LETO XXIV
1985
ŽELEZAR
DECEMBER	Št. 17
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
V letu 1986 vstopamo v novo srednjeročno obdobje
Ali bomo v prihodnjem letu resnično pričeli z odpravljanjem kriznih razmer v našem gospodarstvu?
Za leto 1985 so značilne soglasne ocene, da v Jugoslaviji nismo dosegli načrtovanih ciljev iz programa dolgoročne gospodarske stabilizacije. To še posebej velja za rekordno stopnjo inflacije in zmanjševanje mednarodne blagovne menjave - posebno v konvertibilnem izvozu in tudi v nekaterih drugih kvalitetnih dejavnikih gospodarjenja. Zato je v tem trenutku resnično skrajni čas za poziv k sanacijskim ukrepom, za katere se je za leto 1986 opredelilo predsedstvo SFRJ.
V	letu 1986 bo prišlo do velikih sprememb v našem ekonomskem sistemu, kar se bo močno odražalo predvsem na področju zunanjetrgovinske menjave. S sprejemom novega deviznega zakona vstopamo v leto 1986 v izključno dinarsko poslovanje med organizacijami združenega dela, ki bo sicer odpravilo določene negativne pojave s prekupčevanjem z devizami in druge negativne tendence, vendar pa bo ta novi sistem zaostril tudi možnosti rednegá uvoza. Zato tudi v našem primeru ostaja posebna skrb za držanje konvertibilnega izvoza na takšni višini, ki nam bo zagotavljal normalni uvoz repromaterialov in delno tudi potrebne opreme za naše načrtovane modernizacije.
V	snovanju gospodarskega načrta za leto 1986 v Železarni Štore je značilno, da načrtujemo samo pri proizvodnji surovega jekla večji količinski porast proizvodnje, dočim za ostale proizvodne programe večjih stopenj rasti ne predvidevamo. Vendar pa v celoti pomeni povečanje planirane količine proizvodnje v letu 1986 za 5,3 °/o.
V	prihodnjem letu se bo še občutneje nadaljevala skrb naših poslovnih partnerjev, da zmanjšajo svoje zaloge surovin in repromaterialov na optimalne vrednosti. Strošek kapitala postaja tako velik, da bo to dejstvo vplivalo tudi na potrebno našo večjo elastičnost prilagajanja tržnim zahtevam. Pričakovati je tudi, da bo prišlo do hitrejšega razreševanja določenih kriznih žarišč v našem gospodarstvu, kar bo imelo za posledico določene proizvodne preorientacije nekaterih naših poslovnih partnerjev in preko tega tudi dodatne poslovne povezave s tržnim gibanjem. Nasploh ugotavljamo, da bo v prihodnjem letu v skupnih naporih v reprodukcijski verigi potrebno najti izhode iz krizne situacije in te probleme bolj učinkovito poslovno razreševati.
V	letu 1985 so bile v Železarni Štore izvajane pomembne investicijske naložbe, ki pomenijo posodabljanje tehnoloških procesov, istočasno pa ustvarjanje pogojev za kvalitetnejšo proizvodnjo. V letu 1986 bomo intenzivno investicijsko naložbeno politiko nadaljevali, s tem da bomo zaključili prvo fazo povečanja proizvodnje jekla v jeklarni, nadaljevali pa intenzivno izvajanje vlaganj v izgradnjo avtomatske formarske linije v livarni strojne litine ter vršili-priprave na pričetek izvajanja II. faze povečanja zmogljivosti in modernizacije v valjarni II ter uresničevanja projekta centrifugalnega ulivanja valjev. Ob tem pa bo potrebno, sicer z manjšimi sredstvi, izvajati tudi določene ostale modernizacije in zamenjave osnovnih sredstev v vseh temeljnih organizacijah.
Za leto 1986 naj bo naš delovni moto kvaliteta dela. Le-ta je potrebna na vseh ravneh, tako v doseganju kvalitetne proizvodnje, komercialno-finančnih poslovnih aranžmanih, v zmanjševanju stroškov, v racionalizaciji dela, delovni disciplini in redu, kar vse bi moralo dati svoj prispevek k tistemu cilju, ki ga Jugoslavija opredeljuje za leto 1986: začetek resničnega ozdravljanja gospodarstva in ob tem reševanje osebnega in družbenega standarda v odvisnosti od naših lastnih rezultatov dela.
Z željo, da bomo vendar v prihodnjem letu napravili korak dalje v uspešnih uresničitvah potrebnih stabilizacijskih rešitev, želim vsem delavcem našega kolektiva SREČNO, ZDRAVO ter USPEŠNO NOVO LETO 1986!
BURNIK DUŠAN, dipl. ing.
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986 ŽELIMO VSEM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM ŽELEZARNE ŠTORE
TER NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM
KOLEKTIVNI POSLOVODNI ORGAN SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE
SINDIKAT V LETU 1986
Tudi v letu 1986 bomo v sindikatu največ pozornosti posvetili gospodarjenju. Vse naše usmeritve morajo biti grajene na večji storilnosti, kvalitetnem in tržno sprejemljivem programu, ki narti bo zagotavljal dobro in rentabilno poslovanje in temu primerni večji osebni in družbeni standard. Dokončno je potrebno izdelati tudi kriterije nagrajevanja po rezultatih dela in delitvi po delu. S tem v zvezi j e potrebno čim hitrejše doseganje večjega znanja in strokovne usposobljenosti, čim boljša organizacija dela, doseganje kvalitete proizvodov in hitrejše uveljavljanje prestrukturiranja našega gospodarstva nasploh, ob ustvarjanju vseh pogojev za doseganje teh ciljev. Pri tem ne smemo pozabiti oz. zanemariti inovativne dejavnosti kot množično ustvarjalno dejavnost pa tudi razvoj znanstveno raziskovalne aktivnosti in dejavnosti.
Naše delo bo moralo biti usmerjeno tudi na področje socialne in politične pomoči vsem delovnim ljudem. Pri tem ne mislimo na socialno varstvo v ožjem smislu te
Franulič Anton
besede, ampak na aktivnost sindikata povsod, kjer gre za interese delovnih ljudi. Pri tem moramo biti aktivni predvsem na področjih, kot so: humanizacija dela, kakovost življenja delavcev, invalidska problematika, varstvo pri delu, družbena prehrana, stanovanjska problematika, letovanje, rekreacija, itd.
DELO NA PLAVŽU NAJ BI V PRIHODNJE POTEKALO NORMALNO
JOŽE KRAMER,
vodja tozda EPA od 1. marca
1985.	Krajan Štor, letnik 1940. Aktiven v KS kot podpredsednik Skupščine KS. 20 let staža v Pripravi obeh livarn.
V starem, 1985. letu smo zaradi izpada nekaterih ključnih agregatov ustavili proizvodnjo kar dvakrat, to je za štiri mesece. Leto je bilo za našo tozd torej eno naj slabših doslej. Dotrajanost tehnologije nam narekuje investicijo 60 milijard samo za transformator in posodobitev ekoloških vlaganj, če ho-
čemo delati še deset do petnajst let Če pa nismo pripravljeni vlagati, potem je vprašanje trajanja tozda sila nedorečeno. Ker sem na plavžu šele od marca 1985, moram povedati, da sem se hitro vživel v novo okolje in mislim, da ne smemo priti v situacijo, ko bi delavci za tako težko delo v slabih delovnih razmerah ne mogli zaslužiti za normalno življenje. Letos smo namreč komaj, komaj zadržali odnos OD v primerjavi z drugimi, saj smo dvakrat prestavili ljudi v druge tozde, kar je, milo rečeno, neprijetno.
Seveda želim, da bi delo tu pri nas, na plavžu naslednje leto potekalo normalno kot prejšnja leta in da bi tudi razvoj na komunalnem področju v krajevni skupnosti (vodovodi, ceste) napredoval predvsem tam, kjer krajani sodelujejo. In končno je moja želja, da bi se ekonomske ter družbene razmere ustalile, pri čemer moramo vsi pomagati.
Pred novim letom v TOZD Jeklarna
V tozdu Jeklarna je v tem obdobju najbolj aktualna investicija za povečanje kapacitet proizvodnje jekla. O tem sva se pogovarjala z vodjo tozda, tov. Manojlovičem.
Investicijska dela so v polnem teku in vse kaže, da bodo končana v predvidenem roku. Že od julija meseca obratuje hala za skladišče
in prekladalno postajo in žlindro, ki je omogočila, da se vsi odpadki iz jeklarne transportirajo takoj po nastanku izven obrata. S tem je bilo možno nadaljevanje investicijskih del znotraj samega obrata in so se bistveno izboljšali ekološki pogoji, saj je tekoča žlindra z ogromno količino akumulirane top-
Na področju družbenega standarda in invalidske problematike bo potrebno posebno pozornost posvetiti širšemu pristopu in večjemu vlaganju sredstev v preventivno rekreativno zdravljenje naših delavcev. Na vseh nivojih pa bo potrebno zaostriti odnos do problema alkoholizma in odpravljanju le-tega.
Pomembne naloge ima sindikat tudi pri zagotavljanju ustreznih pogojev in osnov delavcem, ki imajo pogoje za redno upokojitev, kakor tudi pri reševanju socialnih problemov in zaposlovanju mladih delavcev. Ravno tako bomo morah dati ustrezne prispevke pri uresničevanju dobre politike zaposloval nja, izobraževanja ob delu in na delu in nasploh strokovnega izpopolnjevanja delavcev.
Ob vsem tem pa bo aktivnost sindikata usmerjena v izpeljavo vo-
litev, vodenje aktivnosti priprav na XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije in pokongresne dejavnosti, urejevanje samoupravnih splošnih aktov v smislu določil o vlogi in nalogah sindikata in podobno. Cilj nam mora biti dobro sodelovanje med družbeno-političnimi organizacijami, sodelovanje s samoupravnimi organi, krepitev vloge v delegatskem sistemu, pa tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo, SZDL im drugimi viri povezav.
Sindikat mora torej biti varuh interesov delavskega razreda v celotnem sistemu družbene reprodukcije. Vloga sindikatov je vgrajena v mehanizem družbeno-eko-nomskih odnosov kot bistvena in neločljiva oblika teh odnosov.
Ob koncu bi želel vsem delavcem Železarne Štore in njihovim družinam ter vsem delovnim ljudem srečno in uspešno Novo leto!
Rudni dvor na Plavžu.
lote prestavljena izven obrata.
V zadnjem tednu novembra šo bila dokončana investicijska dela na energetskih objektih in povezave hlajenih naprav na nove sisteme hladilen vode. V tem času bi morali vgraditi tudi vodohlajene stene na BBC peči, vendar to ni bilo na-
rejeno zaradi neuspešno izpeljanih del in težav, ki jih je imela Metalna Maribor pred vgradnjo. To bo opravljeno ob prvem naslednjem remontu 16. decembra 1985.
V januarju predvidevamo vgradnjo vodohlajenih obokov na dveh pečeh. Montaža konti naprave po-
teka že dva meseca, vendar ne s takšno intenzivnostjo, kot bi lahko z ozirom na stopnjo dokončanja gradbenih del in pripravljenosti opreme.
Glede proizvodnih rezultatov so v tozdu zadovoljni, čeprav so 8 % pod planom zaradi okvare transformatorja. Približno 5000 ton izpada jim je uspelo nadoknaditi z intenzivno proizvodnjo na BBC peči. Med letom je bila proizvodnja motena tudi zaradi poteka investicijskih del, saj je skoraj vsakodnevno potekala določena investicijska aktivnost znotraj obrata vzporedno s proizvodnjo.
Kljub vsem težavam, ki se skozi vso proizvodno leto pojavljajo, so predvsem zadovoljni, da glede na sodelovanje delavcev iz drugih delovnih organizacij ni prišlo do nobene hujše nesreče pri delu. Uspevali so organizirati vzorno delo in dobro sodelovanje.
Sicer pa je v tozdu Jeklarna prednovoletno vzdušje zadovoljivo. Ob zaključku leta se bodo zbrali sodelavci po izmenah in si nazdravili ob prigrizku in kozarčku vina. Medse bodo povabili že po ustaljeni praksi tudi bivše sodelavce, ki so upokojeni. Jeklarji, tudi naše uredništvo vam želi srečno, zdravo in uspešno Novo leto!
Ana T.
Korejci v Jeklarni
V tozdu Jeklarna je na usposabljanju za delo na konti napravi ekipa Korejcev, ki ostajajo še do konca leta. Vsega skupaj bodo tu 1 mesec, silvestrovali bodo v Beogradu na ambasadi, nato pa bodo še en teden gostje Železarne Jesenice. V sedemčlanski ekipi so delavci, inženirji in diplomirani inženirji. V pogovoru z njimi me je zanimalo njihovo počutje pri nas in kakšne navade imajo pri njih ob pričakovanju novega leta.
Povedali so, da stanujejo v celjskem dijaškem domu in da so s sobami in hrano zadovoljni. Ob prostem času razmišljajo in se pogovarjajo o delu v jeklarni, o konti napravi in se tudi učijo srbohrvaškega jezika. Ig-
rajo tudi na pianino, ki ga imajo v Dijaškem domu, radi pa se sprehajajo po mestu ter si poleg ostalega ogledujejo tudi našo arhitekturo, ki je povsem druga kot njihova.
V Koreji na silvestrovsko noč praznujejo vsi na domovih. Ob polnoči nazdravijo najprej svojima dvema predsednikoma KIM-IL-SUNGU in KIM ČONG-ILU nato še svojim najbližjim. Na prvi in drugi novoletni dan imajo svečane povorke po ulicah in množične zabave in narodne plese v večjih objektih.
Vseh sedem je prvič v Jugoslaviji. Pravijo, da je naš narod preprost, gostoljuben in prijateljski in da je tudi njihov narod takšen.
Zaželela sem jim še naprej prijetno počutje med železarji in nasploh v Jugoslaviji ter da bi novoletne praznike preživeli kar najbolj veselo in prijetno.
Ana T.
ŽELIM, DA BI V NOVEM LETU DOSEGLI BOLJŠE REZULTATE KOT LETOS
GARIBOVIČ ŠABAN, Valjarna I:
rojen v Bosni leta 1956. V 2Š dela 10 let in je oženjen v Bukovžlaku.
TOZD Valjarna II
V	tozdu Valjarna II sva s tov. Ha-leijem pokramljala o proizvodnih dosežkih in o željah in potrebah po čimprejšnjem pričetku in dokončanju druge faze investicijskih del za povečavanje kapacitete proizvodnje in predelave jekla.
V	letu 1985 so v proizvodnji dosegli količinski in kvalitetni napredek, kljub temu da plan ne bo bistveno presežen. Bil je izredno ambiciozno postavljen in takrat skoraj niso verjeli, da ga bodo dosegli ali celo presegli, zaradi asortimenta, zahtevnega tržišča in izvoznih zahtev.
Vendar so uspeli, tudi v izvozu, ki so ga presegli. Predvidevajo pa, da bodo letni plan dosegli od 15. do 20. decembra. Za dosego takšnih rezultatov so skozi vse leto vlagali maksimalne napore.
Ob vsem tem ugotavljajo, kot že leta nazaj, da je zaskrbljujoča njihova prihodnost. To je potreba po skoku v kvalitetnejši asortiment za prodor na vse bolj zahtevno tržišče, ki se jim z obstoječim programom proizvodov zapira oz. ga je premalo. Za sedanji program je tudi organizacija predimenzionirana, kar seveda povzroča prevelike stroške.
S končano investicijo v jeklarni bomo štorski železarji pridobili večje količine jekla, možnosti kvalitetne razširitve asortimenta pa še ne bomo mogli izkoristiti.
Preprečiti moramo ta nevaren razkorak s čimprejšnjim pričetkom druge faze investicije za razširitev proizvodnje in predelave jek-
Ima dva otroka. Po mnenju vodstva Valjarne I je Garibovič eden najboljših delavcev tozda, ki se ne ogiba prav nobenega dela, si prizadeva pri izboljšavah in je nekakšen motor dogajanj v tem uspešnem tozdu.
»Osebno z družino me padec standarda v letu 1985 še ni prizadel. V Valjarni I šo me že v samem začetku lepo sprejeli. To je dober kolektiv, ki mu rad pripadam, pravzaprav uživam v njem. Delam
la, da bi s tem zadovoljili potrebe tržišča (kovaški program in jekla za poboljšanje za tu in inozemstvo).
Tov. Haler je ob zaključku povedal, da je v tozdu prednovoletno vzdušje dobro. Delovne sile je dovolj. Osebni dohodki so sledili rezultatom, čeprav bi lahko bili za spoznanje višji glede na težavnost dela.
Tudi v tem tozdu se bodo ob zaključku leta vsedli sodelavci skupaj in si zaželeli srečno Novo leto z željo, da bi tudi v naslednjem letu tako dobro delali.
V obratu sem se pogovarjala še z delavcem Lampretom Andrejem, ki opravlja delo ograjevalca gredic. Zanimalo me je, kako se počuti na delovnem mestu, kako je zadovoljen z osebnim dohodkom in to, kako bo preživel novoletne praznike.
Čeprav naju je motil ropot, sva uspela izmenjati nekaj misli. Tov. Lampret je eden izmed tistih mnogih delavcev Železarne Štore, ki dela v štiriizmenskem delu. V Železarni je zaposlen 14 let. Njegov osebni dohodek je 55.000 do 60.000 din. Zadovoljen je s takšnim osebnim dohodkom čeprav je poudaril, tako kot vsakdo ob takšnih pogovorih, da bi lahko bil glede na draginjo večji.
Na delovnem mestu je zadovoljen. Silvestroval bo doma v družinskem krogu. Sodelavcem želi srečno Novo leto 1986.
Vsem valjarjem čestitke iz našega uredništva z željo, da bi v naslednjem letu pridobili kakšnega dopisnika iz tozda Valjarna II!
Ana T.
zelo rad in tudi zaslužim dobro. Štiri leta sem član delavskega sveta in enako dolgo tudi Izvršilnega odbora sindikata.
Srečen sem v krogu svoje družine, pa bom zato Novo leto dočakal z otroci in ženo. Seveda želim, da bi v letu 1986 dosegali še boljše delov-
Iz TOZD Jeklovlek
Sprehodila sem se po obratu. Bil je čas malice, tako da je bilo na delovnih mestih manj delavcev. Ustavila sem se kar pri tov. JURKOŠE-KU IVANU, ki dela kot posluževa-lec stroja v tem tozdu. Tov. Jurkošek dela na dvoizmenskem delu. Je invalid tretje kategorije, kar se mu zaradi nočnih dodatkov, ki jih na dvoizmenskem delu ne prejema, pozna na osebnih dohodkih. Z osebnim dohodkom je sicer zadovoljen, prejema od 60.000 do 65.000 din, vendar mora skrbno ravnati z njim, saj skrbi za štiri člansko družino. Ima dva šoloobvezna otroka, žena pa je nezaposlena. Nekaj ima tudi zemlje in živine.
Za novoletne praznike bo kar doma ob družini. Pravi, da za zabavo drugje ni denarja, tudi na dopuste ne hodijo. Ob prihajajočem letu si želi zdravja in da bi bilo manj podražitev, sodelavcem pa srečno Novo leto.
O delu in problemih v tem tozdu sva se pogovarjala z vodjo tozda, tov. Maroltom Borisom. Posebnih problemov sicer nimajo, vendar je jeklovlek najnovejši obrat in imajo zato velike potrebe po tehničnem izpopolnjevanju in razvoju. Izpostavil je nekaj problemov:
® Skladiščenje vložka. Za rešitev obstoja več variant, ki so vse vezane na investicijska vlaganja.
■H Lužilnica v Valjarni E Treba jo bo ustaviti, ker ne ustreza več predpisom in Valjarna I potrebuje prostor.
-	Ozka grla nastajajo ob strojih, ki jih je zaradi izrabljenosti potrebno zamenjati.
-	Trg njihovih določenih proizvodov ne potrebuje v tolikšnih količinah, kot bi jih bili sposobni narediti. Potrebuje pa asortiment, ki ga lahko osvojijo, vendar je vse zopet vezano na investicijska vlaganja.
Kljub določenim problemom ocenjujejo v tozdu Jeklovlek, da so dobro poslovali. Letni plan bodo
ne rezultate kot letos in da se nam, proizvodnim delavcem, pa tudi vsem ostalim delovnim ljudem ne bi več slabšal standard. Svojim kolegom v Valjarni I in vsem delavcem Železarne Štore želim osebne sreče in mnogo delovnih uspehov v letu 1986.«
dosegli okrog 20. decembra. Da so lahko uspešno poslovali, je tudi zasluga dobrega sodelovanja s komercialo, pripravo, kontrolo, vzdrževanjem in uspešnih dogovarjanj z obema valjarnama in jeklarno. Vedno skušajo upoštevati želje, ki olajšujejo proizvodnjo in dajejo boljše rezultate.
Ob ucenjevanju poslovnega leta ugotavljajo, da so uspeli urediti določene zadeve. Na primer v razmerju pri osebnih dohodkih glede na druge tozde, kar daje zadovoljstvo delavcem to pa se ob prizadevanju delavcev pozitivno odraža v proizvodnem delu.
Veliko drobnih opravil opravljajo samoiniciativno z izboljšavami na opremi, za kar pripomočke napravijo sami. Zato tudi ni presenetljivo dejstvo, da imajo v tozdu Jeklovlek največje število inovatorjev glede na število zaposlenih.
V tem tozdu je tudi več inovatorjev iz tozda Vzdrževanje, ki pripravljajo izboljšave za potrebe jek-lovleka. Tako se čuti pripadnost do tozda tudi s strani drugih delavcev.
Značilno je torej, da se v tozdu ne zapirajo v svoje kroge. Uspeli so skozi inventivne krožke razdeliti dolžnosti, za katere probleme je kdo zadolžen. Na ta način se ustvarjajo tudi dobri medsebojni tovariški odnosi, saj se zavedajo, kaj zmorejo, znajo in da so tudi napake sposobni odpravljati.
Ob zaključku leta si želijo v tem, po starostni strukturi najmlajše-(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
mu tozdu, vsaj tako uspešno poslovno leto, kot je bilo letošnje.
Tov. Marolt je ob vprašanju, kaj bi zaželel svojim sodelavcem v Železarni ob novem letu dejal, da je veliko novih let in je pravzaprav dovolj, da rečeš srečno Novo leto še čim večkrat!
NUNClC JOŽE je predsednik 00 ZS v tozdu Jeklovlek. Tu je zaposlen šest let, dela v oddelku orodja in opreme. Na delovnem mestu je zadovoljen, s sodelavci se razumejo. Silvestroval bo doma, čeprav so druga leta praznovali drugje.
Na delovnih mestih se bodo zadnji dan v letu zbrali delavci po izmenah ob zakuski, za katero bo nekaj prispeval tudi sindikat.
Tov. Nunčič je ob iztekajočem letu še posebej poudaril željo, da bi se delavci tozda Jeklovlek še bolj združevali v celoto ob različnih srečanjih. Želi jim srečno in zdravo Novo leto 1986!
Ana T.
Iz TOZD Livarna II
Kot je povedal vodja tozda, tov. Mirko Strohmaier, je bilo poslovanje v proizvodnem smislu zadovoljivo v tem letu kljub težavam zaradi ustavitve Tovarne traktorjev. Količinsko in kvalitetno dosegajo zastavljene cilje, žal pa je ekonomska situacija tozda slabša kot v preteklem letu.
Vzroki za izgubo so predvsem v zelo nestabilni tržni situaciji, kjer na eni strani skokovito rastejo cene surovin, po drugi strani pa se zelo težko uveljavljajo višje cene izdelkov. K slabšim poslovnim rezultatom poleg teh zunanjih objektivnih vplivov pripomorejo tudi slaba opremljenost in tehnološka zastarelost livarne. V delovni organizaciji se zato vlagajo veliki napori za uresničitev investicijskega programa, za katerega lahko rečejo, da se je po dolgoletnih naporih v letošnjem letu pričela realizacija.
Začetek proizvodnje na novi avtomatski kaluparski liniji bi se po terminskih planih izgradnje pričel v prvem četrtletju leta 1987. Ta nova oprema tehnološko predstavlja vrh v tovrstni livarski proizvodnji in prav gotovo bi tehnološko livarna strojne litine s tem vsaj dohitela, če že ne prehitela, podobno moderno opremljene livarne v Jugoslaviji. To pa tudi pomeni, da bi se bistveno laže soočali s konkurenco, ki se bo v naslednjih letih gotovo tudi na livarskih področjih zaostrila.
Ob iztekajočem se letu je tov. Strohmaier pojasnil, da delo v livarni poteka normalno in glede na velike probleme, ki so jih doleteli ravno ob zaključku letošnjega leta, delajo še z večjo intenzivnostjo in so praznovanje prihajajočega novega leta pustili za zadnji delovni dan letošnjega leta. V tem mesecu imajo namreč visoko postavljene planske zadolžitve in za dosego le-teh morajo vztrajati do konca.
'Od starega leta se bodo poslovili z internim praznovanjem po posameznih oddelkih livarne, kjer si bodo vsi skupaj zaželeli srečnejše in uspešnejše novo leto.
Čestitkam se pridružujemo tudi iz našega uredništva!
Ana T.
Če dobro delaš tudi dobro zaslužiš
NUŽDIC ZDRAVKO, Livarna I:
rojen leta 1952 v okolici Banja Luke. Je samski in zaposlen v Železarni šest let, stanuje^ v samskem domu v Štorah. Dela na pripravi peska v Livarni I in tudi o njem kot delavcu in kolegu misli obratovod-stvo vse najboljše.
Treba je delati in dela sem vajen. Ce dobro delaš, tudi dobro zaslužiš. Vsaj osebno sem zadovoljen s svojim osebnim dohodkom. Berem časopise in poslušam ljudi pa vidim, da jih sedaj že mnogo težko živi. Iz Štor odhajam v domači kraj vsaka dva meseca; tam ima moj oče zemljo in pri delu na njej mu rad pomagam. Da, tudi samoupravno sem aktiven, saj sem prav zdaj namestnik predsednika delavskega sveta. Ce bo šlo tako po sreči še naprej, nameravam ostati v železarskih Štorah in si tu ustvariti družino. Zdaj za praznik pa sem povabljen k sestri v Frankfurt.
Moje želje za prihodnje leto so, da bi bili vsi tako zdravi in veseli, kot sem jaz sam, pri tem pa uspešno delali in bili tako dobri tovariši, kot smo sedaj.
Strokovna ekskurzija dveh tozdov
V soboto, 7. 12. 1985, sta tozda Mehanska obdelava in Livarna valjev, kokil in metalurške litine organizirala strokovno ekskurzijo v SAVO Kranj in v ISKRO Železniki.
Pobudo za to obliko ekskurzije je dal vodja tozda Mehanske obdelave, tov. Močnik Ciril.
Na ekskurziji so bili prisotni predvsem strokovni kadri iz obeh tozdov, polovica sedežev v avtobusu pa je bila rezervirana za vse ostale zainteresirane delavce obeh tozdov.
Namen ekskurzije je bil ogled dveh OZD, ki imata vsaka svojo zanimivost.
ISKRA je kolektiv, ki je veliko naredil z lastnimi kadri na področju avtomatizacije proizvodnje. Tu so udeleženci ekskurzije iskali tudi možnosti za eventualni proizvodni program za invalide.
SAVA pa je OZD, ki uporablja naše izdelke.
Udeleženci so izkoristili tudi priložnost in si ogledali znameniti spomenik v spomin na dražgoško bitko, ki je v neposredni bližini ISKRE Železniki.
Ocena ekskurzije je izvenela pohvalno. Ob dobrih vtisih si jih želijo še več.
Ana T.
Iz TOZD
Mehanska
obdelava
Vodja tozda, tov. Močnik Ciril, je za rezultate poslovanja v tem letu dejal, da še niso uradno znani. Po njihovih izračunih pa ocenjujejo, da bodo ustrezni. Po količinski proizvodnji bodo plan dosegli oz. celo za nekoliko presegli, medtem ko pri finančnih rezultatih ne. Z ozirom na proizvodnjo ugotavljajo,
da imajo 5 °/o premajhno realizacijo. Delno so vzroki v kvaliteti asortimenta, ki se iz leta v leto spreminja; delno pa so gotovo vzroki tudi v zapiranju trga, v nepričakovanem povečanju inflacije ter dražjih vstopnih komponentah, ki so se bolj podražile kot končne cene. V začetku leta so bile napovedi še dokaj črnoglede in jih je skrbelo poslovanje 1985. leta, danes pa ugotavljajo, da uspešno zaključujejo poslovno leto.
Kako pa naprej? Napoved ni tako kritična, čeprav imajo na nekaterih področjih še zmeraj odprte probleme.
Sicer pa bo njihovo delo v bodoče usmerjeno predvsem v dve smeri;
1 Z lastnim znanjem in inovacijami bo možno povečati produktivnost dela na zaposlenega.
2. Delati bodo morali predvsem kvalitetnejše izdelke, ki bodo nadomeščali in omogočali višji izvoz. Zato bodo podpirali le tiste investicije, ki bodo zagotavljale večjo rast proizvodnje v primerjavi s stroški, kar drugače povedano pomeni predvsem investicije v novo tehnologijo.
Pri vseh sogovornikih me zanima prednovoletno delovno vzdušje. V tozdu Mehanska obdelava je povečana aktivnost prisotna že krepka dva meseca. Povečana aktivnost v smislu zaključevanja proizvodnje pa v teh dneh šele prihaja.
Zadnji delovni dan v tem letu bodo zaključili na dopoldanski izmeni. Še prej bodo, kot je že ustaljena praksa, ob 10. uri očistili stroje in okolico, ob 12. uri pa si bodo nazdravili za srečno in zdravo Novo leto.
Vsem delavcem tozda Mehanska obdelava tudi naše iskrene želje za srečno in uspešno Novo leto!
Ana T.
Mladi delavci so
temelj
prihodnosti
Mag. STANE GAJSER, vodja tozd Vzdrževanje;
Ce se ozrem na letošnje leto, lahko rečem, da je predstavljal začetek leta veliko preizkušnjo za vzdrževanje. Pod vplivom narave - nizkih temperatur - smo se čutili skoraj nemočni. To je bil problem predvsem v Štorah I. Za uspeh si štejem to, da smo ob izjemnih naporih uspeli obvarovati proizvodnjo brez večjih zastojev. V prvih mesecih 1985 smo se preselili v novo halo, ne da bi se to kaj poznalo na proizvodnji. Prav tako smo v letošnjem letu vsa večja dela in remonte uspeli opraviti v dogovorjenem terminu in pričakovani kvaliteti.
Težave pa imamo pri množici potrebnih preventivnih posegov, ki so manj definirani in v veliki meri odvisni od znanja in zavesti ter samoiniciative. Ti posegi še ne tečejo tako, kakor bi želeli; vendar pa ugotavljamo, da se nam stanje na tem področju izboljšuje, tako kot se nam izboljšuje kadrovska struktura. V naši temeljni organizaciji se pozna, da imamo mlade in sposobne kadre, ki so garant za nadaljnji razvoj.
Za primer dobrega delovanja vzdrževanja bi navedel rekonstrukcijo v Valjarni I, kjer je vse teklo kot namazano. Vsa rekonstrukcija je bila vnaprej planirana in rezultat te akcije je pokazal, daje (Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
potrebno pri takšnem delu poleg dobre organiziranosti graditi tudi na samoiniciativnosti naših mladih delavcev. Izhahajoč iz tega primera se kaže perspektiva za prihodnost. Precej dela nas še čaka pri spuščanju v pogon konti naprave, avtomatske formarske linije in v Valjarni II. V vse sredine mora namreč prodirati spoznanje, da si
Mladini njeno mesto v družbi
HRIBERNIK IVAN iz tozda Vzdrževanje, predsednik Konference ZSMS Železarne Store:
Za prihodnost si želim, da dobi mladina tisti položaj v družbi, ki ji pripada. Prav tako bi mladina morala laže priti do stanovanj in do drugih ugodnosti, na primer letovanja v naši delovni organizaciji, za kar bi bilo potrebno spremeniti določene pravilnike. Standard v družbi pada in smatram, da ni pravilno, da so v naši družbi najbolj
prizadeti tisti, ki gredo v pokoj ali so že upokojeni. Za našo prihodnost v železarni smatram, da bi morali predvsem izboljšati delovno disciplino in odnos do dela, kar bi vplivalo na izboljšanje položaja delavca. Ne drži, da so samo mladi nedisciplinirani in da nimajo odnosa do dela. V bistvu se mladi največkrat zgledujejo po starejših. Pri mladih v Železarni Štore bi se morala povečati aktivnost; prav tako bi tej mladini morali več zaupati, saj današnja mladina ni nič slabša, kot je bila nekdaj. Tudi mladi bi morali biti vztrajnejši, saj se vse prevečkrat zgodi, da klonijo ob določenem neuspehu.
Na koncu bi želel vsem v Železarni Štore, predvsem pa mladim, srečno in uspešno Novo leto 1986.
Skrb za oskrbo z energijo
»Na prvo mesto uspešnega poslovanja v tem tozdu dajemo znatno angažiranje naših delavcev pri izvajanju investicijskih del v jeklarni. Rezultat teh prizadevanj je, da smo v jeklarni 29. novembra spustili v pogon hladilni sistem, ki ne prenaša samo čiste vode, potrebne za tehnologijo hlajenja, temveč odpira ob izdelavi lastnega investicijskega programa možnosti izkoriščanja odpadne energije v pri-
samo z obvladovanjem tehnike in tehnologije zagotavljamo mesto na trgu. Tu je naša perspektiva. Na drugačen način si bomo težko našli prostor v tem koncu sveta. Obvladovati moramo tujo tehniko, ki prihaja k nam, zato moramo predvsem skrbeti za znanje. Bistveno pa je zaupanje v mlade generacije. Kar se tiče prihodnosti, sem po razumevanju stanja optimist.
hodnosti in obratovanje nove konti naprave v jeklarni«. Vodja tozd, tov. Logar Viktor, je spregovoril še o drugih uspehih, željah...
»Letos so uspeli nadaljevati tudi obnove plinovodnega omrežja Štore I, cilji pa so obnova sistema, izboljšanje pretočnih razmer in kar je zelo bistveno, povečati varnost sistema. Rezultat tega se že kaže. V zadnjih letih so namreč nesreče s plavžnim plinom redkejše.
Za drugo leto imamo željo dokončati obnovo plinskega sistema v Štorah I in izboljšati oskrbo s hladilno vodo za Valjarno II. Upamo, da bo »luč sveta« zagledala tudi realizacija programa za zmanjšanje stroškov ogrevanja v Štorah I (prehod iz parnega ogrevanja na vročevodni sistem). Stroški za sedanji način ogrevanja so, če upoštevamo sedanje cene zemeljskega plina, okroglih 5 starih milijard vsako leto«.
Če govorimo o uspehih poslovnega leta, lahko iz vsega navedenega zaključim, da so v tozdu Energetika zadovoljni z opravljenim delom v preteklem letu. Da pa bi uspehe beležili še v večji meri, bo potrebno razmišljati tudi o kadrovski okrepitvi. Med pogovorom z vodjo tozda sem med vrsticami namreč ujela, da tudi ta problem ni za zanemariti.
Novo leto si bodo delavci tozda Energetika voščili tudi na delovnih mestih, sicer pa se bodo poveselili nekje izven delovne organizacije.
Sodelavcem iz tozda Energetika želimo, da bi se jim cilji in želje, ki jih spremljajo ob prehodu v novo leto, v čim večji meri uresničili za dobro celotne delovne organizacije!
Ana T.
KRANJC SREČKO, tozd Energetika:
Železarna Štore je med petimi največjimi porabniki elektro-ener-gije. Porabimo jo 250 milijonov kilovatnih ur, od tega 100 milijonov elektroplavž, 85 milijonov elek-troobločni peči v jeklarni, ostalo pa drugi tozdi in delovne skupnosti.
V letu 1985 ni bilo večjih redukcij. Tudi za leto 1986 jih ne pričaku-
jemo. Z nuklearko v Krškem in razširitvijo Šoštanja je v Sloveniji še zagotovljen določen višek elek-troenergije. Od leta 1986 naprej pa se predvidevajo večje težave.
Že sedaj je očitno, da smo v Sloveniji iz raznih razlogov zamudili pravi čas za začetek gradnje tistih elektrarn, ki bi morale biti dograjene v obdobju 1986 do 1990, da bi lahko pokrivali nastale primanjkljaje.
V letu 1984 smo plačali za elek-troenergijo 77 starih milijard, v
letu 1985 bomo dali za elektro-energijo skupno 150 starih milijard in po pričakovanih podražitvah bomo v naslednjem letu plačali za planirano uporabo 300 starih milijard din. To je posledica naraščanja cen elektro-energije, saj je stala ena kilovatna ura v 1984. letu 0,32 din, v 1985. letu 0,52 din in v letu 1986 bo predvidoma 1.2 din.
Pri elektro-energiji se največ prihranka doseže pri velikih uporabnikih. Veliko se dela na tem, da bi se poraba elektro-energije držala v
nekih mejah, za katere mislimo, da so primerne. Tako so na elektro-plavžu znižali specifično uporabo energije, medtem ko pri elektroob-ločnih pečeh nismo dosegli v tej smeri nekih uspehov. Pri vodohla-jenih panelih bo poraba električne energije celo narasla. Veliko pa. pričakujemo od procesnega vodenja peči, ko bo odpadlo ročno vodenje talilnega procesa in bo le-tega prevzel računalnik, ki bo omogočil izbiro najekonomičnejše tehnološke poti, tako da bomo z opti-
malnim obratovalnim procesom dosegli najboljši izkoristek vložene energije in zmogljivosti peči.
V prihodnjem letu si želim, da bi dobil občutek, ko bi šel skozi obrate, da vsak skuša gospodariti z električno energijo in uporablja z drugimi energetskimi viri vsaj tako varčno, kot to dela doma. Brez sodelovanja ljudi je avtomatika samo tehnična igračka in šele polno razumevanje s strani ljudi lahko prinese pri varčevanju z električno energijo prave rezultate.
OBNAŠATI SE MORAMO VARČNO
Ob prenehanju proizvodnje v TOZD TT
VREČKO ANTON, vodja tozd TT:
Čeprav sem že 28 let v Železarni Štore, ste prišli verjetno v najtežjem trenutku, kar jih je bilo zame v tem času, da vam povem nekaj o svojih razmišljanjih o prehodu iz starega v novo leto. V prejšnji številki Štorskega železarja je bilo dovolj napisanega in detajlno obrazloženega, zakaj je prišlo do prenehanja proizvodnje traktorjev; zato bi več povedal, kako sam in moji sodelavci doživljamo ta trenutek.
V Tovarni traktorjev sem od samega začetka in vem za vse težave, ki jih je ta kolektiv moral premagati, da je osvojil proizvodnjo. Vendar je bil vsak delovni uspeh razvrednoten, saj ni praktično nikoli
bilo ob proizvodnih tudi finančnih uspehov v poslovanju. Ne morem reči, da nismo imeli tudi kakšnega svetlega trenutka, vendar so bili ti zelo redki.
Danes se marsikdo v Tovarni traktorjev, pa verjetno tudi ostali v Železarni, sprašuje, kaj smo naredili narobe, da s to proizvodnjo nismo uspeli. Sam mislim, daje odločitev o tem, da se je treba v Železarni čimbolj usmeriti v finalizacijo svojih proizvodov, pravilna; vendar so bili v traktorjih izdelki Železarne premalo zastopani oziroma je bil delež kooperantov daleč previsok. Poleg tega je bilo v tem času na jugoslovanskem in svetovnem trgu toliko nenormalnosti, od administrativnega poseganja državnih organov do nenormalno visoke inflacije in s tem poslabšanje kupne moči prebivalstva, da jih kolektiv Tovarne traktorjev skupaj z vsemi v Železarni ni mogel premagati.
Kljub vsemu pa mislim, daje Tovarna traktorjev, in s tem tudi zaposleni v njej, v teh letih le naredila tudi nekaj pozitivnega. Predvsem je preko traktorjev bilo izvoženih več tisoč ton obdelanih odlitkov, zaposleni so pridobili strokovno znanje, v času največjega pomanjkanja deviz je prav Tovarna traktorjev ustvarjala največji prihodek v devizah. Jugoslovanskemu trgu, še posebno pa slovenskemu, je dobavljala traktorje, ki jih ni bilo po-(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
trebno uvažati in morda bi še našli kaj, če bi se še bolj poglobili v analizo poslovanja Tovarne traktorjev.
Sedaj, pred novoletnimi prazniki, ko zaključujemo proizvodnjo in se pripravljamo na prerazporeditev vseh v druge tozd in delovne skupnosti Železarne Štore, nam je v Tovarni traktorjev sigurno najhuje, vendar z mislijo, da so ostali v Železarni pokazali takšno mero
solidarnosti, da bo lahko vsak od nas nadaljeval delo v Železarni in da nobeden ne bo ostal na cesti, nam je mnogo laže.
Na koncu bi vsem zaželel srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 1986, še posebno zaposlenim v Tovarni traktorjev, da bi se v novih sredinah uspešno vključili v delo in dosegli skupaj z vsemi v Železarni dobre poslovne rezultate, ki so nam vserti skupaj v teh težkih časih najbolj potrebni.
NUJNA JE BOLJŠA KVALITETA
Dr. ŠTURBEJ ALOJZ, vodja tozd Kontrole kakovosti:
Ugotavljamo, da je na področju kakovosti narejen določen napredek, kar je predvsem posledica, da se v proizvodnih tozdih zavedajo, da lahko uspešno posluje le tisti, ki ima svoje proizvode na zadostni kakovostni ravni. Zato menim, da bi se morali v procesu proizvodnje vedno več ukvarjati z ekonomskimi vidiki kakovosti.
Na področju izvoza imamo letos dosti manj pripomb s strani naših kupcev kot v preteklosti. Na vseh področjih pa še vedno ne dosegamo enakega nivoja kvalitete proizvodnje. Nisem pristaš mnenja, da bomo kvaliteto dosegli z dodatnimi vlaganji; mislim, da je dobra kvaliteta predvsem posledica subjektivnega angažiranja proizvodnih tozdov. Tu gre predvsem za spoštovanje tehnoloških predpisov in koordinacije dela.
V letu 1985 v smislu opreme za zagotavljanje kvalitete nismo dosti napredovali; vzrok za to je pred-vse, ker so za našo opremo potreb-
na devizna sredstva. Kljub temu pa je bil narejen določen napredek. Tako so nam v tozdu Valjarna II s prestavitvijo hidravlične stiskalnice in izgradnjo peči omogočili dosti boljše pogoje dela in kvalitetno kontrolo valjanih profilov v večjem obsegu. Ta akcija je posledica zavedanja kvalitete in želimo, da bi tudi drugi tozdi sledili temu pozitivnemu zgledu. Prav tako imamo namen tudi v tozdu Jeklovlek zgradili linijo za kontrolo brušenega in vlečenega jekla, kjer je del opreme že zagotovljen.
Za prihodnost želimo, da se kvaliteta naše proizvodnje dvigne na Višji nivo, kar bo možno ob ustrezni politiki kvalitete in podpori KPO. Kar se tiče opremljanja z delovnimi sredstvi za ugotavljanje kvalitete, pa bi želeli, da se držimo dogovorjenega, in sicer da ob investicijah nabavljamo tudi merilno opremo. Pri nas se pri prodaji reklamira okoli 2 °/o eksterne realizacije. To sicer ne pomeni, da gre ta material v izmeček; vendar reklamacije in slaba kvaliteta povzročata, da kupci iščejo možnosti za dobavo kje drugje, kar je v sedanji situaciji lahko zelo kritično. To dejstvo zahteva, da bi morali v prihodnjem letu eksterne reklamacije znižati na 1 % eksterne realizacije. To bi bil uspeh, v katerega pa nas sili ekonomska situacija.
Želim si, da bi v Železarni Štore začeli z večjo akcijo za dvig kakovosti v smislu leta kvalitete. Potem bi vsak lahko s svojimi programi za izboljšanje kakovosti na tem področju dosegel napredek. Leto kvalitete naj ne bi bila akcija samo v tozdu Kontrole kakovosti, ampak bi se to moralo izvesti predvsem v proizvodnji in tudi v storitvah.
NAŠA ŽELJA JE ZADOVOLJSTVO DELAVCEV
ANTON KAJBA, vodja tozd Družbena prehrana in gostinstvo:
V letošnjem in lanskem letu so bile na področju družbene prehrane in gostinstva narejene mnoge stvari. Renovirali smo bife v Livarni II, zgradili kuhinjo na Teharjah, v kuhinji smo dobili mesni oddelek s kvalificiranim mesarjem. Obenem so bile izgrajene Kope in Cres. Delavci tozda smo tako dobili večjo zadolžitev, kljub istemu številu zaposlenih. Predvsem mora-
mo v prihodnje dvigniti naše kvalitete uslug za boljše počutje delavca, tako na področju družbene prehrane kot tudi v času njihovega počitka.
V letošnjem letu smo praznovali 25-letnico družbene prehrane v Štorah. Ta jubilej je posledica skupne odločitve vseh delavcev, da so organizirali družbeno prehrano. Mi smo se v teh letih trudili, da delamo v interesu naših delavcev. V vseh teh letih smo uspešno
nimi organizacijami, kot tudi z ostalimi delovnimi organizacijami.
Tako smo za njih organizirali razne prireditve. Kljub vsemu obstaja problem doma na Svetini. V letu 1985 smo zaradi ugodnih zimskih razmer to izgubo nekako zmanjšali. Prav tako obstaja dolgoletna želja po renovaciji Raba. Dela za dosego tega cilja so v teku in upamo, da bomo v letu 1986 v Železarni izpeljali to nalogo. Prav tako smo zadovoljni, da smo prišli k varovalni malici na pobudo sindikata. Glede delavcev v naši tozd lahko rečem, da so prizadevni in se zavedajo, da je njihova največja naloga dvig kvalitete njihovega dela. Želja naših delavcev je, da bi se jih nagrajevalo po učinku dela. Za naslednje leto predvidevamo renoviranje jedilnice v Valjarni II in upamo, da nam bo tudi to uspelo.
VEČJA TEŽA DOMAČEMU ZNANJU
MARKOVIČ ZVONE, vodja projektive in konstrukcije DS IR:
»V letošnjem letu se je še povečala potreba po delu konstrukcije, predvsem v zvezi s posodobitvijo tehnologije, kot tudi potrebe po konstruiranju rezervnih delov strojev in naprav. Zato je bila dobrodošla okrepitev rekonstrukcije s kadri iz Tovarne traktorjev.
Pri našem delu opažamo, da je naraslo zaupanje v konstruktorsko znanje, kar je posledica težjega pristopa do tuje tehnologije. V letošnjem letu je od večjih projektov
treba omeniti predvsem konstruiranje stroja za središčenje in brušenje valjev za tozd MO, ki je v zaključni fazi. Začeli pa smo tudi s konstruiranjem stroja in opreme za centrifugalno litje valjev v Livarni I. Za Železarno Ilijaž pa smo v okviru inženiringa naredili dokumentacijo za prečni transport. Poleg tega smo projektirali in sodelovali pri več tehnoloških posodobitev naše delovne organizacije.
Za prihodnost pričakujem glede na situacijo povečanje potrebe po konstruiranju in projektiranju v Železarni, pri tem bo seveda potrebno predvsem več znanja. Za boljšo izkoriščenost znanja pa moramo še marsikaj narediti na področju motiviranja kadrov za kreativno delo. Zavzemamo se tudi za vključevanje konstrukterjev v delovne teame posameznih projektov, tako da bodo kasneje laže obvladovali probleme na podlagi pridobljenih izkušenj. V zvezi z novim organiziranjem raziskav in razvoja pa bo potrebno sprovajati takšne načine dela in takšno prakso, da se izognemo dosedanjim slabostim predvsem na področju organizacije dela in pretoka informacij v tej dejavnosti.
Nova kuhinja na Tehaijih pomeni veliko pridobitev za delavce in goste
TOZD DPG.
PRODAJA V PRIHODNJEM LETU
V Delovni skupnosti - za komercialne posle sva se pogovarjala z vodjem področja prodaje črne metalurgije, tov. Gerkešom Štefanom, ki ima že 15-letne delovne izkušnje na tem področju.
Ob vprašanju, s kakšnimi občutki zaključujejo poslovno leto, je povedal, da so se tudi v letošnjem letu ponovno srečevali s pojavom de-konjunkture naših proizvodov in da je ta pojav v našem gospodarstvu prisoten vsakih 6-8 let. Nazadnje so se srečevali s problemom plasmana naših proizvodov ob uveljavitvi zakona o zavarovanju plačil, kije odpiral pomembno vlogo v dosedanji likvidnosti naše DO. Vsi kupci ga namreč pretežno spoštujejo. Če konkretno pogledajo preteklih 11 mesecev, lahko ugotovijo, da vse tozd dosegajo ali celo presegajo svoje količinske plane, kar pomeni, da so bila potrebna naročila zagotovljena, vendar ne vedno v optimalnem asortimentu, bodisi kvalitetnem ali dimenzijskem.
Letos je bilo uvoženega okoli
40.000	ton valjanega jekla iz našega
asortimenta, kar se ob povečani obrestni meri in kopičenju zalog gotovih proizvodov metalno predelovalne industrije odraža pri naročilih v ŽŠ. Posebej kritično je bilo z naročili v četrtem kvartalu v tozdu Livarna II, kjer se je najbolj odrazilo zmanjšanje naročil ulitkov za Tovarno traktorjev. Ta izpad pa je bilo potrebno nadomestiti z naročili iz domačega in inozemskega trga, kar z ozirom na specifičnost livarske proizvodnje ni bilo mogoče storiti v tako kratkem času. Sedaj se situacija že bistveno zboljšuje in lahko trdijo, da bodo za prvi kvartal 1986 kapacitete Livarne II v glavnem zasedene. Na splošno pa se v tej delovni skupnosti ob vsakodnevnem delu
TUDI PRI FINANCAH OPORA NA LASTNE SILE
KOŠEC FRANJA (vodja DS za finance in računovodske posle. V ŽS preko 20 let, dela in naloge vodje DS prevzela v letu 1983. Višjo in visoko stopnjo ekonomije doštudirala ob delu.)
V preteklem, 1985. letu, smo si Gospodarski načrt zastavili precej optimistično glede na splošne pogoje gospodarjenja, ki se v zadnjih letih vse bolj zaostrujejo. Glede težav smo imeli v letu 1985 svoje objektivne vzroke, ki so pa še pripomogli k temu, da so dejanski rezultati poslovanja slabši, kot smo jih načrtovali. Ti vzroki so bili: huda
zima, izpad transformatorja in s tem proizvodnje v TOZD Elektro-plavž, problem prodaje traktorjev itn. Kljub temu smo veseli, da bodo finančni rezultati za leto 1985 kljub vsemu še kar na zavidljivi višini. Uspešni smo bili na področju investicij, čeprav investicijskega plana ne bomo realizirali v celoti. Kljub temu, da smo precej investirali, smo vseskozi zagotavljali tekočo likvidnost.
Za našo DS je zelo pomembno, da v letu 1986 (in to čimprej) uvedemo »interaktivni sistem glavne knjige« - IGK, kar bo pomenilo za delavce našev DS višji nivo obdelave podatkov. Ker pričakujemo v naslednjem letu še težje pogoje gospodarjenja, ki bodo vsekakor prizadeli, tudi našo gospodarsko dejavnost, zato bomo morali dejansko poiskati vse naše skrite rezerve v železarni, če bomo hoteli realizirati zastavljene, tako glede ohranjanja - povečanja dejanskega stanja, realizacijo investicij. Zavedati se moramo čisto življenjske logike, da so osebni dohodki in cel razvoj Železarne Štore odvisni v največjem delu od rezultatov, kijih dosegamo delavci v ŽŠ sami.
Ob koncu želim dobro sodelovanje in osebne sreče kot dosedaj tudi v naslednjem letu vsem sodelavcem v DS in Železarni...
Intervjuje, ki jih nismo uspeli objaviti v tej številki, bomo objavili v januarski številki Štorskega Železarja.
srečujejo s problemi združevanja deviz (ki z uveljavitvijo novega deviznega zakona dobiva od 1. januarja druge razsežnosti), s težavami pri zagotovitvi optimalnega asortimenta, z visokimi obrestnimi merami, ki narekujejo kupcem, da želijo dobave v bistvu od danes do jutri. Vse to povzroča razdrobljenost specifikacij in težave pri ustavljanju operativnih programov.
V komerciali ocenjujejo, da v prvem kvartalu prihodnjega leta še ne morejo pričakovati bistvenega izboljšanja. Nekoliko intenzivnejše oživljanje gospodarstva oz. potrošnjo jekla pa pričakujejo od drugega kvartala dalje, ko bodo izčrpane zaloge pri grosistih in končnih potrošnikih. Dogaja se namreč, da posamezni končni koristniki ponujajo trgovini v odkup viške jekla, ki znašajo pri nekaterih celo par tisoč ton.
Na izvoznem področju so bili v preteklem letu dokaj uspešni. Plan
konvertibilnega izvoza v višini 14.600 tisoč dolarjev je presežen. Na osnovi akcij, ki jih že podvze-majo, lahko ocenjujejo, da tudi v prihodnjem letu realizacija izvoznega plana ne bi smela biti vprašljiva.
Prednovoletno delovno vzdušje je pestro, saj je sedaj glavno obdobje za sklepanje pogodb za prihodnje leto. Do sedaj so zaključili že približno 70 % pogodb. Glavne težave pri sklepanju imajo razen prodaje količin še pri dogovarjanju obrestnih mer in nastanka dolžniško upniških razmerij.
Vsi ti elementi pogodb so pretežno dogovorjeni v okviru letošnjih pogodb.
Tudi v tej delovni sredini se bodo na-zadnji dan leta zbrali skupaj in si voščili vse najlepše za prihodnje leto.
Čestitkam se pridružujemo tudi iz našega uredništva.
Ana T.
POMEMBNE NALOGE ZA PRIPRAVO PROIZVODNJE
Vodja delovne skupnosti, tov. Mackovšek Marjan, je za našo novoletno številko Železarja na kratko predstavil probleme in delo te svoje delovne skupnosti.
Eden najhujših problemov je bil zagotavljati optimalen potek proizvodnje glede na tržno situacijo, ki se je pojavljala v tem letu, ko so kupci naročali manjše količine in na krajše dobavne roke.
Ob znani situaciji v tozdu Tovarne traktorjev je prišlo do bistvenega izpada naročil z Livarno II, kar je povzročilo iskanje novih, skupaj s komercialo. Potrebna je bila temeljita obdelava teh naročil, da je bilo možno delno nadoknaditi izpad proizvodnje za doseganje plana v Livarni II.
V tem letu so v tej DS izdelali izredno veliko število ponudb, kar jih je poleg ostalega rednega dela dokaj obremenjevalo.
Prednovoletno delovno vzdušje v DS priprava proizvodnje je pestro ob pripravah za čim boljši start v naslednjem letu. Od septembra dalje so imeli ogromno dela pri izdelavi plana za naslednje leto, od oktobra dalje pa intenzivno teče delo za realizacijo izvoznega posla za Sovjetsko zvezo, kjer so postavili zelo kratke dobavne roke. Zaradi nastale situacije v tozd Tovarna traktorjev se bistveno povečuje obseg dela v pripravi proizvodnje, ker bo potrebno najti za strojni park iz Tovarne traktorjev primerno delo.
Za novoletno praznovanje so se v tej delovni skupnosti letos, za spremembo od drugih let, odločili, da se bodo dobili skupaj vsi delavci in se poveselili nekje izven delovne organizacije. Menijo namreč, daje za medsebojne boljše spoznavanje, glede na njihovo razkropljenost po vsej DO to potrebno in koristno. Vsem delavcem priprave proizvodnje želimo srečen start v novo leto!	Ana T.
NAJ SE URESNIČIJO VSE ZADANE NALOGE
ANTON KREBS,
vodja AOP v DS EO od junija 1985, pred tem je bil direktor računalniškega centra v EMO in vodja tozda v isti OZD.
»Z ozirom na dejstvo, da sem šele poleti prišel v Železarno Štore, je bilo moje življenje dovolj pestro; morda bolj, kot je običajno za današnji čas. Moram priznati, da mi je prav pri zamenjavi računalnika
v ŽŠ »vzplamtela stara ljubezen« do dela na tem področju pa tudi nekaj kolegov od prej je že zaposlenih tu in tako sem se laže odločil postati delavec Železarne.
Že takoj se je bilo treba odločiti, kaj je ob zamenjavi najpomembnejše tako v pogledu strojne kot programske opreme. Vesel sem, da so se mogli sodelavci lotiti naloge z vso resnostjo, opraviti vse strokovne predpriprave, tako da je zamenjava računalnika kljub motnjam pri dobavi kompletne opreme (Nemci so »pozabili« poslati eno kontrolno enoto) bila za delavce izven AOP (koristnike računalniških obdelav) izvršena skoraj neopazno. Dokazali smo, da je mogoče z naporom, strokovnostjo in pravilnim pristopom opraviti še
VEČJI POUDAREK ARHIVSKEMU DELU
Iz Delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve predstavljamo novega sodelavca, ki opravlja delo arhivarja z zbiranjem ter urejanjem eksponatov-razvoja Železarne Štore. To je tov. Groznik Ljubo.
Tov. Ljubo, ti si v Železarni Štore zaposlen dolgo?
Tu sem zaposlen že od leta 1966. Najprej sem delal v mehanični, po vrnitvi iz JLA sem se zaposlil v tozdu Mehanska obdelava, nato pa v Kontroli kakovosti.
Kaj te je pritegnilo, da si se prijavil na objavljeno delovno mesto arhivaija?
Mislim, da je po določenem obdobju dobro zamenjati delo. Da sem se odlpčil za spremembo, pa pogojuje tudi moj študij, ki ga zaključujem. Z izobrazbo socialnega delavca kadrovskosocialne smeri bi verjetno težko našel ustrezno delovno mesto.
Kakšne občutke si imel, ko si prišel med nove sodelavce in ko
si videl nove delovne prostore -oba arhiva?
Ko se človek znajde v novi delovni sredini, med novimi sodelavci, je pozoren na to, kako je sprejet. Bilo je proti pričakovanju, tako da je občutek, da se bom težko vživel v novi sredini, izginiL
Glede novega delovnega okolja moram reči, da je zgradba na Samotni videti zunaj neugledna, vendar pa je podoba notranjih prostorov povsem drugačna. Arhiv v poslovni zgradbi, ki je na podstrešju, je ravno tako lepo urejen, le da je čisto premajhen. Sicer pa je v obeh arhivih manjši prostor, kot ga narekujejo naše potrebe.
To se pravi, da bo potrebno v naši DO skrbeti za primernejši večji prostor centralnega arhiva?
To bo potrebno, saj bi bilo primerneje, da je ves arhiv v enem prostoru in da bodo dani pogoji za zbiranje eksponatov razvoja Železarne Štore.
Kakšne pa so tvoje želje za prihodnje leto?
Končati študij, da bom v celoti izpolnjeval pogoje za sedanje delovno mesto in da si uredim arhivsko delo tako, da bom lahko začel z rednim tekočim delom, tudi z zbiranjem eksponatov razvoja Železarne Štore.
Kako boš preživel novoletne praznike?
Še ne vem, ali s prijatelji ali doma.
Želim pa izkoristiti tale najin razgovor za to, da zaželim bivšim in sedanjim sodelavcem srečno, zdravo in uspešno Novo leto.
Tov. Ljubo, hvala enako z željo, da se boš dobro počutil v naši delovni skupnosti!
Ana T.
tako zahtevne naloge. Zdaj bo naša glavna naloga, da bodo vse obstoječe obdelave tekle normalno in hitro. V prihodnje bo prišlo do kvalitetnih sprememb - že zdaj smo se lotili projekta interaktivne obdelave saldokontijev kupcev - dobaviteljev in glavne knjige, ki je po organizacijski in programski zasnovi Ekonomskega centra iz Maribora moderno zasnovan in bazira na uporabi takšne računalniške opreme, kot jo imamo prav mi sedaj. Upoštevajoč dosedanje rezultate in prizadevnost naših delavcev sem prepričan, da bo kljub izredno zahtevni nalogi projekt glavne knjige do roka realiziran.
Do tegale intervjuja nisem posebej razmišljal o počutju v novem kolektivu. Pravzaprav imam tu stare sodelavce in tudi Železarna je njega dni koristila naše usluge v EMO računalniškem centru. Zato se v novi delovni sredini dobro počutim. Naloge, ki nas čakajo v prihodnje, so velike; informacija naj najde svoje mesto v procesu odločanja.
Želje za Novo leto? Zopet mislim v duhu dela: naj se uresničijo vse naloge, ki smo si jih zadali, predvsem s stališča kontinuiranega procesa racionalnega koriščenja možnosti nove računalniške opreme v Železarni Štore!
Jok
Ribiški dom Tratna
Ribiški dom Tratna je zaprl vrata svojim obiskovalcem do naslednjega leta. V letu 1985 gaje obiskalo okoli 6000 obiskovalcev, od tega je bilo 17 organiziranih piknikov naših tozdov in delovnih skupnosti, katerih se je udeležilo 2017 članov kolektiva ter njihovih poslovnih partnerjev, 12 železarskih družin pa je koristilo počitniške kapacitete doma. Upamo ini želimo, da bo ta obisk v naslednjem letu še večji ter da nam bo do tistega časa uspelo dokončno urediti že sedaj lepo okolje doma.
Odbor Tratna
STORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika rokopisov ne vračamo.