Političen list za slovenski narod.
I'o poŠti prejeman volja: Za eolo loto predplačan 15 gl<l., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gid. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo loto 12 gld., za pol leta 6 gld., za čotrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semcniško ulice št. 2.
Naznanila (insorati) so sprejemajo in volja tristopna pctit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri vočkratnotn tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vrednlštvo jo v Someniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludno.
Š tev
47
V Ljubljani, v ponedeljek 28. februvarija 1887.
Letnik XV.
Vabilo na riarocbo.
»SLOVENEC«,
edini katoliško-konscrvativni slovenski dnevnik
v e 1 j A za Ljubljano pri o p r a v n i š t v u ali v „K a t o 1. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljil:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ n jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo »Slovenca".
Državni zbor.
Z Duniija, 26. februvarija.
Bolniške blagajnice.
Razun § 6. bil je včeraj dovršen še § 7. bolniških blagajnic z eno satno nebistveno premembo, ktera veleva, da so imajo pri določitvi poprečne dnine v deželah, kjer imajo okrajne zastope, tudi ti zastopi poprašati za njihovo mnenje.
Predlogi in interpelacije.
Okoli treh popoludne je predsednik dr. Smolka naznanjal, da hoče skleniti sejo. Pred sklepom pa sta bila prečitaua še dva samostalna predloga; tržaški poslanec Burgstaller namreč ne zahteva nič druzega, kakor da naj državni zbor za Trst speče posebno pogačo in mu hišni davek polajša. Nedavno so tirolski poslanci nekaj enakega predlagali za Tirole. Radi verjamemo, da jim je jako sitno plačevati davek, ki ga prej niso imeli. Ali še situeji je to breme njim, ki ga nosijo že dalje, in ki ravno
zarad tega zaslužijo veliko bolj polajšanja, kakor pa uni. To vendar ne gre, da bi ene dežele in eni kraji le plačevali, eni pa, kakor ravno Trst, samo dobrote vživali, v zahvalo za vse to pa se še z italijansko iredento pajdaših.
Drug predlog, ki ga je stavil poslanec Baeren-reither, zadeva registrirane pomožne blagajnice.
Na vse zadnje bila je prečitana še neka interpelacija štajarskega poslanca dr. Gregoreca, v kteri ministra notranjih zadev vpraša, mu je li znano, da okrajni glavar Mariborski še dozdaj ni potrdil novega okrajnega zastopa Šeut-Lenartskega na Šta-jarskem, dasi so se volitve vršile postavno in pravilno in ni bilo od nikake strani kakega vgovora proti njim.
Hranilnični regulativ.
Odsek za hranilnični regulativ imel je včeraj sejo, pri kteri je vladni zastopnik, sekcijski svetovalec W o 11 o w a, v imenu vlade naglašal, da pri-poznava potrebo premembe dosedanjega regulativa, ki več ne zadostuje spremenjenim razmeram, ker zarad njega hranilnice marsikteri zahtevi ne morejo zadostovati. Vlada je toraj pripravljena premeniti dotični regulativ proti temu, da se ohrani v § 1. izraženi namen. Vendar pa želi prej zvediti namen in nazore visoko zbornice," ter jo prosi, da naj jih razodene. Odsek je vsled tega izvolil poseben pod-odsek, ki bode imel izdelati glavne premembe. V ta pododsek so bili izvoljeni Lienbaeher, Vošnjak, Slavik, Rappaport in Roser.
Te dni je o tej zadevi pisaril tudi tukajšnji strokovnjaški list „Sparkassen-Zeitung" in jo obširno razpravljal. Razposlal jo celo vrsto vprašanj do raznih hranilnic, da bi od njih zvedel, v kterem smislu naj se spremene dosedanje določbe. Ali najglav-nejšega, in za nas n. pr. tudi najvažnejšega vprašanja, ki ga je v gospodski zbornici tako izvrstno razpravljal baron Revertera, se ni dotaknil, vprašanja namreč, ali naj društvene hranilnice še dalje ostanejo v oskrbništvu društva, ki se po lastni volji sostavlja iz botrov, botričkov, stricev, stričkov, političnih somišljenikov itd., ali naj se oskrbovanje teh velikanskih
zavodov vravnava po kakem drugem načinu. Znano je, da je poslanec Vošnjak v prvi odsekovi seji predlagal, da bi take hranilnice prešle v oskrbovanja dežel. In ker je poslanec Vošnjak v dotičnem pododseku, smemo se nadejati, da bo tudi tam odločno branil iu zagovarjal to stališče. Akoravno se Voš-ujakovemu predlogu ni proti vil nobeden drug poslanec, kakor tirolski liberalec Angerer, in je bil njegov predlog soglasno sprejet, naj se povabi vlada, da izrazi svoje mnenje, kar se je res tudi zgodilo, so vendar tukajšnji liberalni listi poročali, da se je bilo v dotični seji vse obrnilo proti Vošnjakovemu predlogu. Iu jako se čudim, da te reči ni popadel tudi preduhoviti dopisnik „Laibacher Wochenblatta", ker bi bil svoje državuozborsko pismo kaj lahko okinčal še z eno lažjo, in poleg poslancev Kluna, Poklu-karja, Šukljeta in Hrena justilieiral ali na vešala obesil še Vošnjaka.
Kvotna deputacija
imela je tudi včeraj sejo, pri kteri se je prebralo poročilo (nuncij) ogerske kvotne komisije. Madjari so kaj zvito sostavili svoj račun, misleč, da naša komisija reči ne bode natančneje pretresala in brez pomislika pritrdila njihnim zahtevam. V zadnjih desetih letih so se davki na Ogerskem jako povikšali, in ako je bil že dosedanji trideset odstotni donesek Ogerske k skupnim potrebam v primeri z našimi sedemdesetimi odstotki premajhen, morala bi se ta številka zarad povekšanja dohodkov povikšati, pri nas pa znižati. Ali madjarski računarji so dokazali ravno nasprotno. I\o se je pred osemnajstimi leti opustila vojaška granica in zedinila z Ogersko, določilo se je enurat za vselej, da bode ogerska dežela k skupnim stroškom posebej plačevala dva odstotka, ker so v njeno last prešli velikanski, več kakor S00.000 oralov obsegajoči gozdi, in ona dobiva vso davke, ki so se nekdaj obračali le v vojaške namene in jih je pobiralo vojno opravništvo. Po odbitih teh dveh odstotkih treba je toraj za skupne namene naši iu ogerski deželi poravnavati še osemdevetdeset odstotkov, in sicer v tej razmeri, da je naša polovica dozdaj plačevala sedemdeset, ogerska pa trideset delov
0 Bolgarski.
O Bolgarski so dandanes govori, kamor-koli se človek obrne. Bolgarska zini postati še osodepolna za sosednje velevlasti, zlasti za Rusijo, Avstrijo in Turčijo; mogoče, da ravno zarad uje se vname dolgo napovedovan, grozovit evropejski boj, po kterem nikdo ne ve, kako lice bo Evropa dobila.
Sledeči sostavek naj naše čitatelje nekoliko so-znani z Bolgarijo, z narodom, ki je stoletja ječal v največi nesreči iu trpljenji pod oblastjo hudega jarma Osmauov. Zgodovina mogočnega rodu bolgarskega je tem važnejša, ker se z njo začenjajo Jugo-slaveni prerojevati za pravo krščanstvo, kajti Leon XIII. kaže posebno skrb za blagor slavenskih narodov.
I. Bolgarska v preteklosti.
Govoreči o Bolgarski, ne mislimo današnje kueževiue bolgarske, kteri je meje svojevoljno postavila Berolinska pogodba, ampak mislimo pravo Bolgarsko, t. j. vso zemljo, v kteri prebivajo Bol-
garji. Nova narejena kneževina obsega severni del Balkana, raztezajoča se od njega na sever do Du-nava in Ornega morja, na jug v balkansko nižavje do reke Strume. Prava bolgarska dežela pa se razteza čez vse kraje med Balkanom, rodopskim gorovjem iu Duuavom, toraj čez polovico evropejsko Turčije. Bolgarska je veliko večja, kakor kneževina, ker zavzema njo in Rumelijo in del Macedouije; v srednjem veku je pripadala celo Arbanska h kraljestvu bolgarskemu. Bolgari so daudanes pomešani s turškimi, srbskimi, valaškimi, grškimi in arbanskimi ostanki.
Sedanji bolgarski narod je nastal, da so se čisti slavenski rodovi pomešali s prvotnimi Bolgari, prebivajočiini onstran Volge. Na koncu 5. stoletja so ti zavolžki Bolgarji uapali Tracijo, podvrgli si slavonsko prebivalstvo, ter dali deželi svojo ime. Osvojivši si slavensko zemljo, so se v nji naselili, sprejeli sčasoma slavenski jezik iu slavonske navade, ter so se s podvrženci zlili v eden narod bolgarski.
Že v 7. stoletju je bila Bolgarska mogočno kraljestvo, Bolgarji so so zmagovito bojevali z bizantinskim cesarjem Konštantinom Pogouatom, kterega so leta 670 prisilili, da jim je plačeval letni
davek. Sploh je vsa zgodovina bolgarske države, od ustanovljenja pa do razdejanja po Turkih, nepretrgana vrsta vojska z Bizantci. V nji je najti prav prav svetlih dogodb in dob, pa tudi dob polno težkih pobitij in hudega suženjstva. Do polovice S. stoletja je država srečno napredovala; ko pa izmrje vladajoča vladarska hiša, so Bizantci pod Konštantinom Govnoimnim napali zemljo, ter skoro popolnoma uničili nje politično pomeuljivost. V začetku !). stoletja, pod kraljem Kumom, so Bolgarji zopet dobili zgubljene pokrajine, povečali državo z novimi pridobitvami, ter oblegali celo Carigrad.
Krščanstvo so sprejeli Bolgarji pod Bogorisom ali Borisom 1. S44—887. Že dalje časa sta bizantski in nemški cesar tekmovala, kako da bi Bolgaro spreobrnila, iu to iz verskih in političnih vzrokov. Bolgarji so stanovali namreč v sredi med sesarje-vinama, in oba cesarja, želeča kolikor moč veliko svetli spraviti pod-se, sta si prizadevala, da bi vo-jeviti rod bolgarski za-se pridobila, da bi jima bil zaveznik proti drugemu.
Grki s svojim prizadevanjem iz prva niso vplivali. Sestra kralja Bogorisa jo bila po Grkih .»tfftta* ter so jo v Carigradu pokristijauila; vrnivši domu.
A
teh osemdevetdeset odstotkov. Pri vsakem stotu skupnih stroškov je prišlo toraj dozdaj na Avstrijo 68 gold. 60 kr., na Ogersko pa 31 gold. 40 kr.
Dosedanji ogerski donesek se nam je zdel premajhen, Madjarom pa se dozdeva prevelik in v svojem prvem poročilu zahtevajo, naj se zniža. Najprej se jim ne zdi prav, da morajo za vojaško gra-nieo posebej plačevati dva odstotka, in pravijo, da je granica del ogerske države, da se mora toraj tudi vštevati v njeno celoto, ne pa posebej obravnavati. Res v svoje davke, ki imajo biti podlaga za določevanje skupnih odstotnih zneskov, vštevajo tudi vse davke vojaško graniee in po konečnem računu najdejo, da Ogersko z vojaško granico vred zadeva prav za prav samo 29'75 odstotkov, naše dežele pa 70-25 odstotkov. Ali oni hočejo biti velikodušni in hočejo na-se vzeti okroglih trideset odstotkov, Avstrija pa naj bi plačevala okroglih sedemdeset odstotkov 1
Pri vsej madjarski velikodušnosti, ki hoče prevzeti eno četrtinko odstotka, ktera bi sicer nas zadevala, bi morala avstrijska polovica po tem računu 14 odstotka več plačevati kakor doslej; in ker skupni stroški znašajo okoli 130 milijonov goldinarjev, bi bilo to vsako leto okoli 1,820.000 gold., v desetih letih pa okoli 18 milijonov goldinarjev. Ni toraj čuda, da je ta predrznost madjarska zbudila veliko nevoljo, ki se razodeva tudi po vseh tukajšnjih listih, ki soglasno obsojujejo madjarske zahteve in povdar-jajo, da jih nikakor ni mogoče sprejeti. V prvi vrsti pa opominjajo, da o granici ne more biti nobenega govorjenja in pogajanja, ker je enkrat za vselej določeno in pogojeno, da se iz graničnih dohodkov plačujeta dva odstotka skupnih stroškov. Ako Madjarom presedata ta dva odstotka, naj vojaško granico prepuste naši polovici, ki ju bode rada in lahko plačevala že z dohodki prej omenjenih državnih gozdov. Ali tudi glede ostalih osemdevetdeset odstotkov pričakujemo, da se bo številka za nas ugodnejše zasukala kakor je bila doslej, in da bo naša deputacija našla vso drugačno podlago, kakor jo je sostavila ogerska.
Poročevalec J a v o r s k i ',e svoje nazore odseku včeraj razodeval, toda poročilo ali odgovor, ki ga ima naša deputacija poslati ogerski, včeraj še ni prišel v razgovor, kakor so poročali nekteri listi.
Gospodska zbornica
imela je danes kratko sejo, v kteri je soglasno potrdila sklep poslaniške zbornice glede stroškov za domobran, o kterem je poročal vitez Miklošič. Po nasvetu kneza K h e v e n h (i 11 e r j a, ki ga je podpiral tudi grof F a 1 k e u h a y n v imenu svoje stranke, bil je predlog sprejet v celoti (en bloc). Zatem so bili izvoljeni trije namestniki za delegacije, in sicer: knez Khevenhiiller, grof Teobald C z e r n i n in G o g 1.
Češko društvo „V!ast'".
Med Cehe podajmo se danes za kratek trenutek, vsaj njih žitje iu bitje zanima nas vedno. Naslednje vrstice so pa zanimive tem bolj, ker se tičejo v prvi vrsti češke duhovščine.
je pregovorila kralja iu vse imenitnike na ta korak. Zmogel je sv. Metod s svojo bogodušno pridigo. Po kratkem upiranju jo sledilb vse ljudstvo kraljev zgled, in 1. 864 je bil ves narod krščen po grškem škofu. Tako je stopila Bolgarska s Bizantom v bližnje, a tudi nevarne okoliščino, kajti že takrat so v Carigradu nameravali, da bodo odpali od Rima, in prav začetnik poznejšega razkola, patrijarh Fotij je imenoval kralja Borisa svojega duhovnega sinu. Za zdaj je dežela še ušla preteči nevarnosti razcepljenja. Iz strahu namreč, da no bi bil po prejetem krstu tudi politično odvisen od Carigrada, je poslal Bogoris, ali, kakor mu jo bilo ime krščenemu, Mihael, leta 866 poslance k nemškemu cesarju Ludoviku II. in k velikemu papežu Nikolaju I., proseč pri tem škofu, ki bi oznanjeval krščansko vero. Na povelje papeževo odideta škofa Pavel iz Populonije pa Formoz iz Padove z nekoliko duhovniki na Bolgarsko, ter sta deželo v kratkem za-so pridobila. Bizantinski duhovniki so morali državo zapustiti.
(Daljo prih.)
Duhovniki bratskega nam naroda bili so od nekdaj glavni gojitelji češkega slovstva, kakor navadno duhovniki povsod. Tudi češki duhovniki so vložili temeljni kamen, na kterem se je jela dvigati češka literatura. Ali pred nekaj časom umaknili so se s pozorišča, njih vpliv na slovstvo se je zmanjšal in ni čuda potem, da je bil plod, kterega so podajah svetni literati, nadahnen tu iu tam s strupom novošegnega liberalizma. Najnovejši čas pa je nastopil prevrat, duhovniki so zopet prijeli za pero iu se krepko postavili na branik vere in domovine.
Da bi se okrepilo češko časopisje, ustanovili so si leta 1884 posebno društvo, „Vlast'u po imenu. Neznatno je bilo to društvo pri svojem porodu; celo prijatelji njegovi niso veliko pričakovali od njega in drugi češki listi so ga prezirali. Vendar društvo napreduje dobro in si pridobiva vedno trdnejših tal. Zdaj izdaja leposlovno-znanstveni časopis „Vlast'", v kterem pišejo češki duhovni. V lanskem letniku objavljeni so spisi od več kakor 60 različnih pisateljev — med njimi so nektera imena, ki so dokaj poznata, kakor: dr. Bačkovsky, prof. Sasinek, Vojteh Pakosta (ki je sedaj prevel v česčino našega Gregorčiča). Posebno važni so sestavki učenega Fr. Pohuuka, ki v svojih „volnich listich" z vso odločnostjo odkriva in razgrinja rane in napake češkega slovstva.
Dasiravno je „Vlast'" z nekako bojazljivostjo zagledala beli dan, je vondar takoj prvo leto imela 1800 naročnikov, in lansko (drugo) leto pomnožilo se je njih število na 2950. Te številke jamčijo dovelj, da se „Vlast'" nima bati pogina.
Iz „Čecha" izvemo, da je imelo društvo „Vlast'" 30. m. m. svoj občni zbor. Tajnik V. Oervenka je poročal o stanji in delovanji društva. Iz njegovega govora posnamemo naslednje vrstice:
„Nihče ne more tajiti, da je bila velika hiba češkega duhovništva, da se je v poslednjih letih skoraj popolnoma odtegnilo javnemu življenju, odtegnilo vzlasti slovstvenemu delovanju in gojilo le še nabožno literaturo. Na ta način je bilo naše slovstvo prepuščeno nepoklicanim rokam. Naši pisatelji, namesto da bi polagali našemu narodu dobra in nravna načela v njegovo srce ter ga tako vodili do pravega napredka in razvoja, so mu bili — z malimi izjemami — s svojimi spisi v pogubo. Literati svetni so se poveličevali in obožavali med seboj, a nikogar ni bilo, ki bi se postavil v bran zoper izpodkopavanje verskega in nravnega čuta našega ljudstva. Z žalostjo so opazili duhovniki svojo napako. Slovstvo je zašlo na kriva pota, zato je naše duhovništvo z nekakim opravičenim nezaupanjem opazovalo vsak nov pojav v češki literaturi. Materialistična smer njena stavila se je v vedno huje nasprotje s pozitivno vero. In mi duhovniki naj bi si take časopise naročali, podpirali spise, ki so ropali češkemu ljudstvu, kar mu je najsvetejše in najdražje? Naše od nekdaj nevstrašeno duhovništvo naj bi mirno gledalo, kako se zastrupuje narod s plodovi literarnimi, kakoršnih so k večem navajeni razkošni Parižani? — Nikdar ne! — Temu toku se je bilo treba ustaviti! In ustavili so se, v začetku le pojedini in osamljeni — sistematično se je jelo delati v „Obzoru". Za vero iu resnico, čast iu poštenje pa je nastopil nov bojevnik, mesečnik „Vlast'". Kako je bil pozdravljen, kaže to, da je pristopilo k našemu društvu v kratkem času 160 udov usta-novnikov (plačajo po 50 gld.) in oglašajo se vedno še novi prijatelji.
Toda ne gre samo za to, da bi izdavali leposloven časopis — hvala Bogu, ta je zdaj zagotovljen. Drugi listi češki propadajo, „Historicky sbornik" je nehal izhajati, „Slovansky sbornik" toži, da nima naročnikov — a naša „Vlast'" napreduje, Slovenci in Hrvatje se naročajo na njo in naši rojaki v daljni Ameriki priznavajo naše podjetje: „Vlast'" ima toraj trdno podlago! Ali naš program je obširneji; naš program zahteva, da zopet oživimo katoliško življenje. Zato moramo podpirati nadepolue moči, da si priborimo svojih pisateljev, katoliških učenjakov in strokovnjakov, da bomo po vseh vedah imoli svoje zastopnike, ki bodo v času napada znali zastaviti pero v obrambo resnice in stvari katoliške. Nadalje imamo v mislih velik političen dnevnik, ki bi prešinjal vse sloje našega naroda. Seveda, naloga je težavna — lahko rečemo, velikanska, a nemogoča ni. Treba je le vsestranskega napora! Navdušenost enega — dveh stori nekoliko, ali vsega ne. „Concordia res, parvae crescunt" — s slogo in s spojenimi silami je možno daleč priti. Domorodno naše duhovništvo, ktero nas je dozdaj tako vstrajno
podpiralo, nas tudi v prihodnje ne sme zapustiti. Društvo „Vlast'" hrepeni, da ostane naše ljudstvo zvesto veri svojih očetov, in od Vas, duhovniki, pričakuje, da ostanete zvesti svoji nalogi, ktero imate kakor voditelji Češkega naroda....."
In te svoje naloge, če se sklepa po vspehu, kterega je dozdaj doseglo društvo „Vlast'", se češki duhovni povsem zavedajo.
In mi Slovenci? — storimo mnogo, porok temu, da vzdržujemo več katoliških listov. A vendar — to je premalo; pravega zanimanja manjka. Nove „Drobtinice" so v povojih; popolno katoliškega lepo-znanskega lista nimamo; drugi časopisi, naši časopisi občutijo sušo. Duhovniki slovenski, primite za pero v poduk našemu ljudstvu, v zabavo priprostemu kmetu, v obrambo in krepilo veri, v tolažbo trpečemu našemu narodu! Res, mnogo že imamo iu to je treba zdatno podpirati; mnogega pa še nimamo in to je treba ustanoviti. S trdno voljo iu vstrajnim prizadevanjem in trudom gre vse. Dokaz temu, kar se je že doseglo; Bog pomozi dalje!
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. februvarija.
KotraiBBje dež**!«?.
Kredit, ki ga bo vojno ministerstvo od delegacij izvanredno zahtevalo, znaša menda 52,380.000 goldinarjev. Tako se glasi eden najnovejših telegramov iz Duuaja. To na prvi pogled že prav hudo po smodniku diši, če tudi prej ko ne vojno ministerstvo ta izredni kredit le zarad previdnosti zahteva, ki ga bode tudi le porabilo o časn nevarnosti. Ali pa je to izredno zahtevanje morda v zvezi z novicami, ki jih je te dni nekdo z Dunaja poslal v „Tirnes", da so se napete razmere med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo zopet še bolj napele. Vzrok je menda Rusija, ki jo carino na železo zdatno povišala, s čemur je posebuo železno obrnijo na Nemškem prav živo zadela. Prijateljske razmere, ki že do sedaj niso bile, kdo ve, kako trdne, so se vsled tega še bolj omajale in Nemčija pravi, da ne prevzame nobene odgovornosti za to. Iz druge strani pa se zopet čuje, da bo nemški prestolni govor razmere, v kterih Nemčija nasproti drugim državam živi, smatral za prav posebno prijazne in, da bo povdarjal, da je Nemčija odločno za mir. Ce se ta ne bo ohranil, Nemčija ne bo vzrok. — Ker se spomlad bliža, bomo menda kmalo izvedeli, kaj je resnica.
Tirolski deželni zbor vkrenil je letos dne 15. januvarija postavo proti pijančevanju, zlasti proti žgan j epi v s t v u. Ondašnji cesarski namestnik, baron Widmann, je glede na to vsem političnim gosposkam strogo naročil, da naj imajo ta ukrep deželnega zbora vedno pred očmi, kedar bodo dajale patente za prodajo žganja, komu da jih bodo dajale. C. kr. orožniki naj pa strogo na to pazijo, da se žganje ne bo nikjer protipostavuo prodajalo in da ga ne bodo krošnjarji prodajali. Kjerkoli pride političua gosposka kaki taki nepostavnosti na sled, naj jo povsod in vselej ojstro kaznuje. C. kr. okrajni zdravniki naj pa na to pazijo, da jed in pijača ne bo pokvarjena, za kar mora v prvi vrsti občina sama skrbeti. Šolskim oblastim jo tudi strogo naročeno, da naj z vsemi postavno dopušča-nimi sredstvi zabranjujejo žganjepitje pri šolski mladini; rokodelskim in obrtniškim zadrugam se je pa ukazalo skrbeti, da se žgaujepivska kuga ne bo širila med rokodelskimi učenci, kajti, česar se Janezek nauči, toga tudi Janez ne opusti. — Tirolski cesarski namestnik je s to določbo v resnici žebelj na glavo zadel. Prav tako, kakor na Tirolih, potrebovali bi tako strogih določil tudi pri nas, kajti tudi tukaj hočejo neumni stariši skoraj sami sebe v šnopsu vtopiti, ob enem pa še male otroke z njim zalivajo.
Veliko-nemška razvalina v poslaniški zbornici na Duuaji jo dne 24. t. m. že zopot pokazala, da ji je trdna in močna Avstrija prav toliko pri srcu, kakor lanski sneg, da, še veliko manj, kajti sicer bi so ne bila odtegnila, ko so se drugi zastopniki narodov pripravljali na glasovanje za tistih 12 milijonov, ki jih grof Welsersheiinb za svoje brambovce iu črnovojnike zahteva. Glasovanju so so umakuili antiseuiitje iu pa več bivših udov prus-jaškega ali nemškega kluba. Dobro je, da se državi ni treba na tako figa-može ozirati in gorje bi nam bilo, če bi bila trdnost Avstrije od takih kukavic odvisna. Da niso hotli za denar glasovati, ki ga bo ob času kake potrebe brambovski minister potreboval, ni nič novega, kajti ti možje drugače ne znajo, kakor tako. Spominjamo se še, da jo ta svojat tudi tedaj proti Avstriji glasovala, ko je državno krmilo šo sama v rokah imela. Leta 1878 jo bilo, preden smo šli v Bosno iu Hercegovino. Vlada je zahtevala 60 milijonov kredita in ko so delegacije za to zahtevanje posvetovanje pričele, so le z 89 glasovi proti 20 zmagali. Ogri so bili pa že tedaj taki, kakor so daudanes, to je, glasovali so soglasno za kredit. Ce nemška klika misli, da si bo na ta način kdo vd
kako spoštovanje pridobila med svetom, se pač jako 2el6 moti, kajti smrdokavr, ki svoja gnjezda onesnažijo, svet nikjer ne obrajta.
Dr. Riegerju očitajo naši nasprotniki, da je posebno rusoljub. Zarad tega izvestno ne bo odveč, če objavimo, kako si smatra dr. Rieger razmere, v kterih so Čehi z Rusi. Dr. Rieger se je pogovarjal z nekim ruskim dopisnikom, kteremu je med drugimi tudi to-le rekel: »Hotel sem Vam pokazati, da se našemu velikemu iu bogatemu stricu Rusu nas Čehov, njegovih sorodnikov, ni treba sramovati. Tudi Oehi imajo svoj sicer majhen ali po lastni pridnosti precej dobro utrjen dom, na kterem bodo lahko zadovoljno živeli, kjer ne bodo poznali pomanjkanja ter jim ne bo treba nikdar na žep svojega strica gledati. Oehi so tako rekoč z Avstrijov poročeni ter ji bodo do groba zvesti ostali. To pa Oehov nikakor ne zadržuje, da ne bi Rusov spoštovali in jih kot svojih krvnih sorodnikov ne ljubili. Jaz Vam to ponavljam in Vas prosim, da to misel v ruski družbi ob vsaki ugodni priliki razširjate, iu vsicer zato, da se medsobojne razmere med Rusi in Oehi čem preje zjasnijo in da se odpravi vsako nesporazumljenje, ki je dostikrat krivo, da nam podtikajo napore, o kterih se nam niti sanjalo ni do sedaj.
V zastopništvu Avstrije v zunanjih zadevah na tujih vladarskih dvorih zgodilo so se v poslednjem času razno spremembe, ki bodo tiste več ali manj zanimalo, kteri nas spremljajo po političnem polji. Nedavno je bil imenovan grof Deym za poslanca v Monakovo. Sedaj pa je imenovanih še več druzih poslaniških uradnikov iu sicer dosedanji po-ročniški sovetnik v Berolinu, g. Schmit pl. Ta vera, gre za poslanca v Washington; za poslanca v Bu-karest grč poročniški sovetnik iz Pariza, grof Golu-hovski, in poročniški sovetnik v Londonu, gospod Hengelmtlller pa v Beligrad. Kdo pride na prazno poslaniško mesto v Bern, še ni določeno. Na spraznjeno sovetniško mesto v London pride baron Biegolebeniz Sofije, v Rim baron G o d e 1 -Lannoy iz Carigrada, v Berolin pa vitez Eisen-stein iz Bukarešta. V konzularnem zastopništvu so se zgodile tudi nektere spremembe. Vitez Gsiller iz Aleksandri je gre v Moskvo, grof Wass iz Turn-Severina v Aleksandrijo. gospod Rosty, do sedaj poročniški sovetnik v Rimu, gre za diplomatičnega agenta in generalnega konzula v Kahiro. Prejšnji general-konzul Moskviški, g. Buriau prevzame zastopništvo v Sofiji, ktero ]o že več časa opravljal.
Vpeljavo puške repetirke po Manlicherjevem uzoru je cesar z dnem 27. januvarija dovolil pri vseh peš-čotah. Imenovala se bo : repetirka, vzor 1886.
Ogerski državni zbor je razpravo budgeta za leto 1887 popolnoma dokončal in je vladni predlog nespremenjen sprejel. Po tem takem pride k prvotnemu deficitu 21,984.761 goldinarjev, ki se je v letošnjem budgetu napovedal, še kar bo treba za brambovce in za opravo in oboroženjo črne vojske v skupni svoti 7,460.000 gold. (Je k tej svoti prištejemo še, kar jim bo treba za državni dolg, namreč 11,829.885 goldiuarjev, se pokaže celotna svota 41,327.751 gold., ktero bo treba s posojilom podpreti. Toda tudi to ni še konečna svota, temveč ji bo treba še pridjati znesek, ki ga bodo delegacije dovolile in pa kar bo še posledobnih kreditov za leto 1886. Sporočilo finančnega odseka nasvetuje, da naj bi se za plačevanje primaujkljeja izdala papirna renta, pri kteri naj bi se za enkrat ne določile nobene obresti. Finančna postava zahteva pa kreditno operacijo, t. j. posojilo, toda nič ne pove kako vrste posojilo. Vzrok je menda ta, ker vlada z Rothschildovo skupino ni še na trdnih nogah glede nameravanega posojila, z drugimi denarnimi mogotci pa še ni stopila v dotiko. Rothschild, previden mož, kar se le dil, je pa rekel, da preden se politično obzorje ne zjasni popolnoma, nič ne da; ter vsled tega tudi neče uikakih predlogov niti sprejemati niti staviti.
VnaaBBje draavv«.
Na Rusko-poljskem najela je vlada v vseh okrajnih mestih kar cele hiše, da jih bo imela za založiča streliva. V tvrdnjavi Novogiorgievsk imeli so tri dni poskušinje z novimi topovi in so se morali prebivalci, kar jih na 10 kilometrov, t. j. dobri dve uri daleč stanuje, umakniti. Topovi so nove vrsto in silno daleč nesejo. Mejno stražo, oziroma liuancarje, misli vlada tako preosnovati, da se jim dii popolnoma vojašk značaj iu se bodo podredili vojnemu ministru. Posebno strogo jela je gosposka postopati z rezervisti, ki so ali podčastniki ali pa prostaki. Kedar se kdo preseli iz kraja v kraj, mora dotično spremembo takoj in nataučno naznaniti občinski gosposki. V najnovejšem času čuje se vedno bolj pogosto, da Rusija res misli na zasedanje Bolgarija. Oe bi ruska vlada res to storila, se bo vsa sedauja prijaznost rusko-francoska kar čez noč ohladila, kajti na Balkanu ste si Francija in Rusija v politiki že od nekdaj nasprotni. Lo tedaj bi Francozje na Bolgare pozabili, če bi jih Nemec zgrabil in bi Rusi Francozom na pomoč prihiteli.
Iz Nemškega se sporoča, da je tudi v Berolinu misel jako razširjena, da so utegnejo ob slavnosti 90letnice nemškega cesarja ondi sniti trije cesarji, ki so najmočneji vladarji v Evropi. Avstrijski cesarski dvor bo sicer zastopal cesarjovič Rudolf, s čemur pa nikakor še ni rečeno, da bi tudi cesar Franc Josip ne šel v Berolin pogledat, če ruski car Aleksauder tjekaj pride svojemu stricu častitat. —
Položaj je na Nemškem sedaj tak, da je Bismark zopet tako na površji, kakor že dolgo ni bil. Celo med voditelji centruma je razširjeno prepričanje, da bo septenat zmagal, ker jih bode tudi v centrumu precej, ki bodo zanj glasovali. Večina mu je že sedaj zagotovljena, pa bo še zdatno narastla po dokončanih ožjih volitvah. Ne dii, se pa še trditi, ali bo vlada svoj vojaški predlog v dosedanji podobi stavila, ali ne. Prav nič ni nemogoče, da bo vlada predlog nekoliko spremenila in bo še več zahtevala, kakor jo do sedaj, posebno če se bo z večino že poprej sporazumela. Kar je pa pravih mož centruma, zastopajo pa tudi še sedaj, kakor poprej stališče, da bi se le tedaj več zahtevati smelo, ako bi bila res nevarnost za vojsko. Nekteri se nadjajo, da bo nova večina kmalo razpadla, ker je prav malo upanja, da bi se centrum s konservativci sprijaznil. Železna roka kanclerjeva, ki je sedanjo večino zvarila, znala jo bo tudi skupaj držati. Kam da misli kancler z novo večino zaviti, se danes še ne dil določiti; jasno pa je, da pojde večina za njim, kamorkoli se bo obrnil. Takoj, ko se bo sprejel vojaški predlog, spravili se bodo na davek na špirit, iz kterega mislijo dobiti za vojaštvo potrebne novce. Velike debate se bodo pa vnele pri razpravi nove cerkvene postave.
Izvirni dopisi.
Bela cerkev, 23. februvarija. Od 12. do 19. t. m. obhajala se je tu lepa pobožnost sv. misijona. Vodili so jo trije prečast. oo. lazaristi iz Ljubljane z vso vnemo, ki je njim lastna. Ljudstvo ve pa tudi ceniti take pobožnosti, ker vkljub velikemu snegu in hudemu mrazu prihitelo je vedno v preobilnem številu, ue samo iz domače fare, ampak tudi iz sosednih fara, ter poslušalo misijonske govore z vso pazljivostjo. Vedua gnječa pri spovednicah bila je najboljši dokaz, da so mu slišane resnice segale globoko v srce. Upamo, da sv. misijon obrodi najboljši sad. Pred lepim misijonskim križem, kterega so nam postavili v cerkvi, kleči vsako nedeljo (tudi čez teden) mnogo ljudstva ter ponavlja sklepe po-boljšanja, ktere je delalo v sv. misijonu.
Srčna zahvala bodi našemu skrbnemu gospodu župniku, ki nam je naklonil veliko milost sv. misijona. Najtoplejšo zahvalo izrekamo ob onem pa tudi preč. gg. misijonarjem, ki so s trudom in požrto-valuostjo delali neumorno na prižnici in v spoved-nici. Zadnjič bodi tudi srčna zahvala vsem spovednikom, še zlasti gospodoma, ki sta se v spoveduici trudila ves čas sv. misijona, namreč prečast. gosp. o. gvardijanu Novomeškemu in gosp. kaplanu Šinar-jetskemu. Bog povrni vsem vkup ves trud in delovanje z nebeškimi darovi!
F a r a u i Bole cerkve.
Iz Radia, 26. februvarija. (Nekaj od »Schul-verein"-a.) Oujte, katoliški Slovenci, predrzno za-htevanje nemškega »Schulvevrein"-a. Iz Kaple pri Arbelžu na nemški meji se sledeče sliši in pripoveduje: Občinski »šulvereinski paša" ua Kapli, Milhberger, je hotel šiloma od nemškega »Schul-verein-a" podpore za dozidanje drugega razreda pri-beračiti. Na hvalevredno in neutrudljivo prizadevanje provizorja na Kapli, čast. gosp. Franca Kitak-a, so se vendar toliko dali pristaši „Schulverein-a" pregovoriti, da so v prošnjo sledečo postavili: »Ako se smo veronauk v slovenskem jeziku prednašati", radi sprejmejo od nemškega „Schulvereina" podporo. Pripoveduje se pa zdaj, da jim je zavoljo tega dostavka nemški »Schulverein" podporo odrekel. Tak je toraj namen nemškega »Schul-vereina", da šo celo veronauk hočejo rabiti v po-nemčevanje šolske mladine. To je pač že vsekako preveč. Občina pa, ki na tak način od »Schul-vereina" podpore berači in celo veronauk izdati hoče, dela, kakor jo Judež Iškarijot storil: »Koliko nam daste, pa še našo tisočletno pravo vero izdamo?" Oez gospoda provizorja pa zdaj oslepljeni Kaplčani tožujejo zavoljo blagega namena v oziru na veronak in narodnost in kličejo: »Križaj ga, križaj ga!" Pretečeni teden je bojda celi srenjski zastop hodil k Pilatu v Arbelž gosp. Kitaka tožit, kteremu je višjo duhovenstvo v Gradcu preiskavo izročilo.
Naj bi se vendar enkrat spametovali 1 Naj bi se raje obrnili do družbe sv. Cirila in Metoda, ki tudi rada v denarjih pomaga, kolikor po okoliščinah ravno premore. Pridi sv. Duh in napolni srca svojih vernih, ker drugače še vera v zgubo gre.
Iz Prevalj, 24. febr. Naš čast. gosp. kaplan je 10. januvarija prosil, naj bi šolski otroci slovenski katekizem dobili. Naš liberalni šolski svet in učitelji
so jim zavrgli prošnjo. Kako pa se bo šest- ali sedemletni otrok v tujem jeziku učil krščauskega nauka? Dosti je staršev, ki pravijo, kaj bom otroka učil, saj osem let v šolo hodi; ali se pa morejo slovenski otroci naučiti brez slovenskega katekizma? Tudi je g. kaplan prosil, naj se mu nekaj dii za šolski trud; ima namreč osem šol oskrbovati, za to no dobi ne vinarja. Kakor sera slišal, se mu je tudi ta prošnja odrekla. Prosil je tudi, naj bi po letu imeli otroci šolsko mašo, kakor jo imajo po vseh sosednjih farah. O tem se mu je neki obljubilo; ali se pa bode obljuba spolnila, to še ni gotovo. To mi vsi srčno želimo. Na Lješah je nek gospod slovenske stariše močno prijel za to, ker so prosili za slovenski katekizem. Naša šolska postava pa zapoveduje, da ima šola nalogo, otroke izgojevati veruo in nravuo — sittlich-religios". Imamo take tičke, ki sami nimajo vere, pa je tudi drugim ne privošijo. — Slišal sem tudi, da se je gosp. kaplan pritožil na deželni šolski svet, ter je storil prav po naših mislih; slovenski otrok naj se uči po slovensko, nemški pa po nemško. Tudi to srčno želimo, da bi gosp. kaphin dobil za svoj veliki trud primerno plačilo. Šestnajst ur v tednu brez vsega plačila, to je velika butara!
Sleepy-Eye v Minesoti, 24. januvarija. Ko so mi mil. škof pisali, da bi radi videli, ko bi jaz prevzel znani mi misijon Sleepy-Eye, rekli so, da ne bom imel nobenega zunanjega misijona, in torej lahek kraj. Prvo leto, ko sem bil tukaj, že sem moral oskrbovati dve sosedni fari, kjer deset mesecev niso imeli svojega duhovnika. Ko te dve fari zopet dobite pastirja, prevzel sem nalogo v Morganu, mali vasi, 15 milj od tii, ktera je še le lansko leto nastala, cerkev zidati in včasih tje na misijon iti. Koj na to prišla je do škofijskega ordinarijata prošuja iz Redvvood - Falls, da želijo duhovnika, ki tudi nemško ume. in jaz sem bil najbližuiši, torej: »pojdi tudi gori". Tako imam zdaj dva misijona razun župnije Sleepy-Eye oskrbovati. Težavno ravno ni, ker sta oba kraja ob železnici, namreč na stranski progi, ki vozi samo med Sleep-Eye iu Red\vood-Fulls, 30 milj daleč. Morgan leži ravno pol pota med tema dvema krajema. Tje grem samo ob delavnikih, in sem toliko storil, da smo to jesen fundament za cerkev dodelali, dovršiti pa jo hočemo z božjo pomočjo spomladi. V Redwood-FalIs, kjer imajo pa že malo cerkvico, grem eno nedeljo v mesecu, iu dobim Jezuita iz bližnjega Mankato na svojo mesto, tako, da doma v Sleep-E;. e vendar imamo dve maši vsako nedeljo (se ve da se mora binirati.) Za zmirom to pač ne bo šlo. Tukaj, tako rekoč ua meji civilizacije, so ljudje v cerkvenem obziru sila zanemarjeni. Šola naša je zdaj v dobrem stanu in imamo gojencev dosti iz cele okolice, toda večinoma le za nekaj mesecev po zimi.
Na božični večer imeli smo v šoli lepo zabavo, ktere se je vdeležilo veliko ljudstva iz mesta, katolikov in nekatolikov. Prav dobro so otroci znali. — Med božičnimi počitnicami je bil pri meni dijak France Košmerl. Letos je v filozofiji naredil izpit in so ga škof sprejeli za škofijo našo. Moj okraj je zdaj velik od izhoda do zahoda 14 milj, od juga proti severu pa celih 35 milj, tako daleč, kakor je iz Ljubljane do Kuma! Vse je neizmerna, ravna prerija. Tukaj na meji Minesote ljudje stanujejo precej raztreseno in daleč eden od druzega. Veliko zemlje še ni bilo dosedaj na prodaj, ker ste se vlada in železnica za-njo poganjali, in še le zdaj je reč določena, kdo da je lastnik.
To spomlad, kakor se kaže, prišlo je bo ua tisoče oralov na prodaj in menim, da bomo dobili dosti novih naselnikov — in pa dosti svateb.
Koder je zemlja po ceni, si fantje pridobe kmetije na svojo roke in potem se ve, da je treba gospodinje. Bog ve, koliko se bo v desetih ali dvajsetih letih tii še spremenilo! Naše mestice Sleepy-Eye je še le 12 let staro in že šteje čez 1600 prebivalcev. Morgan pa (kjer smo začeli letos cerkev zidati), se je šo le predlanskem ustanovil in že ima čez 40 hiš. Tri nove železnične postaje so v mojem okraju lansko leto napravili, tako, da jih imam zdaj sedem v svoji fari. Kompauija »Chicago in Nortli \Vestern" železnice se ponaša, da ima po svojih r.izuih glavnih in stranskih progah 6000 angležkih milj dolgosti. To zimo je železnicam slabo šlo; mraz je velik, snega pa toliko, da ga že zdavuo ne pomnijo toliko, zraven pa vedno mete, tako, da je dostikrat, več dni zaporedoma vožnja po železnici zaprta, akoravno imajo pluge za sueg orati in na stotine delavcev z lopatami, da ga kidajo. Oni teden sem bil jaz pet dui zasuežeu v Bedwood-Falls, peti dan zjutraj sem prišel domov peš, to je, zadnje tri milja
sem jo mahal peš, ker vlak je obtičal v snegu tri milje od tukaj — zmanjkalo jim je premoga. Za vodo so sneg topili — bili smo namreč na poti celih 12 ur (in to še po noči), kjer bi sicer potrebovali k večemu dve uri. Imeli smo dve mašini z snežnim plugom in 20 mož z lopatami in samo en voz. Delali so ravno ta teden na vse kriplje, da so pota odprli, nocoj je pa zopet snežilo in medlo; danes še nismo videli vlaka!
Ubogi ljudje na preriji, kjer imajo slabe hiše, pa morebiti še nič drv ali premoga dom<i! Kurijo dostikrat z mrvo, ktero za to trdo prešajo; pa taka kurjava vendar ni tako prijetna, kakor je moja peč polna trdega premoga noč in dan. — Letina je bila tudi tukaj letos dobra, pa pšenica, naš glavni pridelek, ima slabo ceno.
Novic, ki bi Vas zanimivale, Vam ne vem dosti pisati. Govori in pisari se po časnikih, da bodo naš škof, ki so zdaj v Rimu, „ad limina Apo-stolorum", postali nadškof, in da bo škofija Št. Pavelska razdeljena, tako, da bi dobili za južni del Minnesote novega škofa. Zgodilo se bo to gotovo v malo letih, če že ne letos, in tako bi jaz tudi prišel v novo škofijo. Prvo vprašanje pri volitvi do-tičnega vladike bo pač to: ali naj bo Irec, ali tak, ki govori tudi nemški. Ako se za poslednje odločijo, ima naš prijatelj č. g. Trobec dobro priliko. Bomo videli, kaj da prinese prihodnjost. Joannes.
Domače novice.
(j Pater Paulin.) Pretekli petek je v tukajšnjem samostanu frančiškanskem umrl in včeraj popoludne bil pokopan č. P. P a u 1 i n , r. Anton Goršič leta 1S30 v Šmariji, mašnik od leta 1854. Bolehal je mnogo let na duhu. E. I. P.!
(Hranilno in podporno društvo) imelo je včeraj dopoludne v nBierhalle" svoj občni zbor, kterega se je precej lepo število udov vdeležilo. Pričel ga je ravnatelj g. Jos. Regali konstatovaje sklepčnost občnega zbora. Nadalje je naznanil, da je lansko leto pri občnem zboru preuarejene pravila c. kr. vlada potrdila. Razlika med sedanjimi in nekdanjimi pravili obstoji v tem, da ima društvo sedaj le 9 odbornikov mesto poprejšnjih 12, ki so izvoljeni na tri leta in pa pri sostavi bilance je tudi nekaj razlike. Volitev letos ni bilo druge, kakor kontrolnega odseka, in so se zopet dosedanji revizorji volili, ki so gg. Burger, Kune in Al. Kajzel. Društvo je moralo plačati letos za pet let nazaj davke in sedaj pa še pristojbinski urad po 2°/0 pristojbine od obresti zahteva. Stvar pa vendar še ni rešena. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 43.150 gld. 18 kr., izdajkov pa za 335 gld. 72 manj. Aktivnega premoženja stan znaša 10.465 gld. 95 kr., čistega dobička je bilo 172 gld. 48 kr. Rezervni zaklad znaša 1148 gld. 44 kr. Načelnik društvu je g. Jos. Regali, blagajnik g. Avgust Drelse, knjigovodja pa g. Ernest J e v n i k a r. Hranilne uloge obrestuje društvo po 5%, delnice pa le po 4°/0- Od delavcev sprejema društvo tedenske hranilne uloge po 20 kr., Ktere se po 5% obrestujejo od prvega meseca po polnem goldirarji.
(Slovensko gledališče) je bilo sinoči vendar-le v „Ljubljanski čitalnici". Dale so se tri jedno-dejanske predstave, ki so trajale skoraj do desete ure. Prva je bila vže znana „Francosko-pruka vojska", ktere se človek brez stolička enkrat za vselej nagleda. Gospoda slov. dramatike si je prav hvalevredno vse prizadejala, kar-koli je bilo v njeni moči, toda iz plev ni bilo še nikdar moke. Igra je brez vsakega jedra in bi slavno rediteljstvo slov. gledališča pravo ukrenilo, če jo pokoplje v grob pozabljivosti. — Druga igra „P rij e t no iznenadenje" tudi ne izplača časa, ki ga pobere. Vsa drugačna pa je s tretjo: „G r i n g o i r e".
To je igra, kjer človeški duh dobi, česar išče. Tu je resnici kontrast med dušnim in telesnim plemstvom tako vpodobljen, rekli bi, da bi ga človek kar prijel lahko, da res bolje biti ne more. Tukaj vidiš kraljevo veličanstvo in puhlega z vsakdanjimi frazami napitanega dvornika, ki si domišljuje, kdo znft, kako visoko da stoji nad navadnim človeštvom, v živem nasprotju z revežem, ki niti toliko nima, da bi le jedenkrat na dan kaj jedel — s pesnikom. In vendar — za koliko preseza on s svojo divno poezijo kralja in dvornika, sicer bi si ne bil rešil življenja
z njo. Prav lepo so ga predstavljali, „Gringoira", naši vrli igralci od konca do kraja. Glavni ulogi v rokah gg. Borštnika (pesnik Gringoire) in K o c e 1 j a (kralj Ludovik XI.) ste bili že taki, da bolji niste mogli biti. Kralj je bil v resnici kraljev po svoji zmerni dostojnosti, pesnik Gringoire pa pesnik, kakor so pesniki večinoma — revež brez primere — zraven pa plemenito srce, da bi ga človek kar poljubil.
Posebno izvrstna je bila pa gospdč. Zvonar-j e v a z jako srečno izvoljeno masko N i c o 1 e-Andryjeve. Fini takt in eksaktni nastop čast bi ji bil delal na vsakem vladarskem dvoru. Gosp. Sršen v ulogi Simona Fournieza je bil na svojem mestu, toda nekako prisiljeno, uloga ni hvaležna; enako si je tudi gospica Gizela Nigrinova mnogo prizadela, da bi Lojzo, Simonovo hčer predstavljala, kakor mora biti. Gosp. Danilo je bil pa jako fin in umesten dvornik kraljev. — Kakor ču-jemo, vtegne se ponoviti v nedeljo zvečer „M e-sečnica".
(Veliki zbor) dramatičnega društva je bil včeraj. Zarad prepičlega prostora obširneje sporočilo prihodnjič.
(Odlikovanje.) Kakor Goriški — je tudi Pražski nadškof grof Fr. Schonborn postal tajni svetovalec ali ekscelenca.
(Duhovščina pa veda.) Prvo ceno (15.000 frankov), ktero je razpisala akademija francoska za najboljše delo o književnosti Kitajski, dobil je menih iz reda sv. Frančiška P. Z a t o 1 i.	(„HIas").
(Cesarjevič Rudolf) pride s Štefanijo v sredo, 2. marca, v Opatijo, kjer se bo več dni po-mudil. Princesa Štefanija namerava pa pet do šest tednov ostati.
(Slov. pevsko društvo v Ptuji) pričelo je ravnokar razpošiljati sekirice za letošnji „veliki pevski zbor". Do sedaj imajo g. poverjeniki dostavljene sledeče pesmi: 1. Foerster: „Venec Vodnikovih pesmi" (mešani zbor); 2. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj" (mešani zbor); 3. Dr. B. Ipavec: „Na Preširnovem domu" (moški zbor). Gg. poverjeniki se vljudno prosijo, da skrbe za to, da se udje takoj prično vaditi teh pesmi, ter društvenino za tekoče leto v kratkem društvenemu odboru pošljejo. Če bi po naključbi kteri poverjenik ne dobil pesmi, ali če bi število poslanih glasov ne zadostovalo, naj se to blagovoljno društvenemu odboru javi — in dostavile se bodo takoj zahtevane pesmi in posamezui glasovi.
(Vabilo) k veliki besedi na korist Erjavčevega spomenika in ustanove dne 6. marca t. I. ob 7 uri zvečer v dvorani slovenske Goriške čitalnice. Spored: 1. Prolog, besede S. Gregorčiča, govori J. pl. Kleinmajr. — 2. Kantata, vglasbil v slavo Fr. Erjavcu Anton Forster, moški zbor. — 3. Legende za klavir, št. I., VI. in VII., vglasbil A. Dvorak, čveteroročno. Prim.: gdčna Jelica Jeglič. — 4. „Plavaj, ladja moja", vglasbil Kiicken, ženski zbor z glasovirom. — 5. „Anka", pel Gorazd, de-klamuje gdčna Gabrijela Doljakova. — 6. „Slovo", besede S. Gregorčiča, vglasbil F. S. Vilhar, moški zbor in samospev z glasovirom. — 7. „Nazaj v planinski raj!", besede S. Gregorčiča, vglasbil A. Nedved, mešan zbor. — 8. Koncertna parafraza za klavir o treh jugoslovanskih narodnih pesmih iz Kuhačeve zbirke, zložila in ignl gospa Lucila Podgornik-Tolomei. — 9. „Pobratimija". besede S. Jenkove, uglasbil Anton Forster, moški zbor. — 10. „Igralka", vesela igra v enem dejanji, poslovenil V. Eržen. — Pri petji bodo sodelovali iz vljudnosti z zborom slov. Goriške čitalnice pevci iz Št. Petra, Prvačine, Št. Andreža, Solkana in drugi. — Odbor za Erjavčev spominek in ustanovo.
Telegrami.
Zagreb, 28. febr. V hrvaškem deželnem zboru sprejel se je predlog imunitetnega odseka, da so prepuste sodniji poslanci De-r en čin, Grržanič, David Starčevič, Hi n kovic, Zec in Tompič.
Rim, 28. febr. „Fanfulla" piše: V parla-mentnih krogih se čuje, da bo Saracco dobil nalog kabinet sostaviti. Podpisal ga bo D e p r e t i s in bo dobil vsled tega skoraj vso večino. Glede njegove preteklosti imel bi Saracco tudi simpatije opozicije, kar bi mu pomagalo do velike večine.
Pariz, 28. febr. „Gaulois" sporoča: „Z o r i 11 a je sprejel amnestijo in se pripravlja v Madrid priti.
Ajaccio, 27. febr. Danes zjutraj ste odšli dve kompaniji vojakov v Sarfene nad bona-partista časnikarja Leandra, ki je ondi z oboroženo tolpo nastopil.
Umrlt »o:
24.	febr. Terozija Grajžar, sprevodnikova žena, 50 let, Rober št. 3, jetika.
25.	febr. Helona Bišof, zasebnega uradnika zona, 43 let, Rimska costa št. 9, jotika. — Alojzija Pukelstein, hišnega posestnika hči, 4 leta, sv. Petra cesta št. 48, božjast. — Edvard Jankofsky, mestni ubogi, 38 let, Karlovska cesta št. 7, krva-venjo pljuč. — Janez Stefe, kaznjonec, 66 let, Hrenove ulice št. 15, vodenica. — Jornej Ruporčič, kovač, 23 let, Ulice na, Grad^št. 12, jetika. — Ana Sore, kuharica, 64 let, Poljanska cesta št. 48, kap. — Oče Anton Pavlin Goršič, frančiškan, 57 let, Marijin trg št. 5, kap. — Ivan Klepec, paznikov sin, 3 leta, Stari trg št. 16, Meningitis.
V boln išnici:
24. febr. Marija Šuštar, delavka, 74 let, ostarelost. — Marija Šusteršio, gostija, 58 let, Catarhus intestin. — Gustav Šafer, pisar, 64 let, kap.
Vremensko sporočilo.
O »	"
v Caa	Stanje	S
b	J	a a
--Veter Vreme -3 g
nrtft7nvanifl "»k«""«" toplomera	,0
opazovanja Y mm p0 Colziju	g g
[7. u. zjut.l	740 53	— 54	1 Erež\\	mogla
26.2. u. pop.	741-64	+ 2 6	si. zap.	oblačno 0-00
9. u. zvee.	744 58	+ 14	si. vzh.__
7. u. zjut.	746 31	— 0 8	si. vzh.	oblačno
27.2. u. pop.	749 19	+ 3 6	si. svzh. „ 0 60
9. u. zvee.	751-80	— 2 6
V soboto zjutraj megla, potem doloma oblačno, večerna zarija. — V nedeljo oblačno, veter, rosno in deževno. — Srednja temperatura — 0 5" in —2-3° C., oziroma za 1'4° pod in za 10° nad normalom.
I>m n »Jaka
(Telegratično poročilo.) 28. februvarija.
l-aoirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78 gl. 50 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	80	.	05	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta	108	.	75	„
Papirna renta, davka prosta	96	„	75	„
Akcije avstr.-ogerske banke .	853	„	—	„
Kreditne akcije ... .	273	„20	„
London.......128	„	15	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	131/, „
Oes. cekini.......6	„	02	„
Nemške marko .	62 „	72'/» „
Od 28. januvarija.
Ogerska zlata renta 4% . . .	96	gl.	85 kr.
„ papirna renta 5% .	86	„	35	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	104	.,	—
„ Liinderbanke..........228	„	25	„
„ a\>t.-oger. Lloyda v Trstu . .	510	„	—	„
„ državne železnice ....	240	„	—
„ Traraway-društva velj. 170 gld. .	209	„	25	„.
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	126	„	—
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	133	„	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	166	„	75	„
., „ „ 1864 . . 50 „	166	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	174	„	50	„
Ljubljanske srečke . . . 20 „	19	,	50	„
Rudolfove srečke . . . 10 „	18	„	—	^
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	119	„	75	„
5 % štajerskeFerdinandove sev. „	99	„	80	„
,, „ zemljišč, odvez, obligac. . .	105	„	50
t	Na TJiien
•	sc bode letos o sv. Jurji oddajala služba
•	cerkvenika in organista.
% Prošnje za to službo naj so pošiljajo predstoj-
•	ništvu župnije, z. p. Rakek.	(1) ••••»»••»»•••(»•••»»••»•»•••••••••••i
(10)
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
:ooooooooooo
Izvožno piarcno pivo
-v stold«5iiicnli	(10)
dobiva se v pivovarni Janeza Perlcsa v Ljubljani v zabojih po 50 steklonic, steklenico z r,/10 L. » n 50 „	„ „ 7/10 L.