Številka 5-6 — Leto XXIV — Maj-junij 1984
Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubljana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Glasilo delavcev Papirnice Vevče
na poslovanje na osnovah skupnega prihodka. Kljub temu ugotavljamo izreden porast porabljenih sredstev, kar je tudi poglaviten razlog doseženega slabega dohodka.
Pobrskajmo po orumenelih papirjih
Kot že veste, želimo v Papirnici Vevče urediti v prostorih ateljeja muzejsko sobo z zbirko, ki maj bi s svojimi eksponati simbolizirala bogato vevško papirniško tradicijo. Prepričani smo, da je v domovih in na podstrešjih, v raznih pozabljenih predalih in omarah pri naših upokojencih prav gotovo še dosti predmetov, ki nas spominjajo na leta generacij, ki so bila pred nami v vevški papirnici. Razni vzorci papirja s starimi vodnimi znaki, diplome, pohvale, odlikovanja, fotografije in predmeti, ki so
pred časom sodili k izdelavi papirja, bi muzejsko zbirko vevškega papi-rništva, lepo obogatili. Vanjo lahko največ prispevajo naši upokojenci. Stvari, ki imajo že muzejsko vrednost im ste jih pripravljeni prispevati v našo skupno muzejsko zbirko v tovarni, prinesite na vodstvo tozda Veta, iki je za opremo muzejske sobe zadolženo. Glede na starost in vrednost prinesenih predmetov boste prejeli tudi primerno praktično nagrado. Pričakujemo, da se boste odzvali našemu povabilu in prošnji.
Nič kaj spodbuden rezultat zahteva temeljito analizo vzrokov in izvajanje ukrepov za dvig dohodka
Pogled, čez Ljubljanico proti ateljeju tozda Veta dobiva vedno lepšo podobo, tako, da se oči prav prijetno 'pdpočijejo
Praktično do letos je bilo treba lepilo za tapete pakirati ročno. Ideja za nabavo stroja za pakiranje lepila je sicer stara že sedem let, a je šele letos bila realizirana, žal kar prepozno. Zamisel je naša, izdelava stroja pa tudi domča, brez pomoči iz uvoza. Maksimalna zmogljivost stroja je 20 škatel lepila na minuto. Ivanka je postala ob stroju za pakiranje lepila pravi mojster, vendar sama ne more v celoti streči stroju. Tako priskoči na pomoč vodja priprave lepil in barv v tozdu Veta tov. Franc Kocjančič. Dolgo časa pa se tako in tako ne da neprenehoma delati ob stroju, ker je stopnja prašenja kar precejšnja. Ko bo tudi ta nadloga z dodatnimi tehničnimi rešitvami odpravljena, bo delo pri pakiranju lepila bolj prijetno
manj od lanskega začetnega trimesečja in 41 % pod planiranim. V celotnem prihodku predstavlja njegov delež le 11 %>, v primerjalnem obdobju lani pa je znašal 36 °/o.
Razporeditev čistega dohodka se giblje v skladu s planom le na področju bruto osebnih dohodkov. Preseganje smo predvideli na področju oblikovanja rezervnega sklada, čemur je osnova spremenjen predpis. V preostalih elementih čistega dohodka bistveno odstopamo od planskih predvidevanj. To še posebno velja za poslovni sklad, ki smo ga oblikovali kar za 81 °/o nižje od planiranega in 92 %> nižje od doseženega v primerjalnem obdobju.
Izidor Furlan
Amortizacija po predpisani stopnji je vkalkulirana v stroških v višini 106.171.000 din, kar predstavlja 5,5 %> v celotnem prihodku; 30 °/o je večja kot v primerjalnem obdobju in 43 °/o večja od planirane. V primerjavi z realno izrabljenimi osnovnimi sredstvi pa je to vrednost, ki ne zagotavlja redne nadomestitve osnovnih sredstev.
SILNO ZOZANE MOŽNOSTI GOSPODARJENJA
Dohodek je v primerjavi z enakim obdobjem lani padel za 48 %>; od planiranega je nižji za 29%, v strukturi celotnega prihodka pa predstavlja borih 18 % v primerjavi s 43 % v primerjalnem obdobju. Ta podatek jasno pove, da so se naše možnosti gospodar-
jenja zožale ali celo izničile. Takšno stanje pa samo po sebi zahteva analizo vzrokov in izvajanje ukrepov, ki bodo takoj pozitivno učinkovali na gibanje dohodka.
Občutnejši premik v kategoriji obveznosti iz dohodka je nastal na področju obresti od kreditov. Le-te znašajo kar 70.805.000 din in so 99 %-večje kakor v primerjalnem obdobju in 10 % večje od planiranih. Obresti še nadalje naraščajo in bodo tudi v bodoče predstavljale pomembno obremenitev dohodka, še posebej, če nam ne bo uspelo izboljšati dolgoročne likvidnosti.
Tudi čisti dohodek je močno nižji od doseženega v primerjalnem obdobju in znaša 216 milijonov 73.000 din, kar je 63 %
Z akumulacijo, ki jo' primerjamo z dohodkom, smo pristali na 10,96°/o (lani na 69,12°h>\ akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom pa je iz 81,32 °/o prvega trimesečja lani padla na 27,98 % letošnjega obdobja. Naša akumulativna sposobnost je prišla do kritične točke.
Naše poslovanje v prvem trimesečju 1984 je bilo pravzaprav takšno, kakršnega smo pričakovali. To velja predvsem za težave, s katerimi smo se srečevali, v pogledu doseženega rezultata pa je bilo celo precej slabše od načrtovanega in tudii pričakovanega. Realno dosežen finančni rezultat je slab in prav nič spodbuden, še posebej če vemo, da so potrebe po dodatnem investiranju ter vzdrževanju obstoječe opreme velike oziroma mnogo večje od tistih, ki nam jih pokriva doseženi rezultat.
S 13,93 % v lanskoletnem prvem trimesečju se je dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi znižal v letošnjem obdobju na 5,18 odstotka. Za SOZD Slovenija papir znaša ta odstotek v lanskem letu 22,29 °/o.
Gospodariti smo morali v občutnem pomanjkanju deviz, oh tem, ko je tekoča likvidnost celo hitreje padala od akumulativno-sti in to še posebej zato, ker nas Gospodarska banka Ljubljana nekajkrat ni mogla spremljati z dodatnimi obratnimi sredstvi in začasno nadomeščati z izvozom izgubljene akmuiacije. Tečaj dinarja je še nadalje padal, kar nas je glede na močno odvisnost od uvoza in visoke devizne obveznosti do inozemstva bolj obremenjevalo kakor pa razbremenjevalo, kljub močnemu izvozu na zahodno tržišče v tem obdobju. Pri vsem tem je bil dvig cen surovin neprimerno večji od dviga prodajnih cen papirjev; porast cene še posebej velja za celulozo, nabavljeno na domačem trgu. Povečanje izvoza nad 50 % celotne Proizvodnje je sicer na eni strani povečalo možnosti uvoza, na dru-
gi strani pa ogrozilo likvidnost in rentabilnost delovne organizacije. Ena od značilnosti poslovanja v prvem obdobju letošnjega leta je tudi prehod na poslovanje na osnovi skupnega prihodka z dobaviteljem celuloze »Buro Salaj« Krško in »Matroz« Sremska Mitroviča.
Vse to so tudi osnovni razlogi za slabo poslovanje v I. trimesečju 1984, čeprav je na slab finančni rezultat vplivalo še vrsta manjših vzrokov.
Celotni prihodek, ugotovljen po plačani realizaciji, je znašal 1.983,830.000 din. V primerjavi z enakim obdobjem lanli se je povečal za 23 %, v primerjavi s planom pa je manjši za 8 %. Na takšno dinamiko celotnega prihodka je imel najpomembnejši vpliv prehod na poslovanje na osnovah skupnega prihodka, pri čemer se vrednost kupljene celuloze na domačem trgu ne vključuje v stroške, kakor tudi ne v celotni prihodek. Zato ta dva elementa — celotni prihodek in porabljena sredstva — nista primerljiva z enakim obdobjem lani.
MED PORABLJENA SREDSTVA SODIJO TUDI STROŠKI INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA
Porabljena materialna sredstva v prvih treh letošnjih mesecih pa znašajo kar 1.521.172.000 diin in so za 81 % višja od primerjalnega obdobja in 4 % nižja od planiranih. Kot pa je že omenjeno, je primerljivost z enakim obdobjem lani onemogočena zaradi prehoda
Velik je padec čistega do-'Jipdka na delavca, ki znaša v lanskoletnem prvem trimesečju 436.880,90 din, v letošnjem pa le 161,730.75 din.
AKTUALNA TEMA:
Podpreti vse, kar je v zvezi z množično inventivno dejavnostjo
Ta nesrečni stroj za izdelavo malih formatov ni obratoval, ko sem ga prišla fotografirat. Vzdrževalci so se trudili, da bi okvaro odpravili. In tako zopet ne morem napisati kako v .polnem teku je in spet bom kregana, ker je v poročilu o poslovanju v trimesečju zopet kritično okarakterizirana organiziranost pri izdelavi papirja v malem formatu
Delež nizkopremazanih papirjev in papirjev v malem formatu prenizek
Tako fizična kot vrednostna realizacija prodaje papirja na domačem trgu sta bili v prvem četrtletju uspešni. Prodali smo 1640 ton alii 23 % več, iztržili pa 505 mili j. din ali 53% več kot je bilo načrtovano. Ker niso bili qpravljenii planirani remonti, je bila proizvodnja .in tako seveda tudi prodaja večja. Iztržena vrednost je bila visoko presežena zaradi večje količinske prodaje in višjih poprečnih cen.
IZPAD TRŽNEGA DOHODKA ZARADI SLABSE STRUKTURE NI NEPOMEMBEN
Struktura domačega plasmana papirjev ni bila takšna, kot smo jo načrtovali. Zaradi močnega vpliva izvoznega programa in spacifičnih zahtev proizvodnje prodaja skoraj nima vpliva na izboljšanje vrstnosti prodaje. Še vedno zaostajamo pri deležu premazanih papirjev za ca. 4,22% od plana, predvsem pa pni količinah papirjev v malem formatu, ki so bili zastopani le z 1,35 % deležem oz. s 119 tonami, načrtovali pa smo jih skupno 548 ton ali 7,65 °/o na domačem trgu. Razlika v tržni vrednosti bi nam prinesla še ca. 43 mili j. din pri papirjih v malem formatu in ca. 155 mili j. pni premazanih papirjih.
Ker so stroški izdelave in dodelave ter prodaje teh papirjev' napram velikemu formatu oz. klasičnim papirjem le do 15 % višji, bi za razliko okoli 168 milij. din direktno povečali dohodek in s tem obogatili sklad za približno 31—32 milij. din, kar pa bi nam lahko zaradi majskih remontov in s tem izpada proizvodnje v drugem kvartalu omogočilo lažje preživetje. Ob tem se kaže naša slabost, saj se prilagajamo ne le objektivnim, temveč tudi vsem subjektivnim željam, trpi pa dohodek in tudi zato naša porabljena sredstva napram prihodku nenormalno naraščajo.
Prvič po letu 1972 je dosežena poprečna prodajna cena skoraj večja od načrtovane, nekoliko za-
radi nominalnega .povečanja cen 16. 12. 1983 in tudi zaradi boljše strukture prodaje v primerjavi z leti 1981—1983.
PLAČILNA SPOSOBNOST JE NA NEKATERIH TRŽNIH PODROČJIH ZELO SLABA
Glede prodaje po področjih domačega trga sicer ni radikalne spremembe, vendar pa je precej vidno padanje prodaje izven Slovenije in Hrvatske. Vzrok je v zmanjšanju celokupne prodaje na domačem trgu in v bistveno slabši plačilni sposobnosti teh tržnih področij. Analogno temu je bila tudi realizacija pogodbenih obveznosti do posameznih trgov ali partnerjev zelo različna. V celoti je bilo kreditnim partnerjem pro-
Drobne
poslovne
zanimivosti
Ob obeh inšpekcijskih pregledih, ki smo jih imeli v prodaji tapet .sita inšpektorja ugotovila, da ismo cene spremenili v skladu z zakonom, jih v skladu z odredbami tudi vrnili na prvotno stanje, kar je pripomoglo k neugodnemu rezultatu tozda VETA 'in j ih po odmrznitvi zopet uveljavili takšnje, kot isto nam bile po vseh »regelcih« pred zamrznitvijo priznane.
Pri nabavi materialov na domačem tržišču smo prvi kvartal prebrodili le z manjšimi sredstvi devizne participacije, prav gotovo pa se večjim deviznim participacijam v naslednjem obdobju ne bomo izognili. Še posebej bo to občutno pri nabavah krške celuloze, saj zanjo Djuro Salaj zahteva tudi devizno participacij^.
dano 10 % več kot znašajo že bistveno zmanjšane pogodbene obveznosti, znotraj teh razmerij pa na področju Srbije, Kosova in BIH. le ca. 50%
Razmerje med direktno lin posredno prodajo ostaja v bistvu nespremenjeno, kar pogojuje tudi odločujoče vprašanje plačilne sposobnosti in kvalitete plačevanja. Ker je delež trgovini določen
v	relativnem odnosu, je bilo zaradi 53 % višje skupne tržne vrednosti 51 % plasmana preko trgovine tudi toliko višje vrednosti In s tem stroški tega prometa 31,2 milij. din ali 17 % večji od plana. Ta strošek pomeni 2,13 °/o celotne
vi	ednosti, načrtovali pa smo ga v višini 2,77 °/o. Gledano tako smo torej tudi pri tej obliki prodaje plasirali papirje uspešno lin privarčevali ca. 8 milij. din, kljub temu, da nam posredno prodajo narekujejo poleg pogodbenih obvez iz leta 1974—1980 tudi novi kreditni aranžmani iz tekočega obdobja lin že omejena plačilna sposobnost ter kvaliteta plačevanja.
ZALOGE PAPIRJEV ZA DOMAČI TRG MINIMALNE — SKLADIŠČA ZATRPANA Z IZVOZNIMI PAPIRJI
Zaloge papirjev za domači trg so neznatne in se še nadalje gibljejo mepl 1.0—16% poprečne mesečne prodaje, kar je daleč ugodneje od teoretičnih in tržnih načel o višini zalog. Rekordne zaloge pa so v prvem kvartalu zabeležene za izvozne papirje, kar pa obremenjuje racionalna izrabo obratnih sredstev.
Prodaja ročno izdelanih papirjev je bila sicer v prvem kvartalu 4 % pod količinskim planom, vendar vrednostno 77 % nad načrtovano. Kot smo že večtaat omenili, je specifičnost in sezonski značaj te prodaje bistveno drugačen od prodaje industrijsko izdelanih papirjev, zato je fizični plasma .ročno izdelanih papirjev težje ustrezno načrtovati.
Silvo Razdevšek
24. aprila je bila v Papirnici Vevče organizirana tematska razprava na temo »problematika množične inventivne dejavnosti v združenem delu« s poudarkom na vrednotenju in nagrajevanju množične inventivne dejavnosti v združenem delu.
Razprave so se udeležili sekretar mestnega sveta ZSS Ljubljana, sekretar v občinskem svetu ZSS Ljubljana Moste-Polje, predsednik komisije za inventivno dejavnost pni občinskem svetu ZSS, namestnik predsednika konference OOZS v KTM-Protektor, člana komisije za .inventivno dejavnost ObSZS iz TEOLA in ŠCT-TOZD Mehanični obrati, predsednik sindikalne konference v DO TOTRA, predsednik IO sindikata Tiskarne Jože Moškrič, predstavnica Srednje šole tiska in papirja, namestnik predsednika konference OOZS iz Saturnusa, raziskovalca iz Gradisa, član konference OOZS iz Gradisa ter pi edstavniki Papinice Vevče in sicer:	predsednik konference
OOZS, predsednik IO OOZS iz TOZD GP, TP, VETA, sekretar OOZK TOZD Grafični papir, vodja DSSS, vodja TOZD Grafični papir, vodja razvojno-inve-stioijske službe, direktor DO, predsednik komisije za inovacije in analitik planer.
Namen razprave je bil izmenjati izkušnje v odpravljanju problematike množične inventivne dejavnosti v združenem delu.
Na osnovi široke razprave so bila izoblikovana stališča, ki smo jih posredovali kot sporočilo za problemsko konferenco ZK Slovenije:
Ugotovljeni dohodek dz inovacij se mora opredeliti in prikazati v zaključnih računih; dohodek inovatorjev iz naslova inovacij naj bo neobdavčen, šteje pa naj se kat osnova za izračun pokojnine. Ravno tako naj bo neobdavčen dohodek delovne organizacije iz
naslova inovacij. V pravilnike o inovacijah naj se vnesejo določbe, da so vsi tisti, ki sodelujejo pni realizaciji inovacije, soudeleženi tudi pri nagradi. Bolj naj se stimulirajo inovacije iz delovnega področja inovatorja, korekturni faktorji pa naj se ukinejo.
Inventivna dejavnost naj bi se po določeni metodologiji obravnavala v vseh delovnih organizacijah enotno. Delovne organizacije bi se morale na področju inventivne dejavnosti bolj povezovati z zunanjimi institucijami. Omogočiti bi bilo treba lažji nakup opreme za inventivno dejavnost — merilni instrumenti in drugo liz uvoza. V družbenem dogovoru o kadrovski politiki naj se opredeli večja odgovornost poslovodnih organov pri spodbujanju inventivne dejavnosti v DO. Eno izmed stališč tematske razprave je bilo, da se podpira delovanje tehnične knjižnice v Ljubljani.
M. R.
Male modrosti velikih mojstrov
Tistemu, ki vam pove resnico, dajte konja, da bi mogel pobegniti in se rešiti, ker vam jo je povedal.
Kdor hoče posekati hosto z enim samim zamahom, ne bo posekal niti drevesa.
Dober pes ne laja veliko.
Kakršen je panj, tako gredo čebele vanj.
Človek ni mogel prekositi narave celo v svojih najlepših sanjah.
Če se sprehodiš mimo premaza do vodočistilne naprave, imaš občutek, da je tod odpad. Napisa PREPOVEDANO ODLAGANJE ODPADKOV sicer ni, skrb za urejeno okolje pa tole tudi ni
Ob stavbi premaza je na zelenici moč videti vse mogoče, razen trave in rož. Morda pa mora biti tako, kdo ve?
Program aktivnosti za sanacijo akumulativnosti mora postati osnovno vodilo našega dela
Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1984
TOZD TEHNIČNI PAPIR
Doseženo IV. 84 0 I.-IV. 84
Plan 1984 0 mes.
Indeks dosega plana
IV. 84 0 I.-IV. 84
1. Proizvodnja:	
Papir skupaj, ton:	2.916
— od tega	
klasični pap.	1.605
•— od tega	
'Premazani pap.	1.311
Lesovina ton	240
El. energija Mwh	3.664
2. Izvoz: ton	1.598 ,
4. Izmet v °/o: klasični pap.	11,8
premaz, pap.	21,3
Kljub 5-dnevnemu remontu na II. PS se je proizvodnja papirja v tozdu Tehnični papir aprila gibala v višini dosežene v preteklih mesecih ter 10 °/o nad planirano 'količino ob nespremenjenih zalogah nedokončane proizvodnje. Na višino proizvodnje so vplivali predi vsem minimalni zastoji na ostalih strojih ter isestava proizvodnega .programa, iki je v primerjavi is preteklimi meseci vseboval
TOZD GRAFIČNI PAPIR
Zaradi Izredno povečane zaloge nedovršene proizvodnje konec meseca aprila (za ca. 900 ton), je proizvodnja papirja v tozdu GP precej zaostajala v primerjavi sl
TOZD VETA
Kot pretekle mesece je tudi v mesecu aprilu proizvodnja tapet zaostajala za načrtovano. Vzrok za to je predvsem razdrobljena
Naša velika odvisnost od skoraj edinega nepresahljivega vira uvozne celuloze — kooperacija OBIR, se je pokazala že takoj v začetku leta. Zaradi stalnega negativnega salda v blagovni menjavi s tovarno OBIR (celulozo smo namreč neprestano uvažali z zamudo in v premajhnem obsegu), je Narodna banka Slovenije pozvala vse pogodbene partnerje v kooperaciji!, da izravnalo saldo do konca februarja. Za redno oskrbo smo zato morali zagotoviti celulozo s sredstvi no-vega blagovnega kredita, ki ga je Jugoslaviji odobrila Avstrija. Na
2.922	2.651	110,0	110,2
1.556	1.548	103,7	100,5
1.366	1.103	118,9	123,8
331	333	72,1	99,4
3.971	3.750	97,7	105,9
1.538	1.417	112,8	108,5
982.343	845.888	115,5	116,1
znatno težje papirje. Tako smo od klasičnih vrst izdelali daleč največ ofset papirjev, od premazanih pa srno sicer izdelali (največ obojestransko premazanih papirjev, vendar pa je delež papirjev zj enostranskim premazom porastel.
Lesovine isrno glede na remont
II.	PS in s tem na inižjo proizvodnjo isrednjefinih papirjev izdelali malo.
preteklimi meseci. Sestava proizvodnega programa je ostala v glavnem nespremenjena; še vedno daleč prevladujejo ofset ter enostransko premazani papirji.
in zahtevnejša proizvodnja za konvertibilni izvoz ter večji delež duplex tapet, za katere je potre-? ben daljši izdedavni 'čas.
novo smo se tako zadolžili za nadaljnjih 900.000 dolarjev oz. 2250 ton celuloze.
Od prispelih prilivov smo večino uporabili za plačilo obresti od preloženih deviznih kreditov, nekaj malega smo plačali železnici za prevoze, preostale devize pa smo vendarle namenili za uvoz nadomestnih delov, ki smo jih v devizni suši zadnjih 18 mesecev precej zanemarili. Seveda se uvoz teh delov še ne odraža v tem četrtletju, ker imajo skoraj vsi nadomestni deli daljše dobavne roke in prodajalci terjajo plačila vnaprej z akreditivom.
Pogoji gospodarjenja so se v zadnjem kvartalu leta 1983 močno zaostrili in poslabšali. Dispariteta med nabavnimi din prodajnimi cenami se je povečala zaradi padanja izvozne cene lin porasta stroškov.
V prvem kvartalu tega leta so se pogoji še poslabšali in tako je bil ostanek dohodka za isklaide bistveno nižji kot v enakem obdobju lanskega leta.
Cene za domače tržišče so se v decembru isicer povečale, ne morejo pa (kompenzirati izredno nizkega doseganja prodajnih cen na tujih trgih.
Zaradi spremembe tečaja, nizkih prodajnih cen na tujih tržiščih, povečanja cene surovim in repromaterialov se je poslabšala likvidnost in postaja kritična. Poslabšala se je tudi akumulativnost ter postaja kritična, zaradi česar moramo takoj ukrepati, da se sedanji trend preusmeri v pozitivno smer.
Sprejete ukrepe iz avgusta 1983 srno delno spoštovali, .sprejetih ukrepov ma strokovnem isvetu januarja o prestrukturiranju .izvoznega programa in povečanju prodaje .malega formata na domačem trgu pa nismo spoštovali. Zato predlagam, da začnemo poostreno izvajati sanacijski režim, ki bo kratkoročno zagotovil boljši rezultat din dolgoročne ukrepe, ki bodo zagotavljali trajnejšo varnost poslovanja. Kratkoročni ukrepi se nanašajo ina boljši izkoristek notranjih rezerv in spremembo poslovne politike, dolgoročni pa na odpravljanje ozkih grl in realizacijo predvidenih investicij za večjo .surovinsko osamosvojitev in modernizacijo .proizvodnje.
KRATKOROČNI —
TAKOJŠNJI UKREPI
V DO mora vladati najvišja stopnja discipline in to:
—	delovne,
—	tehnološke in tehnične,
—	poslovne.
1.	Pri tem je potrebno tekom meseca maja urediti:
—	delovni čas,
—	.izvajanje nalog in opravil,
—	nadzor inad evidenco dela po normativih,
—	nadzor nad vsemi disciplinskimi prekrški in takojšnjem ukrepanju,
—	poenostavitev prerazporejanj,
—	skrajno racionalno gospodarjenje s sredstvi in zmanjševanje vse oblike porabe,
—	skrbeti za maksimalno čistočo, red in redno pospravljanje,
—	varčevanje z .energijo
—	kratko, jedrnato in uspešno sestankovanje.
K sreči smo si za ostale materiale, predvsem kemikalije, ustvarili konec leta 1983 nekaj zalog, oziroma smo sii jih zagotovili na ta način, da so nam jih preskrbeli partnerji iz grafičnih hiš. Takšnega uvoza je bilo v prvem letošnjem kvartalu za 160.000 dolarjev. Grafičarji so nam prav tako preskrbeli okoli 1000 ton ruske celuloze. Seveda je ta »tujii« uvoz precej manjši od lanskega v enakem obdobju, kar kaže, da — kljub nadaljnjemu interesu za naš papir — tudi naši .partnerji težko prihajajo do konvertibilnih deviz.
Ostali načini oskrbe z uvoznimi materiali (maloobmejni promet z Italijo in kompenzacije) so se gibale v pričakovanem obsegu.
V četrtletju znaša tako.celotni konvertibilni uvoz, vključno s »tujim« uvozom, okrog 3J300.000 dolarjev. Ob takšnem obsegu nam
2.	Področje tehnične in tehnološke discipline:
—	zmanjševanje nepredvidenih zastojev,
—	lOptimirainje hitrosti papirnih in dodelavnih strojev,
—	zmanjševanje izmeta in nenamenska proizvodnje,
—	izvajanje točne izmenske primopredaje in to na delovnem mestu,
—	čimprejšnja usposobitev raz-puščavalca za lugoodpomi izmet, proizvodnje kalcijevega karbonata, aptimalizacija izkoriščanja kapacitet za proizvodnjo električne energije, .usposobiti rezalne stroj,e za večjo proizvodnjo malih formatov, točnost rezanja, povečanje produktivnosti,
—- zagotavljanje večjega vnosa surovin cenejšega (izvora (lesovina, listavci, repromateriali),
—	čistoča, čistoča, čistoča! RED: proizvodnih obratov, strojev in naprav, (skladišč, transportnih ipoti in zelenic, transportnih sredstev,
—	'večja proizvodnja rezervnih delov lin proizvodnih naprav,
—	red pri internih in eksternih prevozih,
—	(ugotavljanje krivde za vse poškodbe in okvare proizvodnih sredstev in materialov,
—	.stalno proučevanje substitucije uvoza z možnostjo zamenjave z (domačimi materiali.
3.	Področje poslovne discipline
Programiranje proizvodnje, domače prodaje (in izvoza postaviti na realne osnove po cenah, rokih in potrebnih prilivih. Ob programiranem obsegu 'proizvodnje morajo biti vnaprej znani:
—	poprečna cena,
—	predvideni prihodek iin devizni priliv,
—	devizno (pokrivanje,
—	oblika izvoza,
—	pregledna evidenca potrjenih .naročil s terminskim in mrežnim programom izvajanja,
—	narejena bilanca potreb in oskrbe is surovinami in reproma-teriali,
—' narejena bilanca potrebnih finančnih sredstev in usklajeni viri,
—	neprestano iskanje novih oblik in metod zbiranja koristnih predlogov, izboljšav in inovacij,
—	hitro spreminjanje mikroor-ganizacije in prilagajanje tekočim potrebam in zahtevam,
—	rebalans osnovnih kazalcev letnega 'plana,
—	tekoča kontrola in nadzor izvajanja investicijskega vzdrževanja, malih investicij in takojšnje ukrepanje pri neizpolnjevanju dogovorjenih rokov in kvalitete,
—	zmanjševanje stroškov izvoza in uvoza,
bi ob koncu leta manjkalo približno 20 %> načrtovanega uvoza. Zato bo seveda potrebno nadaljevati napore za zagotovitev čimveč domače celuloze povečati izvoz preko kanalov, ki nam na uvozni plati prinašajo kar največ, sicer ne bomo mogli pokriti vseh uvoznih potreb.
Na klirinškem področju smo prvo četrtletje, v katerem se je najbolj odražal časovni zamik pri dobavah, ki nastaja vsled zapoznelega dogovora o razdelitvah količin med jugoslovanskimi potrošniki, še sorazmerno prebrodili. Pri delitvi celuloze iz Sovjetske zveze smo ostali na lanskih količinah, pri kaolinu iz CSSR pa bo potrebno naknadno dobiti še dodatne količine, medtem ko smo znižali količino ruskega polnilnega kaolina.
Marjan Kopecky
—	kontrola kvalitete mora takoj poostriti .režim dela iin tedensko poročati direktorju io stanju,
—	tekoče uravnavanje razmerja med izvozom in prodajo za domači trg,
—	iskanje domačih virov za oskrbo s surovinami, repnomateiriali, rezervnimi deli in proizvajalnimi .sredstvi,
—	večja (strokovna spremljava stanja na zunanjih tržiščih in hitrejše prilagajanje spremembam,
—	dopolnitev plačilnih pogojev.
Za izvajanje sprejetih ukrepov
so odgovorni vodje TOZD in DSSS. Vsak vodja v svojem delokrogu .organizira izvajanje ukrepov in kontrolira izvajanje ter enkrat tedensko poroča direktorju DO, najmanj enkrat v visakem kvartalu ipa delavskemu .svetu tozda ioz. DSSS, direktor DO pa kvartalno delavskemu svetu delavne organizacije.
Izvajanje sanacijskih ukrepov se je začelo takoj, ko jih je 15. maja .sprejel delavski svet DO. O izvajanju se vsak petek do konca leta poroča na kolegiju, na delavskih svetih pa ob sklicu sej.
DOLGOROČNI PROGRAM SANACIJE KOT TRAJNA NALOGA
1.	Intenzivno izpopolnjevanje makro in miikro organizacije.
2.	Ureditev nagrajevanja po delu in sicer tako, da se pri nagrajevanju -upošteva količina, kakovost in odgovornost.
3.	Izdelava din izvajanje plana optimalne likvidnosti.
4.	Uvedba računalniške obdelave podatkov in procesne regulacije.
5.	Večje timsko in koordinirano dtilo na relaciji program — proizvodnja — blagovni promet.
6.	Neprestano izboljševanje vrstnositi asortimenta glede na poprečno prodajno ceno in donosnost.
7.	Neprestana .skrb za tržni položaj s kvaliteto, roki in optimalno reklamo.
8.	Na področju logistike povečati delovne in finančne efekte z boljšo organizacijo izrabe živega dela in mehanizacije.
9.	Odpravljanje ozkih grl, za kar proizvodni tozdi pripravijo program za II. polletje in za naslednje leto do konca junija.
10.	Nadaljevanje s programom dolgoročnega razvoja DO v smislu količinskega iin kakovostnega povečanja proizvodnje in večje samooskrbe .s (surovinami.
To področje (zajema:
—	prostorsko ureditev,
—	energetiko,
—	vlaganje v surovine,
—• izgradnjo obrata za beljeno lesovino,
—	rekonstrukcijo papirnih .strojev iin dodelave.
11.	Okrepiti vlogo SOZD pri skupnih nabavah in povezavah v uspešnejše repnocelote.
12.	Zagotoviti večjo pomoč 'družbe pri reševanju objektivnih motenj v gospodarjenju (Splošna združenja, Zbornica, (banke itd.).
13.	Uvesti fdnalizacijo izmeta oz. čimfooljši izkoristek le-tega.
Za pripravo programa izvajanja ukrepov dolgoročne sanacije so odgovorni vodje TOZD za problematiko v okviru 'temeljnih organizacij, za skupne naloge pa strokovne islužbe DSSS.
Težave bomo lahko prebrodili le, če bomo to vsi skupaj isložno hoteli iin ustvarili red in disciplino tako, da bo od najmanjših rešitev do optimalne (poslovne naravnanosti vodila k cilju dobrega gospodarjenja.
Direktor DO Stane Ermenc
$	977.048
3. Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja:				
	IV. 84	0 I.-IV. 84	0 I. 1983	Plan 1984
II. PS	81,9	90,3	93,0	90,3
III. PS	95,4	94,1	94,5	90,3
IV. PS	94,2	93,5	91,4	91,3
PS skupaj:	90,5	92,6	92,2	90,6
PRS	73,2	72,8	65,5	67,3
11,9	13,0	11,0
18,6	17,6
Doseženo	Plan 1984
IV. 84	0 I.-IV. 84	0 mes.
Indeks dosega plana
IV. 84 0 I.-IV. 84
1.	Proizvodnja: P apir t on
2.	Izvoz: ton
3.045	3.380
1.477	1.530
761.677	200.817
2.990	101,8	113,0
1.583	93,3	96,6
897.000	84,9	89,3
	rv. 84	0 I.-IV. 84	0 I. 1983	Plan 1984
3. Izkoriščanje Stopnja v %>:	zmogljivosti V. PS: 89,5	89,1	85,0	79,7
4. Izmet:				
°/o	9,4	9,8	12,4	15,2
Doseženo
Plan 1984
Indeks dosega plana
	rv. 84	0 I.-IV. 84	0 mes.	IV. 84	0 I.-IV. 84
1. Proizvodnja:					
Tapete rolic	257.718	255.310	291.667	88,4	87,5
Lepilo zavitkov	18.400	10.093	8.333	220,8	121,1
2. Izvoz tapet:					
rolic	14.304	16.789	96.667	14,8	17,4
S konver.	1.951	17.291	134.583	8,9	12,8
$ kiiriing	—	—	145.833	—	—
Intenzivirati napore za manjši uvoz in večji izvozni iztržek
Organizacija dela — bistven dejavnik intenzivnejšega razvoja

Skladišče palet vsak čas nared
Odpadni papir (pa še marsikaj drugega je vmes) na ploščadi za in ob petem papirnem stroju čaka na lugoodporni razpuščevalec. Morda pa bo obilno pomladno deževje le pripomoglo k njegovi razpustitvi?
To je tema seminarske naloge, ki sem jo izdelal po končanji politični šoli, ki jo je organiziral republiški odbor sindikata. Naloge na to temo sem se lotil, ker mislim, da pri nas vse preveč delamo po intuiciji in sposobnostih posameznikov, kar pa je verjetno premalo za kontinuirano uspešno poslovanje tako velike OZD, kot je naša papirnica.
Zaradi dokaj hitrega razvoja in velike razvejanosti se že dalj časa kažejo slabosti v notranji organizaciji tozdov, ki je nesmotrna in neracionalna. Verjetno je k temu veliko pripomogla površno vodena (da ne rečem slaba) kadrovska politika. Skoraj 800 ljudi je nekvalificiranih in velika ve-večina tudi zelo slabo strokovno podkovanih. Mnogi od nas z neustrezno strokovno izobrazbo opravljajo dela in naloge, za katera nliso usposobljeni. To velja posebno za proizvodnjo, čeprav je bilo do nedavnega tako stanje tudi v delovni skupnosti skupnih služb. Rezultati vsega tega so največkrat vidni v kvaliteti opravljenih del, manj pa v kvantiteti.
Čeprav za izobraževanje v delovni organizaciji namenjamo zelo veliko sredstev, pa zanj ni posebnega zanimanja, ker velika večina doseže svoj cilj (bolje plačana dela in naloge!) tudi brez ustrezne izobrazbe. Morda res lahko opravlja tista dela in naloge, gotovo pa rezultati niso taki, kot bi morali biti. Vemo pa, da je v našem samoupravnem sistemu največ problemov in težav zaradi prenizke splošne, kot tudi strokovne izobrazbe. Tako prihaja do situacije, da večina živi in dela lagodno in se pravzaprav nahaja v nekakšnem mezdnem odnosu.
Težko je narediti kakšne bistvene premike na kateremkoli področju, če za to niso zainteresiran vsi.
Zaradi velike navezanosti na svetovni trg verjetno vse naše slabosti še bolj občutimo. Velikokrat pni dobavnih rokih zamujamo, nikoli pa ni narejena kakšna temeljita analiza, kaj je vzrok temu. 2e samo površno razmišljanje pa nam takoj pokaže nekaj stvar. Naročila, ki j h dobimo, so količinsko zelo majhna, to pa pomeni veliko menjav na strojih in veliko izgubljenih strojnih ur. Naši kupci v naročilu zahtevajo več vrst papirjev, tako da jiih moramo delati na različnih strojih. Čas kompletiranja takih naročil je ponavadi zelo dolg in zato imamo eno vrsto papirja po dva meseca v skladišču, medtem, ko druga še niti ni prišla na stroj.
Skoraj vsa naročila pa se ponavljajo in tu bi se dalo marsikaj narediti. Naročila, ki pridejo v to-tarno, programski center zbira in potem posreduje v proizvodnjo. Ko proizvodnja dobi nalog za izdelavo papirja, ponavadi začnemo ugotavljati, kaj nam manjka od surovin in repromaterialov. Tedaj pride do povratne informacije in nabava začne iskati stvari, ki jih nimamo; med tem časom pa se morajo stroji vrteti neplan-sko. Rezultat tega je, da se vsa naslednja naročla zamaknejo; če pa potem še v proizvodnji ne izdelamo zadovoljive kvalitete, se isti nalog zopet ponovi. Zaradi pomanjkanja surovin ali dodatkov poskušamo dostikrat naročila izvesti z drugimi surovinami ali kakovostno slabšimi, kar uspe ali ne. Za neuspeh pa velikokrat izvemo šele iz reklamacij, ki že tako siromašno bero deviz še bolj zmanjšajo.
Stroji, s katerimi delamo, so v glavnem že amortizirani in iztrošeni. Rezervnih delov vedno primanjkuje, zato se precej impro-
vizira, zaradi česar pa se potem čez čas gotovo pokažejo slabosti.
Kljub vsem težavam, ki sem jih naštel in tistim, ki jih nisem, pa je moje mnenje, da smo v naj-večjii meni za težave krivi sami. Človeški faktor je stalno prisoten, pa naj bo to v katerikoli fazi, od proizvodnje pa do skupnih služb. Za neizpolnjevanje del in nalog se vedno najdejo opravičila in razlogi, ki jih nikakor ne moremp odpraviti.
Mord§ se motim, ko mlislim, da je za tako situacijo predvsem kriv vodstveni kader, saj se nikoli ne razčisti, kateri člen v verigi se je razdrl in bi ga bilo potrebno popraviti. Premalo smo dosledni pni izpolnjevanju svojih obveznosti in morda bi se moral marsikdo vprašati, ali opravlja, svoja dela in naloge tako, kot bi jih moral, oziroma kakor se to zahteva.
Za delo pa smo stimulirani — dobivamo osebni dohodek, če svoja dela in naloge opravljamo dobro ali glabo, pa tudi, če kdo dela ne opravi, dobi ob mesecu nezmanjšan osebni dohodek.
Ta trditev je lahko najbolj podkrepljena s tem, da sgdaj pripravljamo novo analitično oceno del in nalog, prav tako pa tudi nove normative. Od leta 1974, ko je bila narejena analitična ocena, je bilo veliko del in nalog ponovno ocenjenih, kar je popolnoma razsulo sistem. 'Nič drugače ni bilo z normativi, saj so jih nekateri dosegali do 230 %>. Verjetno se to ne bi dogajalo, če bi predpostavljeni pravočasno ukrepali. Tako pa je na tem področju precejšnja anarhija in treba bo ve-
V letošnjem prvem četrtletju smo količinsko dosegli največji izvoz doslej, saj znaša povprečna mesečna izvožena količina preko 3000 ton, poleg tega pa so se kon-nec prvega kvartala povečale zamude pri dobavah na skoraj 2000 ton, kar je posledica akcijskega programa iz avgusta 1983, ko je bila postavljena zahteva, da je treba povečati izvoz papirja na 4000 ton mesečno. Ob dosedanji angažiranosti in pogonski
V prvem trimesečju letošnjega ieta smo izvozili 9199 ton papirja in 53.660 rolic tapet, kar je količinsko za 37 °lo več kot v lanskem enakem obdobju, za to pa smo iztržili 5,451.00 dolarjev^ to je 32 °io več kot lani.
Količinski plan izvoza smo izpolnili 26 odstotno, vrednostnega pa le z 22 odstotki.
pripravljenosti ter preskrbljenosti s surovinami je jasno, da tega količinsko nismo sposobni doseči, da pa o kakovosti niti ne govorimo. Dejstvo je, da je izvoznih naročil dovolj oziroma celo preveč. Takoj pa se moramo odločiti, ali hočemo,velik količinski lizvoz in neugodne cene (ki so delno tudi posledica zamud pri dobavah, saj imamo na primer potrjene za drugi kvartal višje cene, dobavljali pa bomo še po starih cenah iz aprila in maja), ali pa hočemo nižji količinski izvoz in s tem višje izvozne cene. Manjši količinski izvoz nam namreč omogoča izbiro pri sprejemanju naročil in
liko narediti, da bi kaj dosegli.
Tu so se v bistvu pokazale »sposobnosti« vodij oddelkov oz. enot, namesto da bi le te — sposobnosti namreč — usmerili v proizvodnjo in pa v povečanje delovne discipline. Mislim, da sedaj delamo v tako imenovani prostovaljni disciplini, ki pa nikakor ni pokazala dobrih rezultatov, pa naj bo to v zvezi s prihodi in odhodi na delo in z dela, z izkoriščanjem delovnega časa in tudi s kvaliteto opravljenega dela. Zdi se mi, da bi potrebovali »ukazano« disciplino vsaj za nekaj časa, da bi se delovne navade tistega dela zaposlenih, ki vse navedeno izkoriščajo, popravile. Za nepravilnosti vemo vsi in namesto, da bi jih poskušali odpravljati in tiste, ki delajo slabo, izločili, se raje zgledujemo po njih in še sama poskušamo tako delati.
Ugotovitve, ki iz tega izhajajo, so:	bistveno izboljšati delovno
disciplino, zaostriti medsebojno odgovornost (zahtevati dosledno izpolnjevanje del lin nalog), poizkusiti izboljšati kadrovsko strukturo (že zaposlene izobraževati ob delu) v doglednem času, izpolnjevati plane in programe (ne samo jih napisati), po možnosti za obdelavo podatkov pridobiti računalnik, preveriti in odpraviti pomanjkljivosti obstoječe organiziranosti in doseči sistem nagrajevanja po delu, ne pa po prikazovanju na papirju.
Naloga sindikata pri tem bi morala biti predvsem v borbi za zdrave medsebojne odnose. Aktivirati vse člane sindikata, ki dobro delajo, proti tistim, ki se malo trudijo in še vedno računajo, da
s tem višje cene. Pri tem pravzaprav po zdravi pameti ni kaj premišljati. Odločiti se moramo za manjši povprečni mesečni izvoz, to je za okoli 2700 ton, kar nam bo omogočilo višje cene in seveda tudi točnost pri dobavah; točnost pa je nujen pogoj, če hočemo, da se bomo lahko hitro prilagajali spremembam cen na svetovnem trgu.
Naš izvoz vse bolj preusmerjamo v zahodno Evropo, predvsem v Italijo in ZRN, hkrati pa zmanjšujemo izvoz v države v razvoju, pri čemer prevladuje izvozna kooperacija. Glede na to, da se zmanjšuje devizna udeležba na ustvarjenih devizah pni direktnem izvozu, smo namreč prisiljeni, da se v vse večji meri poslužujemo kooperacije.
Delež offsetnih papirjev je v našemu izvozu odločno prevelik, saj nam to močno znižuje poprečno izvozno ceno. Ta trend je treba takoj zaustaviti in sicer tako, da povečamo izvoz dražjih vrst papirjev kot so etiketni papirji, bankpost, obojestransko strojno premazani papir itd. Skratka, udeležbo offsetnih papirjev moramo znižati in jo nadomestiti s količinsko manj papirja, ki pa bo imel 10-20 %> višje cene.
V izvozu tapet bodo letos rezultati precej boljši kot lansko leto, saj bomo izvozili v drugi polovici leta okoli milijon rolic v ZSSR, poleg tega pa bodo povečani prodajni napori obrodili sadove pri izvozu tapet na konvertibilno področje, kar velja predvsem za ZRN, Nizozemsko in delno tudi za ZDA.
Edo Tavčar
se bodo stvari reševale same, ali pa bodo ostale tako, kot so. Dokler bo sindikat deloval samo fo-rumsko, drugi pa bodo spali, ni pričakovati bistvenih sprememb. Predvsem mlajša generacija bo morala krepko pljuniti v roke in prenehati živeti od sadov staršev.
Zavarovalstvo je posebna dejavnost, katere namen je organizacija preprečevanja nastanka škodljivih dogodkov z ene strani in z druge strani organizirano varstvo odprave škodljivih posledic. V okviru takšne dejavnosti je nastala potreba po posebni panogi zavarovanja, katere predmet je človek im njegove osebne dobrine kot je življenje, telesna integriteta in zdravje.
Nezgodno zavarovanje je tesno povezano s potrebo delavcev, da si zagotovijo določeno nadomestilo v primeru nezgode pri delu ali izven dela. Povečuje se število nevarnosti, ki obkrožajo človeka kljub stalnemu napredku tehničnih pripomočkov pri delu. Osnovni namen nezgodnega zavarovanja je nadomestilo premoženjske škode, ki majstane zavarovancu v primeru poškodbe ali okvare zdravja oziroma njegovim svojcem v primeru njegove smrti. [Nezgodno zavarovanje je odgovor na izziv nevarnosti, ki obkroža človeka, pri čemer se zavarovancu nudi varstvo zoper poklicni mizik, izguba delovne sposobnosti in zoper nevarnosti vsakodnevnega življenja.
Pri izvajanju nezgodnih zavarovanj moramo omeniti njegovo preventivno in vzgojno vlogo. Iz sredstev, ,ki se oblikujejo v okviru nezgodnega zavarovanja, se izločajo določena sredstva, ki so namenjena za preventivo na področju preprečevanja nezgod. Vzgojni vidik in pomen nezgodnega zavarovanja je zlasti priso-
Kako doseči boljšo angažiranost pri delu in pri razvoju samoupravljanja, to je problem, ki je teoretično zelo dobro razdelan, v praksi pa se žal premikamo po mikronih ali celo capljamo na
ten pri zavarovanju mladih. Skozi nezgodno zavarovanje mladih se prenaša potreba po zavarovanju in prepričanje o koristnosti zavarovanja na bodoče zavarovance, ki bodo morali misliti o ekonomskem varstvu svoje družine, pa tudi družbenih sredstev in premoženjskih interesov, kar v družbi z dinamičnim temppm življenja, kot je pri nas, še vedno pogrešamo.
Kolektivno nezgodno zvarova-nje je ena izmed oblik zavarovalne zaščite, ikjer delavci združujejo svoja sredstva za pomoč sebi ali sodelavcu takrat, ko je te najbolj potreben — ob nezgodi. Več sto tisoč oseb v, Sloveniji že koristi to vrsto zavarovanja in malo je kolektivov, ki bi zanemarili, oziroma postaviti delavca v neenak položaj, vsaj glede na zavarovanje s svojimi osnovnimi sredstvi. Pravilno je, da poskrbimo za zavarovanje strojev, avtomobilov, tovarne, ne smemo pa pozabiti na delavca — človeka.
Kot smo že omenili, je namen kolektivnega nezgodnega zavarovanja pomoq delavcu ob nezgodi, ki jo predstavljajo zavarovalne vsote oziroma zneski — zavarovalnine, ki jih izplača zavarovalna skupnost upravičencem.
Zavarovalno vsoto za primer nezgodne smrti izplača zavarovalna skupnost svojcem zavarovanca v primeru, ko so posledice nezgode najbolj tragične —-ob smrti.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Izvozni efekt bo večji, če bomo naredili malo manj, a tisto boljše
mestu.
Ciril Jarc
V PREMISLEK
Kolektivno nezgodno zavarovanje
DELEGATI POROČAJO:
Naloge stanovanjskega gospodarstva v glavnem izpolnjene
O delu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih organov poroča JOŽICA RAZDEVŠEK.
V mesecu aprilu je bilo na skupščini SSS občine Moste-Polje obravnavano med drugim tudi poročilo o delu skupščine in njenih
Problematika, ki je spremljala gradnjo, se je nanašala predvsem na cene in prodajo večjih stanovanj, kajti povpraševanje je bilo mnogo večje po stanovanjih z manjšo kvadraturo.
Se vedno pa ostaja odprto vprašanje dokončanja celotne soseske
na na področju delnega nadomeščanja stanarin nosilcev stanovanjske pravice za (družbena stanovanja, ki zaradi nizkih OD ne zmorejo plačevati stanarin. Prav tako je bila naloga odbora za solidarnost dodelitev solidarnostnih stanovanj iz IV. natečaja. Prosta
Soseska MS 4, 5 Fužine je po zazidalnem načrtu grajena iz treh stanovanjskih naselij. Predvidevajo, da bo v stanovanjski soseski do leta 1986 dograjenih preko 2700 stanovanj.
Vzporedno z gradnjo stanovanj so bili dograjeni osnovna šola, vzgojno-varstveni zavod, trgovina, dom občanov, gostinski objekt, predvideva pa se še gradnja zdravstvenega doma, trgovskega objekta in manjših lokalov za druge storitvene dejavnosti.
V že zgrajeno stolpnico poleg Doma občanov se je konec meseca februarja vselilo kar 19 naših delavcev; od tega je 13 delavcev prejelo stanovanjsko pravico za družbeno stanovanje, kar 6 delavcev pa se je odločilo za nakup stanovanja v etažni lasti
(organov za preteklo dveiletnp mandatno obdobje. Glede na to, da je omenjeno poročilo zelo pomembno za stanovanjsko gospodarstvo v naši občini, navajam iz navedenih poročil nekaj misli in ugotovitev.
Program dela SSS občine Mo-ste-Polje je bil v celoti prilagojen določilom Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem velja omeniti vrsto aktivnosti na področju gospodarjenja, hišne samouprave, graditve, izvajanja sistema isoinvestiranja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, Prenove, solidarnosti kot tudi na področju subvencioniranja stanarin.
Ob vsem tem so delegati skupščine obravnavali tudi vrsto problematike, med drugim spremljajočo problematiko gradnje soseske MS 4, 5 Fužine, tako o dokončanju I. faze, kot pričetku gradnje objektov v II. fazi.
Za posamezne odbore bi veljalo omeniti naslednje značilnosti:
ODBOR ZA GRADITEV
Najpomembnejša naloga odbora za graditev je bila gradnja soseske Fužine. Medtem, ko je bila izgradnja I. faze zaupana gradbenemu podjetju IMOS, pa je II. fazo gradnje prevzelo GIP Gradis. V dograjeni soseski MS 4, 5 Ftužlne je bilo v prvi fazi zgrajenih tudi nekaj nujno potrebnih spremljajiočih objektov kot so: vzgojno varstveni zavod, osnovna šola, trgovina in brv čez Ljubljanico. Gradbeni odbor je ugotovil, da so dela v I. fazi kljub težavam potekala po zastavljenem Programu, Isaj sta bili zaključeni gradnji v Novih Jaršah in I. faza soseske Fužine. Tako je bil načrtovani program gradnje stanovanj v letu 1983 v celoti realiziran.
MS 4, 5 Fužine in njenih soinvestitorjev.
ODBOR ZA PRENOVO
Delo tega odbora lahko ocenimo kot uspešno, saj je bila v tem času v naši občini prenovljena vrsta stanovanjskih objektov. Odpravljeno je bilo 21 stanovanj VI. kategorije. V sklop prenove sodi tudi stanovanjski objekt na Papirniškem 'trgu 20, kjer so bile v itreh stanovanjih izdelane sanitarije in priključene na kanalizacijo oziroma greznico.
ODBOR ZA SOLIDARNOST
Najpomembnejša naloga odbora za solidarnost je bila opravlje-
stanovanja so dobile družine z nižjimi osebnimi dohodki, upokojenci in mlade družine. Odbor za solidarnost je pripravil tudi prednostno listo za dodelitev družbenih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico SSS občine Moste-Polje.
ODBOR ZA GOSPODARJENJE
Iz poročila odbora za gospodarjenje je razvidno, da si je odbor tv naj večji meri prizadeval pri ustanavljanju skupnosti stanovalcev. Kljub prizadevanju pa je v skupnost stanovalcev vključeno komaj 80 %> vseh (stanovanjskih objektov, kar seveda ine ustrezg; zastavljenemu cilju.
Plan vzdrževanja ni bil v celoti realiziran, saj so iz znanih raz-
V Domu občanov na Fužinah je tudi prijeten lokal — BIFE FUŽINAR, v katerem srečamo »včasih našo« Cvetko, ki ljubeznivo ustreže vsem željam obiskovalcev. Prijeten lokal je v upravi Gostinskega podjetja Zadobrova in je za vse stanovalce novega fužinskega naselja zelo priročen. Zato, če želite potešiti žejo ali popiti kavo v prijetni družbi stopite k FUZINARJU!
logov — zamzrnitve cen stanarin — izpadla znatna finančna (sredstva, to pa je še kako vplivalo na realizacijo načrtovanih vzdrževalnih del.
V letu 1983 je bila s strani odbora za gospodarjenje sprožena akcija izterjave neplačanih stanarin ter izvajanje akcijskega programa za reševanje odnosov z etažnimi lastniki. Odbor za gospodarjenje je v letu 1983 pooblastil strokovno službo Stanin-
vesta, da opravi točkovanje stanovanjskega fonda. Rok za dokončanje točkovanja pa je (bil 31.
3.	1984.
Kot delegat skupščine SSS občine Moste-Poilje menim, da je bilo delo skupščine v dveletnem mandatnem obdobju izredno pestro in zahtevno in da je bilo prav na področju stanovanjskega gospodarstva kljub nekaterim težavam doseženo veliko rezultatov.
AKTUALNO IN ZASKRBLJUJOČE:
Osebni dohodki na kredit
Republiški odbor sindikata delavcev papirne, grafične, založniške im časopisno informativne dejavnosti Slovenije je na zadnji seji obravnaval tudi tiste organizacije združenega dela naše panoge, ki najemajo kratkoročne (kredite za izplačila osebnih dohodkov pri temeljnih bankah v SR Sloveniji. Le-te strokovna služba pri RS ZSS zaradi zaostrenih likvidnostnih razmer stalno spremlja.
V januarju letos je v SR Sloveniji namreč najelo kredite ipr.i temeljnih bankah za izplačila osebnih dohodkov 183 organizacij združenega dela, od tega iz naše panoge štiri in Siicer Sladkogorska, Tovarna dokumentnega in kartnega pa-\ piirja Radeče, Papirnica Količevo — TOZD Bistrakarton in Gorenjski tisk Kranj. Februarja so najele kredite za iz-
plačila OD Sladkogorska, Papirnica Količevo — TOZD Bi-strakartoin in Mladinska knjiga — TOZD Založba.
Marca meseca se je število organizacij d roženega dela, ki so najele kredite za izplačila OD (im eskontiirale menice) pri temeljnih bankah, dvignilo na 255 v Sloveniji, od tega s področja papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti Sladkogorska, Papirnica Količevo, Gorenjski tisk Kranj, Mladinska knjiga — TOZD Založba, Ljudska pravica — TOZD Tiskarna im Fo-tolik.
4.670,435.000 din znašajo v marcu najeti krediti slovenskih OZD za izplačila osebnih dohodkov, od tega odpade na našo panogo 76,187.000 (din.
Likvidnostna situacija se zaostruje.
Vida B.
SINDIKAT VODI JAVNO RAZPRAVO:
Predlog osnutka pravilnika o delovnih normah in normiranju
Potreba po sistemskem pristopu ureditve področja delovnih norm v vevški papirnici se je pokazala že pred časom. Služba za študij dela iin časa v DO je izdelala osnutek pravilnika o delovnih normah in normiranj u. S tem pravilnikom bo zagotovljen enovit pristop k ugotavljanju, postavljanju, spremljanju iin spreminjanju delovnih norm v celotni delovni organizaciji.
Osnutek pravilnika je bil obravnavan dn dopolnjen v sodelovanju ‘s strokovnimi službami delovne organizacije. Pregledal in potrdil ga je tudi centralni tim za uvajanje študija dela in časa v DO, 14. maja pa je o njem razpravljal izvršni odbor konference OOZS in ga dal v javno razpravo, po sindikalnih skupinah.
Osnutek pravilnika je izvedbeni akt pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno' porabo v temeljni organizacija združenega dela.
Pravilnik o delovnih normah
in normiranju je sestavljen iz naslednjih poglavij: splošne določbe, delovne norme — osnove za določanje delavnih norm, spremembe (delavnih norm, popis delovnih norm in prehodne d,n končne določbe.
V	teh petih poglavjih so obravnavani: pogoji in' načini za normiranje, delovne operacije, ki se normirajo; osnove za določanje delovnih norm, vrste delovnih norm, režijski čas; spremembe časovnih norm, elementi, ki vplivajo na spremembe; kakšne sio realno postavljene delovne norme in strokovna služba, ki delovno normo ugotavlja, postavlja, spremlja din spreminja.
Ostale so prehodne iin končne določbe.
V	času, ko smo zaključevali redakcijo te številke glasila, se je javna razprava bližala zaključku. S pripombami iz javne razprave dopolnjen predlog tega akta bodo' sprejemali delavski sveti tozdov.
V. B.
hlujno obvezna RBK zaščita
Konec leta 1983 je ZIS sprejel odlok o obvezni nabavi zaščitnih sredstev proti RBK vojni. Zakon vsakega državljana obvezuje, da mora ta zaščitna sredstva, ki jih sestavljajo: zaščitna maska, zaščitno ogrinjalo in prvi povoj, nabaviti. Zavedati se namreč moramo, da je v primeru sodobne vojne le primerna zaščita pogoj za preživetje.
Jeseni, 12. septembra bo v Zeleni jami ljubljanska vaja NNNP na temo — RBK zaščita im z uklanjanje. Vajo bomo spremi j ali tudi taisti, ki v njej ne bomo neposredno udeleženi, da se bomo bolje se-
znanili s potrebo, nujnostjo in uporabo RBK zaščitnih sredstev.
Cene kompletov RBK zaščite so ta čais okoli 2300 dinarjev. Glede na to, da imajo vojaški obvezniki ta komplet že v opremi, delovnim obveznikom — 'pripadnikom CZ in NZ pa preskrbi opremo delovna organizacija ali krajevna skupnost, v (katero so vključeni, družinski proračuni ne bodo toliko ogroženi, tsaj nam potemtakem za nakup ostanejo le še otroci in ogroženi občani, pa še za te bomo RBK zaščitno opremo lahko odplačali v več obrokih.
V. B.
Drobne poslovne zanimivosti
Volišče v tozdu Tehnični papir je bilo silno lepo urejeno, a kljub temu so bile volitve obsojene na neuspeh
Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi je v naši socialistični družbi pravica do samoupravljanja
To je neposredna demokratična pravica, ki je možna edino v razmerah družbene lastnine nad proizvodnimi sredstvi in vladajočega položaja delavskega razreda v družbi. Ta pravica je nedotakljiva in neodtujljiva in kot takšna pripada vsem delovnim ljudem.
(Edvard Kardelj, 1977)
10. maja smo volili polovico delegatov delavskih svetov tozdov, DSSS in DO ter predsednike in člane disciplinskih komisij, delavci skupnih služb pa smo se tudi z referendumom odločali za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma a združevanju dela delavcev v DSSS in statuta DSSS.
Evidentirani kandidati so bili izvoljeni po vseh tozdih in vi DSSS, razen v tozdu Tehnični papir, kjer bo potrebno volitve ponoviti. Zakaj volitve v tem tozdu, niso uspele? Violilcev je prišlo -na volišče dovolj, v normalnem številu — 66 %>; torej tiči zajec nekje drugje. Nekateri od predlaganih kandidatov niso 'dobili zadostnega števila glasov in niso bili 'izvoljeni. Najbrže sindikat postopka evidentiranja ni izvedel najbolje, toda zakaj tega ni pokazala razprava na kandidacijskih konferencah oziroma zborih delavcev, kjer so bile liste kandidatov za samoupravne organe obravnavane? Ob tem ise -je treba zamisliti in premisliti, nato ukrepati.
V	posamezne delavske svete in disciplinske komisije so bili izvoljeni naslednji novi delegati, ki bodo zamenjali tiste, ki jim je potekel mandat:
TOZD TEHNIČNI PAPIR
V	delavski svet so bile izvoljene samo tri kandidatke in sicer:
1.	Alič (Marija
2.	Jerebič Tončka
3.	Magister Anica
Ravno tako tudi v disciplinsko komisijo:
1.	Gal Jože—‘ predsednik
2.	Grigič Šime — član
3.	Jozelj Marija — zunanja članica
TOZD GRAFIČNI PAPIR
Delavski svet:
1.	Bogičevič Živko
2.	Halužan Hilda
3.	Hauzer Franc
4.	Mujkič Dževad
5.	Odlazek Martin
6.	Pavlič Anton
7.	Strajnar Zlatko
8.	Štamcar Viktor
9.	iZakovšek Bojan
Disciplinska komisija:
1.	Habič Janez — predsednik
2.	Devedžič Safija
3.	Klešnik Franc
4.	Malešič Milan
5.	Metelko Angelca — zunanji član
TOZD VETA:
Delavski svet:
1.	Babnik Ivanka
2.	Miklavčič Tone
3.	Novak Marta
4.	Uršič Mohor
5.	Potokar Franc
6.	Valič (Franc
Disciplinska komisija:
1.	Jeriha Miro — predsednik
2.	Hrovatin Vetana
3.	Novak Marta
4.	Stegel Lado
5.	Vojevič Slavko — zunanji član
TOZD BLAGOVNI PROMET: Delavski svet:
1.	Babnik Stane
2.	Cerar Milan
3.	Huskič ISalih
4.	Kurent Leon
5.	Novak Andrej
6.	Osmanagič Sulejman
7.	Penca Marjan
8.	Selan Peter
9.	Smigoc Marija
10.	Vujasin Simo
Disciplinska, komisija:
1.	Bogomolec Stefan — predsednik
2.	Mlinarič Ivan
3.	Rapuš Jože
4.	Vidmar Jože
5.	Čemas Mira — zunanji član
TOZD DRUŽBENI STANDARD Delavski svet:
1.	Bulič Marija
2.	Brank Anica
3.	Čuden Franc
Disciplinska komisija:
1.	Čuculovič Boris — predsednik
2.	Čuden Franc
3.	Bulič Marija
4.	Marter Blažena
5.	Karlin Marjana — zunanji član
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delavski svet:
1.	Anžič Vida
2.	Bovab Sonja
3.	Kamšek Jolanda
4.	Končar Betka
5.	Kure Anton
6.	Marolt Ivica
Disciplinska komisija:
1.	Babnik Adi — 'predsednik
2.	Galič Irena
3.	Gradišar Marjeta
4.	Nad Tinka
5.	Horvat Rezka — zunanji član
V DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE PA SO BILI IZVOLJENI:
—	iz TOZD Tehnični papir
1.	Krašovec Albert
2.	Levec Anton
3.	Ravnik Miha
4.	Trtnik Janez
5.	Žnidaršič Slavko
—	iz TOZD Grafični papir
1.	Brinšek Franc
2.	Močnik Stane
—	iz TOZD VETA:
1. Mežnar Marija
—	iz TOZD Blagovni promet
1.	Kopecky Marjan
2.	Vračko Lado
—	iz TOZD Družbeni standard
1. Jalšovec Marija
—	iz DSSS
1. Sešek Magda
Nekateri delavski isveti so že imeli konstitutivne seje in imamo že nekaj novih predsednikov, ki so jih delegati delavskih svetov izvolili na predlog sindikata z javnim glasovanjem na prvi seji.
Letos poteče tudi dveletna mandatna doba vseh članov izvršilnih organov (komisij) delavskih svetov DO, TOZD in DSSS. Kandidate za člane komisij evidentira in predlaga OOZS izmed delavcev, izvolijo pa jih delegati v delavskem svetu z javnim glasovanjem na prvi seji po konstituiranju delavskega sveta. O tem bomo poročali v naslednji številki glasila.
Letos izvoljeni člani komisij1 bodo imeli 'izjemoma samo enoletno mandatno dobo, ker bomo prihodnje leto po prehodnih določbah sprememb in dopolnitev statutov izvolili na novo vse delavske svete v celotni sestavi za dobo dveh let, kar pomeni, da bo treba ponovno voliti tudi člane -karnisi j.
Zelo nizke zaloge v prvem letošnjem kvartalu -smo imeli s celulozo listavcev in že1 najmanjši zastoj pri dobaviteljih bi ustavil naše stroje. Krški dobavitelj je sicer lizpol-ndjl plan dobave listavcev in ga celo rahlo presegel, vendar šele proti koncu kvartala. Dobava krških iglavcev je bila močno nad dinamiko.
Glavni vzrok za manjše količine lod dogovorjenih s strani tovarne Matroz iz Sremske Mitroviče je bila nepravočasna preskrba belila. Zato so proizvajali v glavnem nebeljeno celulozo, to pa mi lahko uporabljamo le izjemoma in v manjših količinah.
Zaradi »devizne suše« je Ke-miin proizvajal klejivo le občasno, proizvajalca Terpentin in Mokra gora pa sta klejivo dobavljala zelo neredno in z velikim časovnim razmahom. Poleg tega pa je letos terpentinovo klejivo zelo nekvalitetno, povzroča ogromno penjenja, efekt klej en j a pa je zelo majhen. Za reklamacijo so nam priznali okoli 70 starih milijonov. Dogovorili smo se in skupaj z njihovimi tehnologi poskušali n'ajti kakšno boljšo rešitev.
Izdelali so nam tudi posebno klejivo brez dodatka smole iz panjev, ki je pokazalo zadovoljive rezultate. Vprašanje pa je, če jim bo uspelo to kvaliteto obdržati.	! !
Najtežje je nabaviti droben vzdrževalni material, ker ga enostavno ni v trgovinah, oziroma ga je možno dobiti ile preko vez »izpod« polic.
Vise kaže, da ise bomo takšnega načina trgovanja morali posluževati tudi v bodoče, zato pa bo v -nabavo drobnega!, a -nujno potrebnega materiala treba vključiti širši krog delavcev, ki imajo znance po trgovinah.
Delavski isvet tozda Veta je sklenil, da se nabavi ofset dvobarvni tiskarski stroj Dominant 725 pri češki firmi Adast. Za stroj te vrste se je odločila komisija, ki so jo sestavljali Mirko Jeriha, Marjan Uršič in Franc Valič; med tremi ponudniki je bila ponudba firme ADAST najbolj ugodna in to tako po cenii kot po tipizaciji strojne Opreme v tiskarni.
V. B.
Sredi maja se je na Vevčah sestal poslovni odbor grupacije proizvodnje in predelave grafičnih papirjev. Razprava je tekla predvsem o informaciji glede cen papirja v posameznih tovarnah in o novih predpisih v politiki cen za leto 1984 ter o operativnosti kanadskega blagovnega kredita, (foto Marjan Penca)
8. maja se je na Vevčah sestal odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose skupaj z vodilnimi delavci za samoupravne, pravne, kadrovske in splošne zadeve posameznih članic SOZD Slovenija papir
Člani društva inženirjev in tehnikov iz najbolj urejene jugoslovanske tovarne papirja — BELIŠČE — so bili na svoji turneji 19. maja tudi naši gostje
Z obiskov pri tujih firmah
Dr. inž. Friedrich Luhde s soprogo iz Finance Corporation — Vašing-ton na obisku v Papirnici Vevče (na fotografiji v razgovoru z direktorjem DO Stanetom Ermencem)
S firma Ekman v Avstriji imamo Vevčani že dolgoletne poslovne stike; v lanskem letu smo preko nje izvozili večje količine papirja v Grčijo, zainteresirani pa so precej za turško' tržišče, ki bi bilo tudi za nas zanimivo in siicer za izvoz bankpost papirja trn obojestransko strojno premazanega papirja gramature 80 in 90, vendar pa bi moral biti Ley-kam kvalitete; te pa naš papir žal nima.
Tudi |s firma Van Recurn, ki ima centralo v Amsterdamu, sodelujemo že vrsto let, vendar lani ni prišlo dio zaključiitve posla, ker smo večino reeksportnih poslov usmerili preko firme VPI. Za, letos je že zaključen posel za 20 ton kulerja za Alžir ‘in 70 ton bankposta za Sirija, tečejo pa pogovori o možnostih prodaje našega papirja v Južno Ameriko in Pakistan.
Izvoz preko firme VPI smo pričeli v mesecu marcu 1983 in lahko rečemo, da je sodelovanje s to firma lahko zgled dobrega poslovanja. Zaenkrat tečejo noi -malno dobave offseta v Grčijo, dva naročila sta tudi za Tuniiz.-jo, ostaja pa še odprto vprašanje obojestransko 'Strojno premazanega papirja. Zanimajo se_ tudi za izvoz etiketnega papirja v Kenijo in sicer za konzerve :n steklenice.
Preko firme WIPCO ponujamo predvsem naše obojestransko premazane papirje v 'Kuwait kamor bi bilo možno izvažati tudi ciklostil lin fotokopirni papir; morda pa bi se preko te f n me udeležili tudi tenderja v Etiopiji z enostransko premazanim luu gramskim papirjem.
Tiskarna Krugmainn v Nemčiji je večji kupec našega etiketnega papirja. Ker imajo izredno dobro organizirano vhodno kontrolo, protestirajo takoj za vsako našo pošiljko. Pripombe imajo na slab premaz, neenakomerno in želeno relativno vlago, točnost rezanja. Ce želimo biti konkurenčni z ostalimi ponudniki, moramo to lastnosti papirja čim prej izboljšati.
Tudi druga nemška tiskarna Kupstainstalt, ki je reklamirala! zadnjo izdobavo BIERET papirja zaradi premočnega vihanja, nam da vedeti, da moramo izboljšati premaz, rezanje in lego papirja, če želimo z njimi še nadalje sodelovati.
Tiskarna Schilling _v Heilbro-nu že leta kupuje naš papir Slavij a extra za tiskanje iin_ kašira-nije na karbon za embalažo pralnih praškov. V lanskem letu in še posebej letos je količina papirja, ki ga ita tiskarna kupuje od nas, močno padla. Vzrok za to je nov način kaši-ranja, pri katerem pa se naš papir ni najbolje obnesel; zato so se preusmerili na francoske papirje. Za ponujen naš papir |s petega papirnega siroja kupec ni pokazal dovolj zanimanja, ker mora kvaliteta odgovarjati njegovim^ zahtevam. Dogovorili smo se, da izdelamo konkurenčni papir na V. PS v gramaturi 65, 70 in 75 g/m-. Ce bo kvaliteta primerna — predvsem, če bo dovolj visoko opa-citeten — bi imeli možnost, da ponovno pridobimo naročilo tega kupca, ker francoski partner' ni pripravljen 'izdelovati nižjih gramatur od 80 g/m2.
Sejem HEIMTEKSTIL 84 v Frankfurtu je bil v celoti namenjen opremi stanovanja in to od stenskih in talnih oblog, sobnega tekstila do drugih drobnih elementov, ki sodijo k opremi stanovanja. Dajal je občutek iz rednega vzpona te industrijske dejavnosti.
Zaradi stagnacije gradbeništva se še opaža padec prodaje, kar Pa je še bolj ‘izboljšalo ponudba *n povečalo izbor.
Tovarišica Menart, strokovna sodelavka Inštituta za ekonomiko investicij pri LB — Združeni banki Ljubljana ob priliki obiska na Vevčah
Na sejmu je veliko oblikovalskih hiš raztavljalo vzorčne risbe; zanimivi niso samo vzorci, pač pa tudi trend din inaoin izbora vzorcev posameznih proizva-la-lcev tapet. Izrazite usmeritve pri tapetnih vzorcih ni; še vedno bo zastopani majhni cvetlični vzorci, ki se rahlo večajo. Pojavljajo se tudi že samostojni grafični motivi, v majhnem delu pa so zastopani zelo popularni vzorci z motivi ptic, oblakov in elementi športa.
Ker je bil to tekstilni sejem, so papirnate tapete predstavljala samo trgovska podjetja in ne proizvajalci.
V Varšavi smo se skupaj s predstavniki Mladinske knjige dogovarjali o pridobitvi tiskarskega posla za poljsko Splošno enciklopedijo; pri tem bi Papirnica Vevče sodelovala v skupnem izvozu papirja. Ker bi bil to kompenzacijski posel, bi bili v nasprotni smeri udeleženi s sulfatu o celulozo din sicer v višini 30 Vo vrednosti izvoza enciklopedije, kar predstavlja 3500 do 4000 ton celuloze.
Direktor naše delovne organizacije m gr. Stane Ermenc se je marca udeležili seminarja v ZR Nemčiji na temo: manegement in proizvodnja. Skupim udeležencev iz Jugoslavije je na tem mednarodnem seminarju v Kolnu sestavljalo deset slušateljev, od tega trije iz Slovenije. Obravnavane so bile obširne teme: planiranje stroškov in kontrola uspeha, manegement iin proizvodnja, moderno računovodstvo, marketing, materialno gospodarstvo in logistika, strateški manegement, manegement din organizacija v nemških podjetjih. Udeleženci seminarja so si ogledali koncern Rheinwerks der Vereiinigte Alu-mirrnum — W.erke AG in Alumi-nium Norf |ter imalii razgovor na temo upravljanje, vodenje in organizacija koncerna. Obiskali so tudi Volkswagen — Werks v Wolsburgu, Inštitut BIAFO (Be-triebsuiiirtschaftliches Institut ftir Organisation und Automation an der Univensitat zu Kaln) ter si ogledali velesejem v Hannovru, Bonn z njegovimi znamenitostmi ter mesto Goslar, kjer so imeli sprejem pri županu.
Organizacijo seminarja je vodila CDG — Carl Duilsbarg Gesel lschafte 1. v., ki bi jd ;po naše rekli lahko kar »Izkušnje v inozemstvu — investicije v prihodnost«. To je organizacija oz. servis, tki planira in Organizira nadaljevalno strokovno izpopolnjevanje za Nemce v tujini in za inozemce v Nemčiji. Več tisoč vodilnih kadrov iz iindutrijskih dežel in dežel v razvoju je bilo deležno iserviisa CDG lin sicer preko mednarodnih, medpodjetn-i-ških aranžmajev, ali po lastni iniciativi. CDG ima sedež v Kolnu, zastopa 11 deželnih središč iin 90 zunanjih punktov v vseh zveznih pokrajinah, vključno z Berlinom.
Ta institucija je bila ustano-
vljena na pobudlo generalnega direktorja firme Bayer, ki je o-mogočiil, da je šlo 500 mladih nemških strokovnjakov na dvoletno prakso v ZDA; po vrnitvi so ustanovili CDG, ki zajema stroke vseh vrst.
Program, ki iso ga izdelali za omenjeni seminar, je bilo zelo zahteven, s kakimi petimi kilogrami pisnega gradiva.
Kot rdeča nit seminarja se je vlekla ugotovitev, da jel nemškega gospodarskega čudeža konec, da ista naftnii šok in kriza povzročila globoke strukturne spremembe, ki zahtevajo niov pristop v vodenju in upravljanju gospodarstva s sistematično proučevanim krmiljenjem proizvodnega in poslovnega procesa, ob maksimalni aplikaciji informatike za planiranje ter s tekočo večtirno kontrolo izvajanja manegementa. V povojnem razvoju se je kon-ceptno prevladujočim funkcijam proizvodnje in nato marketinga v zadnjem času priključila nova, tako imenovana funkcija materialnega poslovanja in lagostike. Pri proučevanju gospodarjenja se ugotavlja, da znašajo v strukturi skupnega prihodka materialni stroški preko 50 odstotkov celotnih stroškov in da racionalno gospodarjenje s sredstvi (logistika) omogoča uspešnejše poslovanje.
V svojem poslovnem poročilu
DELEGATI POROČAJO:
Prva letošnja seja skupščine sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Po-lje, na kateri je bilo med ostalim obravnavano poročilo o delovanju sklada ter finančni načrt za leto 1984, je 'bila 16. aprila. Poročilo je pripravil FRANCI FRAS, naš delegat v novem mandatnem obdobju.
Na osnovi samoupravnega sporazuma 'o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva v Občini iz leta 1978 je opredeljeno, da je temeljna naloga sklada nuditi finančno pomoč OZD v primeru, da so le-te zašle v izjemne gospodarske težave, 'oziroma, če bi poslovale z izgubo. Pravico do sredstev sklada imajo le organizacije, itii združujejo svoja sredstva v .sklad. Sredstva se dodeljujejo v obliki kreditov. Uporaba teh sredstev pa je z zakonom omejena, saj organizacije lahko dobijo kredite le za določene namene.
o semibarju direktor Stane Ermenc ugotavlja, da je bil seminar pripravljen tako, da je vsakemu udeležencu dal veliko novih spoznanj, ki jim bodo pri delu v veliko pomoč in korist. To so predvsem novi pogledi in spoznanja iz manegementa^ marketinga, planiranja, kalkulacij in krmiljenja, informatike in obdelave podatkov. Mnoga spoznanja bodo koristno uporabna prav v sedanjem gospodarskem trenutku, ko delamo in upravljamo v oteženih gospodarskih pogojih. Neposredno za našo delovno (organizacijo pa je posebnega pomena novost, ki smo jo ta čas že uved-
Pogoje za odobravanje m koriščenje kreditov določi skupščina sklada vsako leto posebej.
V zadnjih nekaj letih se občinski 'sklad Skupnih rezerv 'srečuje s čedalje večjimi zahtevki po sredstvih in isicer od organizacij, ki imajo sedež zunaj občine. Vendar pa po praMilih sklada te niso upravičene do sredstev sklada. Tako je sklad v lanskem letu nekajkrat .razpravljal o delitvi kreditov za RTC Krvavec, REK Velenje in Trbovlje ter za mlečne farme.
Vendar je bil Izvršni odbor sklada mnenja, da je ta vprašanja potrebno sistemsko .razrešiti, ne pa iz leta v leto odobravati podaljšanje odplačil kreditov ali celo odpise kreditov.
Sredstva sklada .se združujejo na osnovi zveznega in republiškega zakona ter na osnovi sprejetega .samoupravnega sporazuma. Za leto 1983 so organizacije z dru-
id v prakso, in (sicer natančna opredelitev dohodkovnega cilja pri sestavi mesečnega operativnega plana proizvodnje (poprečna neto prodajna cena — dinarska, devizna, planiranje materialnih in finančnih sredstev in drugo).
V svojem poročilu :se tov. Er-mec zahvaljuje vsem, ki so mu omogočili udeležbo na tem seminarju (Papirnica Vevče, Splošno združenje industrije celuloze, papirja iin papirne predelave ter Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno iin kulturno sodelovanje).
Iz poročil zbrala Vida B.
ževale v občinski sklad 2 %> in v republiški sklad 5 %>. Sredstva so združena v skladu na o&n-ovi sporazuma za dobo štirih let. Skrajšano dobo združevanja smo v naši občini (drugje je to šestletna doba) sprejeli zato, ker po končani obvezni dobi združevanja v skladu ta sredstva organizacije združenega dela še tri leta združujejo ina Razvojnogospodarski skupnosti. Zato Razvojnoigospo-darska skupnost s temi sredstvi lahko sodeluje pri kreditiranju oz. reševanju najbolj perečih problemov v občini, to je piri razvoju maloprodajne trgovske mreže in razvoju drobnega gospodarstva v občini.
Tudi v letu 1984 je predvidena 2 % stopnja za združevanje v sklad.
Glede na čedalje slabšo likvidnostno situacijo v OZD iin ker so kreditni pogoji v bankah v primerjavi is pogoji pri občinskem skladu slabši, je zlasti v zadnjem letu opaziti čedalje večje zanimanje delovnih organizacij za sredstva sklada. Glede na likvidnostne težave pa ise tudi predvideva, da. bodo združena sredstva sklada v letu 1984 uporabljena predvsem za reševanje oz. izplačila akontacij osebnih dohodkov. Z ozirom na ito, da ise predvideva sprejem inezvišane (2 °/o) stopnje za združevanje sredstev v sklad, je izvršni odbor mnenja, da ise je tudi sklad vključil v razreševanje perečih liki vidnostim h težav gospodarstva, istočasno pa si je s tako višino združevanja sredstev zagotovil sredstva za po-t kirivanje morebitnih -izkazanih izgub v gospodarstvu občine.
Skupni prihodki ,naj bi tako znašali 456,990.000 din, od tega 11,6 %< združenih sredstev organizacij, ostalo pa predstavljajo odplačila danih kreditov (87,5 %>) in prenesena sredstva iz leta 1983 (0,9 %).
Finančni načrt je izdelan ina osnovi 2 °/o stopnje združevanja sredstev v -sklad, ki jo je skupščina sklada skupnih rezerv gospodarstva sprejela na svoji 4. seji dne 28. 2. 1983.
OZD naj bi po sporazumu določena sredstva združevale v treh fazah in sicer:
—	prvo tretjino obveznosti v 15. dneh po ‘izteku roka za predložitev zaključnega računa za leto 1983,
—	drugo tretjino v šestdesetih dineh po izteku roka za predložitev zaključnega računa za leto 1983 in
(Nadaljevanje -na 9. strani)
Električarja Boris in Mare nista imela prav nič udobnih delovnih pogojev pri delu ob remontu, med katerim smo ju zmotili
Tudi sklad skupnih rezerv rešuje perečo likvidnostno situacijo gospodarstva
Učeča se družba je naša prihodnost, ki nastaja danes
Slušatelji dislociranega oddelka drugega letnika papirniške šole študija ob delu na ekskurziji v Papirnici Vevče
Za naravoslovni dan so si otroci Osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta iz Zadobrove v kulturnem domu Vevče ogledali film OD VLAKNIN DO PAPIRJA
Glede na nagel razvoj družbenih, ekonomskih, tehničnih in znanstvenih sprememb se mora prav vsak človek učiti vse življenje, bodisi delavec, kmet, učitelj, uslužbenec, umetnik, politik in znanstvenik. Izobraževanje ima pri nas močan vzgojni pomen.
Da bi izobrazba izpolnjevala dve funkciji, to je, dajala široko znanje, osveščala ljudi in spreminjala njihovo zavest ter razvijala kritičnega in samostojnega delavca, bi morala imeti podporo v bolj razvitem gospodarstvu dn v večji dejanski angažiranosti ljudi.
Človek je produkt družbe (Berger), toda kljub temu jse v določeni družbi lahko počuti povsem odtujenega. Tam, kjer družba. preveč upošteval samo razvito proizvodnjo, premalo pa človeka in njegove potrebe, bi bila funkcija 'izobraževanja izpopolnitev vrzeli med družbo in posameznikom. Seveda pa mora tako izobraževanje upoštevati obe strani: na emi strani moderno proizvodnjo in njene tendence, na drugi strani pa psihosocialne potrebe človeka in ne le materialnih. Od časa do časa se je v družbi pojavila tehnokratska težnja (vodilni kadri) po omejevanju izobraževanja in vzgoje zgolj na neposredno znanje, ki je potrebno za delo. Tako bi bil človek podrejen čisto proizvodnji, družbeni odnosi in psihosocialne potrebe (po ustvairjialnasti, samostojnosti, uveljavljanju) pa bi bile zanemarjene.
Da bo izobraževanje kos svojim nalogam, je treba razrešiti nekatere probleme: spremeniti bi se morala splošna stopnja izobraževanja, ki jo imajo ljudje — predvsem naj bi se znatno zvišala; delno bi se morali spremeniti posamezni vzgojni smotri; izobraževanje bi moralo delno spremeniti svoje metode in tudi vsebino.
Stalno razvijajoča se družba prinaša s iseboj tudi povišanje izobrazbene strukture. V takšno družbo pa sodi tudi nova, moderna tehnologija, ta pa zahteva višjo izobrazbo ljudi, predvsem splošno, zaradi sposobnosti hitrega prilagajanja novim potrebam dela.
Gotovo je, da produktivnost dela določajo razni dejavniki in prav tako gotovo je tudi, da je izobraževanje eden izmed pomembnejših dejavnikov.
Danes bi težko presodili, kaj nam je bolj potrebno1: proizvodnja idej in zamisli, ali proizvodnja predmetov. Verjetno potrebujemo oboje in izobraževanje odraslih ima svoj delež pri obojem. Premalo ise zavedamo odvisnosti od znanja, ki nam jo ^nalagata današnji čas in dosežena stopnja razvoja. Zlasti postajamo vse bolj odvisni od izobraževanja odraslih, ker nam hiter razvoj ne omogoča dolgoročnega planiranja izobraževanja.
Spričo hitrega kopičenja znanja ni vseeno, kakšno znanje dobijo ljudje; pomembno je, da dobijo takšno, ki bo omogočalo in izboljšalo njihovo akcijo ter povečalo učinkovitost na raznih področjih udejstvovanja. Korelacija med stopnjo formalne izobrazbe delavcev dn njihovo produktivnostjo rje bila večkrat dokazana, vendar se vpliv posamezne izobraževalne stopnje spreminja glede na razmere v posamezni družbi.
Izkoristek srednješolske in visokošolske izobrazbe je pni manj razviti proizvodnji manjši in se s tehnološkim razvojem veča.
Za Papirnico Vevče je značilna izrazito slaba izobrazbena struktura zaposlenih.
Znan je podatek o ljudeh z nedokončano osnovno šolo; teh je nekaj več kot 30% vseh zapo-
slenih. Glede na znana načela naše družbe, ki vidi v izobraževanju podlago za kulturno izročilo dn novo kulturno ustvarjalnost ter temelj za človekov osebnostni razvoj in za njegov vsestranski razvoj, si oddelek za izobraževanje v Papirnici Vevče stalno prizadeva izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih. Pri tem točnih podatkov o uspehih ni, vendar pa je opazno izboljšanje poklicnega usposabljanja.
Prav pri osnovnošolskem izobraževanju je uspeh majhen. V zvezi s tem se seveda postavlja vprašanje, kje so vzroki za to? Pri delavcih oddelka za izobraževanje ali pri delavcih z nedokončano osnovno šolo?
Glede na rezultate intervjujev, ki smo jih opravili med delavci, smo opazili, da je bilo gornje vprašanje »ali-ali« postavljeno enostransko. Vzroke za neuspeh je treba iskati na obeh straneh in problem obravnavati celoviteje.	.
V intervjujih so ljudje odgovarjali na vprašanja, kako so zadovoljni z delom, če bi se želeli vključiti v brezplačno izobraževanje za dokončanje osnovne šole, zakaj ne, zakaj da, koliko poznajo ugodnosti za izobraževanje dn če se s sodelavci pogosto pogovarjajo o izobraževanju.
Rezultati so pokazali pravzaprav že znane stvari. Vsi so bolj ali manj zadovoljni s svojim delovnim mestom, kar kaže na izredno nizko motiviranost za izobraževanje in is tem za nadaljnje napredovanje. Na vprašanje, če bi se vključili v izobraževanje, so nekateri odgovorili pritrdilno, nekateri z ne, le redki pa so bili konkretni in odločni. Tisti, ki so odgovorili z ne, so navajali razne razloge za takšno odločitev, v glavnem pa so ti razlogi v večiz-mensikem delu in družinskih razmerah. Tisti z da pa so pritrdilno odgovorili predvsem zaradi napredovanja v službi, ki bi naj jim prineslo tudi več denarja.
Razgovori so pokazali slabo poznavanje ugodnosti izobraževanja in to, da se o izobraževanju ne govori velita. Pogosto! mojstri informacije o izobraževanju zadržijo zase in tako delavci, ki so 'jim te informacije namenjene, do njih sploh ne pridejo.
In kaj storiti za večjo motiviranost za osnovnošolsko izobraževanje?
Motivacija je ded celotne osebnosti in je ne moremo izločiti kot poseben drobec, ki ga skušamo spoznati posebej in potem spreminjati. Spreminjati motivacijo pomeni vplivati tudi na druge osebnostne značilnosti in psihične procese. Motivacija je vple-
ToVATZ>S fERO ! N4 V*£T/
STE| M foj)A3T£ tD$.OciLO #\ o MPOSkvitfklM MLAbi-H- 1
tena v človekovo komuniciranje, v odnose, v katere osebe vstopajo in jih razvijajo. Ob vseh teh procesih se motivacija napaja in v njih se tudi izraža.
Če se v praksi ugotovi nizka stopnja motiviranosti, se s tem ne smemo zadovoljiti: čim več ljudi je treba vključita v vlogot animatorja.
Predlog Delavske univerze; »BORIS KIDRIČ«, da bi se z, vsakim možnim kandidatom pogovorili osebno, se je že v času naših intervjujev pokazal kot dober. To je mogoče ena od možnih rešitev za izboljšanje položaja, poleg večje animacije, zavzetega dela strokovnih delavcev z vsakim posameznikom, pri čemer pa je treba paziti na objekti vrtet propagandnih informacij, predvsem glede dokončanja izobraževanja.
Zaradi visoke korelacije motiviranosti za izobraževanje je namreč možno napovedati potencialno osipanje pri osebah s skrajno nizko motiviranostjo. Skromen začeten zagon za izobraževanje, nerazviti interesi, pomanjkljivo poznavanje smisla in namena programa,. pomanjkanje entuzi-azma in splošen indiferenten odnos do učne snovi so pomembna opozorila, da bo oseba hitro zapadla v osipanje1, če andragog ne bo posvetil posebne pozornosti vzbujanju interesov in motivov. Racionalni faktor (razni nagovori z dokazovanjem podatkov) sicer pospešuje dvig motivacije, v veliki meri pa 'je -njegov učinek odvisen od -odnosa, ki ga imajo udeleženci do predavateljev, od tega, taH,k|o mu zaupajo, koliko je prepričljiv, ali. jim lahko služi kot vzgled, je tat človek spoštovan in priljubljen.
Bolj tat isamo racionalno vplivanje in prepričevanje učinkuje na motiviranost ljudi kompleten vtils, ki ga naredi tisti, ki jih za izobraževanje navdušuje.
Kakršnokoli prisilno izobraževanje pri odraslih ne more biti uspešno. To vodi v odpor in potrebo po samodokazovanju na nekem drugem področju, kjer bo delavec lahko odločal samostojno. Vzrok osipanja nilso le vsebina in pogoji, v katerih se odrasli izobražujejo, temveč celoten pristop.
Na nezainteresiranost za osnovnošolsko izobraževanje vpliva brez dvoma tudi neustrezna informiranost, ki ise kaže v tem, da delavci ne poznajo svojih možnosti in virov učenja, da imajo napačne predstave o izobraževanju odraslih dn ne poznajo mnogih postopkov in podatkov za vključitev v različne oblike izobraževanja.
Najučinkovitejše so informacije, ki jih sporočamo osebno, seveda ob ustreznih pisnih informacijah.
Ker gre za izobraževanje ljudi z nedokončano osnovno šolo, v določenih situacijah celo za nepismene-, |se ije tireba še posebej zavedati, da najbolj izrabljajo informacije tisti, ki so že dobro informirani, ito so taisti, ki že uživajo določene idružbene ugodnosti. pač zaradi svoje boljše izobraženosti, materialnih možnosti, statusa, boljšega pridobivanja informacij itd. Nuditi vsem enako ne _ pomeni dajati vsem enake možnosti. Iz tega lahko sklepamo, da nismo dovolj učinkoviti, če imamo isamo informacijsko službo. Mnogim ljudem, posebno še tistim skupinam ljudi, ki s-o v družbi zapostavljene, je nujno potreben nek intenziven pristop ali postopek, bodisi, kadar jih želimo le splošno informirati, bodisi, kadar jim želimo intenzivneje pomagati pri izbiranju možnosti in načinov njihovega izobraževanja. -Potrebno jim je svetovanje, ki pa je najbolj učinkovito, če je osebno.
Da bi človek lahko razvil svoje pravice in izpolnil dolžnosti, ki mu jih nalaga družba, se mora v naši družbi in v naših organizacijah združenega dela razviti kultura permanentnega izobraževanja. To pa pomeni, da je treba z ustrezno in stalno pobudo v ljudeh spodbuditi potrebo po stalnem izpopolnjevanju in izobraževanju njih isamih in drugih, vzpostaviti in vzdrževati stalno motiviranost za izobraževanje, izobraževanje vgraditi v vse pomembne samoupravne organizacijske akte organizacij združenega dela, smotrno uporabljati sredstva za izobraževanje in take oblike izobraževanja, ki spodbujajo ljudi, da stalno sodelujejo v procesu izobraževanja.
Učeča se družba je naša prihodnost, . M pa vendarle nastaja danes. [Danes je tisti trenutek, ta se moramo čimbolj še pripraviti
na jutri d,n to vsi. Trditve, da
OZD dobro iposluje tudi :s kadri, kakršne ima, je trditev, ki temelji na trenutnih dejstvih, ki že jutri lahko postanejo pravo nasprotje dobrega, zato je treba nenehno izobraževati sebe in druge, izboljševati tehnologijo deda in z izobraževanjem dvigovati tehnologijo dela in z izobraževanjem dvigovati celotno družbeno zavest.
Vse to pa bomo dosegli le z razvejanim in izdelanim sistemom izobraževanja in to od predšolskega, šolskega do izvenšolskega,
Milena Grudnik
Kolektivno nezgodno zavarovanje
(Nadaljevanje s 4. strani)
— Zavarovalna vsota za primer invalidnosti se izplača, ko postane zavarovanec zaradi nezgode 100% invalid, oziroma del zavarovalne vsoite — glede na odstotek invalidnosti, ki jo določijo zdravniki po tabeli invalidnosti, ki je sestavni del Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje.
— Dnevna odškodnina predstavlja denarno nadomestilo za čas, ko je zavarovanec zaradi nezgode v bolniškem staležu.
— Zavarovalna vsota za primer smrti zaradi bolezni je znesek, ki ga izplača zavarovalna skupnost svojcem zavarovanca, k)i je umrl zaradi bolezni.
— Zavarovalna vsota za kritje stroškov zdravljenja pomeni znesek, do katerega zavarovalna skupnost povrne vse izdatke, ki jih je "imel zavarovanec v zvezi z nezgodo.
Že iz nevedenih zavarovalnih vsot, za katere vam zavarovalna skupnost nudi jamstvo, je zadosten razlog za sklenitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Roleg tega, da Ije, v zavarovanje vključena vrsta iriziikov, je po-
membna tudi širina jamstva, saj pokriva vse nezgode, ki ise zavarovancem pripetijo v službi ali izven službe.
Glede na to, da je kolektivno nezgodno zavarovanih veliko število loseb je tudi premija nizka in zato ne predstavlja posebnega izdatka za delavce, če jo plačujejo od osebnega dohodka. Večina kolektivov plačuje premijo deljeno tako, da del premije plačajo delavci sami, del pa je pokrit iz sklada skupne porabe. Piri takšnem deljenem plačevanju premije še ilažje dosežemo višje zavarovalne vsote, kar je tudi namen, da je zavarovalna zaščita popolnejša.
Mnoglo je še stvari, ki bi jih bilo potrebno (Obravnavati, vendar je bil namen članka vsaj malo približati in vas v osnovah seznaniti z nezgodnim zavarovanjem. Morda bi v prihodnje kazalo podrobneje razčleniti posamezna vprašanja, zlasti vprašanja, ki iso za vas zanimiva. Seveda bi bili veseli,, da nam probleme v zvezi z zavarovanjem sporočite in rade volje vam jih bomo pomagali rešiti.
Zavarovalna skupnost Triglav
Tudi sklad skupnih rezerv rešuje perečo likvidnostno situacijo gospodarstva
(Nadaljevanje s 7. strani)
— tretjo tretjino do 15. avgusta 1984.
Med odhodki sklada predstavljajo naj večji delež krediti organizacijam in prenos sredstev ina račun Razvojno-gospodarske skupnosti. Po sprejetem Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za realizacijo programa Razvojno-gospodarske skupnosti se vloge organizacij prenašajo povratno, oz. se po dobi združevanja v Razvojno-gospodarski skupnosti vračajo organizacijam združenega dela, d očim se udeležba na dohodku združuje v Raz-vojno-gospodarski skupnosti nepovratno. Ostali odhodki predstavi j ajo vračilo vlog in udeležbe na dohodku organizacijam, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma, .provizije SDK ter druge odhodke oz. nastale nepredvidene stroške v zvezi s poslovanjem sklada (v letošnjem letu so v tej postavki Vključeni tudi stroški fotokopiranja, pošte, najemnin).
Se kratek izvleček iz zaključne-i ga računa sklada za leto 1983.
Sklad je v letu 1983 dosegel prihodke v višini 422,933.425,15 din, od tega so prenesena sredstva iz leta 1982 7,174.652,55 din.
Odplačilo danih kreditov predstavlja v letu 1983 354,074.251,40 din. Združena sredstva znašajo 44,533.174 din, 17,151.346,45 din pa predstavljajo Obresti .od odplačil danih kreditov. Prihodki iso se povečali v primerjavi z letom 1982 za 81 %>, kar se nanaša predvsem na povečanje odplačila danih kreditov, ki se je povečalo za 94 %>.
Odhodki so bili v letu 1983 opravljeni v -višini 418,942.960,20 din. Ca. 95 %> vseh izvršenih odhodkov predstavljajo dani krediti, 3,6 °/o združena sredstva, prenesena na Razvojno-gospodarsko skupnost občine Ljubljana Moste-P-oije, 1,4 »/o združena sredstva, vrnjena OZD ter 0,3 °/o provizije LB, SDK, nagrade ter drugi odhodki. Odhodki so se povečali v primerjavi z letom 1982 za 85 %>, kar se nanaša predvsem -na dane kredite, ki so se povečali za 86 °/o.
Ustvarjeni dohodek sklada je 16,162.769,10 din. Del dohodka se bo po končani -dobi združevanja razdelil sorazmerno z vloženimi sredstvi organizacijam, ki niiso Podpisale Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo programa Razvojno-gospodarske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Preostali del ,pa se bo skladno s sporazumom prenesel na račun Razvojno-gospodarske skupnosti, in sicer nepovratno.
Po sklepu IO sklada skupnih, rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje z dne 17. 2. 1983 so bila združena sredstva OZD, ki so podpisale samoupravni sporazum, prenesena na Razvojno-gospodarsko skupnost občine Ljubljana Moste-Polje in -sicer so -Po programu RGS občine ta -sredstva -namenjena za sofinanciranje — razvoja gospodarstva na novih iin že obstoječih površinah, izvozno usmerjenih investicij, infrastrukturnih objektov kot osnova za nadaljnji razvoj gospodarstva, izgradnjo trgovin -na izvenmest-nem območju, pospeševanje kmetijstva razvoj deficitarne storitvene obrti.
V letu 1983 so bila združena; sredstva sklada, -prenesena na račun Razvojno-gospodarske skupnosti, porabljena za kreditiranje izgradnje dodatnih proizvodnih Površin in opreme za razširitev ter modernizacijo -proizvodnje Pohištvenega mizarstva — POMIZ v -viši-ni 8,000.000 din (za tri leta °b 15 % obrestni meri), rekonstrukcije strehe -med proizvodnimi -prostori v Mizarstvu in tesarstvu Zadobrova 1,500.000 -din (za 6 mesecev -ob 15 % -obrestni meri), adaptacije trgovine Merca-
tor Rožnik TOZD Golovec na Proletarski v znesku 2,000.000 -din (za 12 -mesecev ob 15 %> obrestni meri), adaptacije trgovin Mercator Rožnik TOZD Golovec na Proletarski cesti, P-ovšetovi i-n Za-d-obrovš-ki cesti v znesku 3,000.000 din (za 2,5 meseca ob 16 %> obrestni meri), adaptacije lokala v ulici Jana Husa — GP Figovec 1,300.000 -di-n (za dobo -treh let Ob 15 %> obrestni meri), -izgradnje trgovine in okrepčevalnice v tržnici Moste — Žito TOZD Maloprodaja v znesku 1,000.000 din, rekonstrukcije -pralnice Žime v znesku 2,000.000 -din (za tri leta po 15 %> -Obrestni meri), rekonstrukcije klavnice Emona MIZ v znesku 6,000.000 di-n (za 14 mesecev po 18 % obrestni meri), za vzdrževalna dela v Planinskem -domu II. grupe odredov Janče v znesku 355.000 din (za pet let po 15 %> obrestni meri), Emo-ni BC TOZD Centromerkur za premeščanje likvidnostnih težav zaradi vezave lastnih sred-) štev pri nakupu poslovnih prostorov I-ntegratovih skladišč v vrednosti 140 mio -din (za tri mesece po 15 %> -Obrestni meri).
Če pogledamo še -stanje združenih -sredstev v sklad-u skupnih rezerv naše delovne -organizacije na dan 31. 12. 1983, je takole:
TOZD TP 6,897.608 di-n, TOZD DS 97.868 -din, TOZD VETA 1,447.272 -din, TOZD GP 6,411.398 din in TOZD BP 887.647-di-n.
I-n kdaj -lahk-o OZD dobijo 'kredit?
P-ravico -do kreditov iz -sredstev sklada imajo organizacije združenega dala, ki združujej-o svoja sredstva v -sklad. Iz -sredstev sklada lahko organizacije združenega dela -dobijo kredite za iz-plačila z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov, za -nadomeščanje nekritih izgub po zaključnih računih vlagateljev iz -gospodarstva, za sofinanciranje sanacijskih vlaganj v osnovna sredstva, če se s takšnimi -vlaganji odpravljajo v skladu s sanacijskim programom vzroki izgub za sofinanciranje novi-h delovnih mest za zaposlitev delavcev, ki so zaradi uvedbe -stečajnega postopka izgubili delo, za -delno kritje izdatkov prekvalifikacije delavcev, če v skladu s sanacijskim -programom preneha potreba po delu določenega števila delavcev, oz. če -je potrebna prerazporeditev na delo v drugo TOZD, za izplačilo akontacij osebnih dohodkov i-n za predčasen umik iz isk-lada združenih -sredstev.
Združena sredstva tega sklada se lahko izjemama -dovoljujejo -tudi za -investicije v osnovna sredstva, če se s takimi vlaganji odpravljajo vzroki iz-gub v skladu s -sprejetim sanacijskim programom.
Sanacijski krediti se dovoljuj jej-o pod -naslednjimi pogoji:
—	da so izvršni svet skupščine -občine, Razvojno-gospodarska skupn-ost, območna gospodarska zbornica -in temeljna banka preverili realnost ukrepov v sanacijskih programih, ki zagotavljajo uspešnost poslovanja po izvedeni sanaciji in da so o -tem obvestili, izvršni -odbor sklada,
—	da so prevzemniki sanacije in upravljalci v temeljnih bankah združenih sredstev združili del sredstev za izvedbo investicijske izgradnje, predlagane s -sanacijskim programom,
—	da temeljne banke, ka-terih članica so temeljne -organizacije — -prevzemniki -sanacije, -izdajo garancij-o za zavarovanje plačil sanacijskega kredita, najetega pri skladu.
V primeru, da podpisnik sklada sanacijskega kredita v celoti al-i deloma ne -m-ore -odplačati, se neizterljive terjatve sklada odpišejo v breme sredstev sklada.
Za zneske odpisanih terjatev se zmanjšajo -obveznosti iz sklada za
vračilo združenih sredstev v sorazmerju z višino združenih -sredstev.
Temeljna organizacija lahko umakne sredstva, ki jih združuje v sklad, pred -končanim potekom štirih let po 18. členu sporazuma, če zaključi poslovno leto z izgubo, za katero -kritje ne zadoščajo lastna sredstva rezerv temelj-ne organizacije z-druženega dela. V ta namen je potrebno predložiti skladu -predlog za vrnitev združenih -sredstev rezerv z vsemi potrebnimi dokazili in certifikatom.
V primeru, da OZD zaproša sklad za -dolgoročni sanacijski kredit, je potrebno upoštevati, -da m-ora DO al-i OZD predložiti kompletno dokumentacijo.
Sklad si namreč ne more zamišljati, da -v enem letu ini -bilo možno najti nobenih -sanacijskih ukrepov, -sicer pa je itak treba predložiti analizo izvajanja -sanacijskega programa-. S tem je tudi odstranjena -morebitna namerno vi-sok-o izkazana izguba v času saniranja zaradi rezerve i-n zato, da ne -bi bi-l-o tre-ba delati novega,
oz-ir-oma aktualiziranega sanacijskega programa.
Izdelava sanacijskega -programa po teh -navodilih zarad-i -enotnosti metodologije zagotavlja oziroma omogoča hitrejšo -obdelavo -sanacijskih programov -ter hitrejšo izdelavo predlogov za organe -sklada.
V povzetku sanacijskega -programa je treba navesti podrobno obdelano analizo -kar omogoča vsakomur, da -se hitro znajde v programu -in da hitro naj-de podrobnejšo -obdelavo.
Nakaza-ti je potrebno mere za odstranitev vzrokov izgub -oziroma slabe poslovne -uspešnosti ih ukrepe za zagotovitev uspešnega poslovanja.
Navesti je treba vse avtorje in sodelavce -sanacijskega programa i-n njihove -delovne naloge -ter tudi to, katero poglavje -so -izdelali oziroma -pri katerem -so delovali. To je med -drugi-m -potrebno tudi zaradi verifikacije -sanacijskega programa oziroma ukrepov.
Medtem, ko gre pri investicijskem programu predvsem za predstavitev -investitorja, je treba v -sanacijskem programu kritično obdelati vsa -poglavja zaradi čim popolnejše ugotovitve vzrokov za izgubo.
Analiza vzrokov za izgubo je med bistvenimi sestavnimi -deli sanacijskega programa. Diagnoza vzrokov za izgubo -in kvantifikacija vpii-va -oziroma deleža posameznih vzrokov v izgubi -organizacije -mora biti čim bolj -analizirana, da je možno za -v-sa-k vzrok
oblikovati -tu-di -sanacijski ukrep, s katerim -se odstrani vzrok za izgubo in -s tem prispeva ,k boljšemu postov-ne-m-u rezultatu.
Organizacije, -ki so izkazale izgubo, morajo pri vsakem vzroku za -izgubo -povedati ali je bil to vzrok tudi za -izgubo v prejšnjih letih, kakšni ukrepi -so biili določeni v prejšnjih -sanacijskih programih, al-i so -bili ti -sanacijski ukrepi uresničeni ali ne, v kolikšni meri -so bili uresničeni, zakaj vzr-ok za izgubo kljub sanacijskemu -ukrepu ni bil odstranjen, kateri objektivni in kateri -subjektivni -momenti so vplivali oziroma povzročili, da -sanacijski uk-re-p ni bil uresničen, kdo je bil zadolžen za uresničitev sanacijskega ukrepa i-n zaka-j ga ni uresničil.
Pri vsakem -vzroku za -izgubo je treba -opredeliti, li-ziraeona-ti ali vsaj oceniti -njegovo absolutno velikost in kolikšen je njegov prispevek v -celotni -izgubi.
Analizirati i-n določiti je -treba tvse -sanacijske -ukrepe v sferi marketinga, ki zajemajo na primer: -spremembe v -tržni usmeritvi, osvajanje -novih tržišč, nove spremenjene, dopolnjene, popravljene izdelke z us-trezniim deisig-nom itd. Posebej se -morajo določiti Ukrepi za -izboljšanje položaja na tržišču, organizacija prodaje, povezava s trgovino -in obratno, opredeliti k-on-kretne -ukrepe za osvojitev novih tržišč, razširitev prodajne mreže, izboljšanje -dosedanje ali cel-o nova organizacija prodaj e. Za -ukrepe je -treba -določiti odgovorne -nosilce in -termine -za njihovo uresničitev, določiti k-oimu -poročati in -kdaj ter kdo bo tekoče -preverjal izvajanje ukrepov.
Na podlagi -ugotovitev tržne, analize mora biti navedena in analizirana sprememba proizvodnega programa, -kaj pomeni sprememba -kapacitete, uvedba večjih proizvodnih serij, večja proizvod-; nja itd. v -okviru -sanacijskih ukrepov.
Izdelan mora -biti -program sprememb v tehnološkem procesu, ki imajo značaj -sanacijskih ukrepov. Ne -gre -le za -spremembe, ki rezultirajo :ie n-ovi-h -strojev i-n naprav, pač pa t-u-di za -spremembe v -organizaciji -proizvodnega procesa, vodenja procesa, kontrole itd. Konkretizirati je treba uk-repe na področju tehnologije dela od začetka faze, to. je o-di prevzema in -skladiščenja surovin, preko vseh faz tehnološkega procesa do -skladiščenja izdelkov in ek-spedita. Prav tako vsi ukrepi, na področj-u organizacije dela, ki zajema -tako proizvodno, -kot neproizvodno -sfero, boljšo evidenco, hiitro reagiranje na -neugodne podatke racionalnost izrabe -delovnega časa od prih-oda -na delo pa do odhoda z -dela itd. Določeni, morajo -biti -nosilci za posamezne ukrepe i-n -termine za uresničitev ukrepov, opredeljeno, k-om-u poročati i-n kdaj in k-d-o bo tekoč ei preverjal izvajanje Ukrepov.
Če so in kakšni so programirani sanacijski ukrepi na kadrovskem področju, zamenjava 'kadrov, usposabljanje, -iskanje novih kadrov, kateri s-o predvideni kratkoročni -ukrepi in kaj pripravlja temelj-na organizacija dolgoročnega, na -primer štipendiranje itd., tudi to je treba navesti. Pra-v tako ukrepe na področju osebnih dohodkov, -stimulativnega nagrajevanja i-td., -posebno -pozornost pa -posvetiti opredelitvi -odgovornosti.
Podana mora biti utemeljitev predvidenih -investicijskih vlaganj v osnovna -im -obratna -sredstva kot sanacijski uk-rep za odpravo vzrokov izgub in zagotovitev uspešnega poslovanja.
V zvezi z investicijskimi vlaganji m-ora biti izdelan grobi plan s prikazom časovnega -poteka od začetka -sanacijske izgradnje do začetka rednega obratovanja.
Izdelan m-ora -biti terminski plan priprav in .iz-vajainja oei-nve-sticij-skih sanacijskih ukrepov ter postavljen plan organizacije in spremljanja uvajanja in izvajanja sanacijskih -ukrepov.
-Ker -je tu-di -naša -delovna organizacija v izjemno težki likvidnostni situaciji, m-or-da ni odveč, če -razmislimo -nekoliko -tu-dii o tej — -sicer neprijetni situacij-i.
Med desetdnevnim remontom je bilo treba narediti tudi novo osnovo za vzdolžni rezalni stroj v dodelavi petega papirnega stroja
Veliko delo je bilo opravljeno ob remontu petega papirnega stroja
Kljub temu, da je bilo treba ob razdrtem stroju delovno prebiti vse dni delavskega praznika, so vzdrževalci opravljali svoje naloge z dobro voljo
Poslovili so se
Kar šest naših dolgoletnih sodelavcev se je maja poslovilo od dela v papirnici. V imenu delovne organizacije se jim je direktor DO Stane Ermenc ob slovesu zahvalil za njihov prispevek k razvoju tovarne, saj je vsakdo na svojem delovnem mestu doprinesel svoj del k razvoju. Prav tako, kot vsem drugim, tudi njim velja iskreno povabilo, da bi obdržali »žive« kontakte z vevškimi papirničarji
PREBIRANJE PAPIRJA JI JE BILO V UŽITEK
Takrat, ko je tekla gradnji upravne stavbe Papirnice Vevče, je MARIJA ROJŠEK prišla prvič V tovarno. K-o se je njena 'družina povečala za male navihance, najprej Siivota, potem Marijo in nato Jano, je Mari prekinila delo v papirnici in se deset let posvečala le domu.
Leta 1963 se je vrnila v tovarno; otroci so zrasli in tako je lahko Mari pričela opravljati v papirnici delo, ki iga je imela silno rada — prebiranje papirja. Enaindvajset let ji je to uspeva^ l-o; potem pa so jo posledice poklicnega obolenja na rokah prisilile, da ise je od prebiranja poslovila. Od leta 1976 dalje je opravljala naloge internega kurirja do upokojitve.
OBA ALOJZA VRSTO LET NA ISTI IZMENI
Po šestindvajsetih letih dela v vevški papirnici je ALOJZ OMAHEN odšel v invalidsko penzijo.
Njegov prvi delokrog je bil prvi papirni stroj, ki je danes že muzejski. Na holandcih ista vrsto let na isti izmeni 'delala oba Alojza, Omahen in Zamdda in naključje je tako naneslo, da sta se od dela v papirnici tudi oba naenkrat poslovila.
Od leta 1975 je Alojz Omahen delal v oddelku ročne izdelave
Marija Rojšek
Alojz Omahen
Alojz Z amida
papirja. Kot srčnega bolnika sta ga sopara in vročina vedno bolj zdelovala. Zdravstveno stanje se mu je zadnja leta toliko poslabšalo, da mu ni več dovoljevalo opravljanja delovnih nalog v tovarni.
MED DELOM SMO VČASIH TUDI ZAPELI
Povedali smo že, da je tudi, ALOJZ Z AMID A pričel svojo delovno kariero pri prvih holandcih. 1956. leta je prišel v papirnico in j!i ostal zvest toliko časa, dokler mu življenjski motor — srce ni prekinilo delovne poti. Tudi Alojz Zarnida odhaja v invalidski pokoj.
Ob slovesu nam je pripovedo« val, kako je včasih Izglodala malica vevškega delavca: aktovka, v njej kanglica — navadno s fižolom in čebulo pa steklenica črnega kofeta, ne -tapravega seveda. Pa o tem, kako so včasih bile organizirane izmene, ko so delali 12— 24, pozneje pa teden dni do-i poldne, teden dni popoldne, teden dni ponoči in šele potem prešli na četrto izmeno. Po Alojzovem mnenju je ta, isedanji način menjave izmen,gotovo najboljši.
Kot dober mlinar je Alojz napredoval ido vodje priprave snovi, najprej torej na prvem papirnem stroju, potem pri drugem in tretjem, nazadnje pa še na četrtem papirnem stroju. »Včasih smo morali bolj trdo delati, kot sedaj,
Prokopije Bogičevič
Marija Smrekar
Gabrijela Trtnik
pa je bilo vseeno takrat bolj luštno,« meni Alojz. »Bilo je več družabnosti med sodelavci. Ničkoliko-krat smo se od srca nasmejali, večkrat ob delu tudi zapeli, pa je lažje šlo.«
Dvakrat je tov. Alojz že prebolel srčni infarkt. »Pred dvanajstimi leti me je pokojni doktor Mošk-on is hitro 'intervencijo rešil smrti«, ise hvaležno spominja.
V OTROŠTVU JE MISLIL,
DA PAPIR RASTE NA DREVJU
JOŽE ŠTEMBAL odhaja v pokoj leto dni prej, predno bo izpolnil oba pogoja — starostnega in službena leta. Ker mu zakon o pokojnins-ko-invalidskem varstvu to omogoča in ker mu zdravje ne dovoljuje več »telovadbe« med paletami v skladišču, se je pač. tako odločil.
Tov. Štembal je leta 1948 prišel v vevško papirnico. Najprej je pni igladilnem stroju zamenjal pokojnega Albina Trtnika, ki je takrat šel v vojsko. Potem je delovno spoznal še mnogo drugih1 mest v tovarni, od lesnega prostora do opreme, edino pri papirnih strojih ni delal. »Vsepovsod je bilo delo zanimivo, najbolj odgovorno pa je bilo vodenje skladišča. Prav ničesar ;se ne sme zamešati v tem procesu, zato moraš biti zbran, pa tudi gibčen seveda«, pravi Jože, ki je kot majhen fantič mislil (kot veliko
Jože Štembal
Maksa Dimnik
Janez Moškrič
drugih), da raste papir na drevju. Šestindvajset let je opravljal naloge skladiščnika v skladišču gotovih izdelkov; sedaj to delo prepušča mlajšim, ki naj zglede iščejo pri starejših delavcih.
MINKINO »PAPIRNIŠTVO«
BO NADALJEVALA MLAJŠA GENERACIJA
MARIJA SMREKAR je prišla na delo v tovarno med vojno — leta 1944. In kot marsikatera druga je tudi Minka potem, ko so se rodili otroci, ostala doma celih deset let, saj tedaj ni bilo vrtcev, kjer bi matere med službo brezskrbno pustile svoje otroke.
Ko ise je 1960. leta vrnila zopet na delo v -papirnico, je nadaljevala z istim delom, ki ga je ob prekinitvi zapustila — v laboratoriju. Z leti se je vevški laboratorij selil iz ene lokacije na drugo in z njim je potovala tudi Minka. Najprej je 'bil pod papirno dvorano ob glavnem vratarju, potem v stavbi, kjer je sedaj RIP, nato v kletni etaži up-* ravne stavbe i-n sedaj nad petim papirnim strojem, kjer pa je zaradi -tresljajev najmanj primerno mesto. Če Minka ne bi zaradi okvare -na očeh šla v invalidsko penzijo, bi dočakala še peto selitev laboratorija na lokacijo nad starimi papirnimi stroji.
»Na sedanji lokaciji so -sicer prostori lepi, vendar je natančno delo nemogoče, saj ije zelo moteno zaradi tresljajev. Mislim, da-so bili za laboratorij najprimernejši prostori v upravni stavbi, le v laboratoriju OTK nismo imeli dnevne svetlobe,« razmišlja Minka, ki je šestnajst let delovno preživela v umetni svetlobi, kar je tudi morda vplivalo na zdravje njenih oči.
Sicer pa ima Minka v papirnici še krepko -družinsko zastopstvo — sina, hčerko 1-n zeta, pa tudi ona je nadaljevala očetovo tradicijo v Papirnici Vevče.
ŠTIRIINDVAJSET LET MED VZDRŽEVALCI
GABRIJELA TRTNIK je v naši tovarni nadaljevala tradicijo svojih staršev; njena -mama, ki je že 37 let v pokoju, je bila tudi član vevškega kolektiva.
Tov. Gabrijela je pred štiriindvajsetimi leti prišla v vzdrževanje -kot daktilograf in kot administrator v vzdrževanju tudi zapušča ta -kolektiv. »Čeprav človek kar -težko čaka, da 'bi izpregel vajeti, je, ko ta trenutek pride, slovo kljub temu težko,« je dejala ob -slovesu.
LETA 1964 VOZIL PRVEGA VILIČARJA V TOVARNI
Leta 1962 se je PROKOPIJE BOGIČEVIČ zaposlil v Papirnici Vevče. Devet let je bil zavijač 'bal, potem pa ves čas voznik viličarja.
K -nam je prišel -iz Srbije in v vseh teh letih je postal že čisto naš. Na Vevčah je kupil stanovanje, si ustanovil dom in družino. V tovarni ista zaposlena tudi njegova žena i-n si-n. Na žalost pa tov. Bogičevič zapušča naš
kolektiv zara-d-i okvare srca in še zelo mlad odhaja v invalidsko penzijo. »Mnogo raje bi še aktivno delal, toda srce in zdravniki -mi ne dovolijo več. Raid imam vevško -tovarno, ki -neverjetno skrbi za svoje delavce v vseh pogledih, od stanovanja, hrane, dopusta, rekreacije, do dobrih osebnih 'dohodkov. Velika je skrb tudi za mehanizacijo -dela. VčaJ sih -je bilo -treba ves papir ročno prelagati. Leta 1964 sem vozil prvega viličarja v papirnici. Danes jih imamo ogromno. Velik korak je bil -storjen v razvoju.«
V SLOGI JE MOČ
MAKSA DIMNIK je leta 1950, v -satinaži pričela -delovno -kariero med vevškimi papirničarji. Najprej je ibil-o treba pospravljati izmet, na njeno veliko veselje1 pa je vozila -tudi AEG voziček. Vmes je za -dve leti skočila k našim sosedom v Saturn-us, kjer je primanjkovalo delovne sile, leta 1958 pa se je vrnila v papirnico in prevzela -naloge blagajničarke menze oz. restavracije; potem, kot je bil ustanovljen TOZD, je bila blagajničarka tozda Družbeni standard, od leta 1980 dalje pa je' Maksa -opravljala dela v knjigovodstvu kot knjigovodja terjatev in obveznosti. »Zelo hitro so mi minila delovna -leta, v katerih je vpleteno marsikaj, od udarniškega -dela dalje. Mlajšim generacijam polagam na srce, naj -bodo delovni, složni in naj pomagajo drug drugemu, isaj le -tako je mo-) žn-o doseči »dobre rezultate,« meni Maksa, mi -pa se -pridružujemo) njenim mislim.
PONUJALI SO MU TUDI DRUGO DELO, A JE RAJE OSTAL PRI RAZPUŠČANJU VLAKNIN
Dvajset let znaša delovna -doba v Papirnici Vevče za JANEZA MOŠKRIČA iz Za-dvora, ki se je izučil za avtokleparja, -odslužil vojsk-o in potem 'kmetoval na domačiji. Leta 1964 je -prišel na -delo v tovarno, najprej h kolodrobom. Ko teh mi bilo več, se -je preselil v janezijo in -potem na vse h-o-lan-dce. Tudi izmetali razpuščeva-lec je vtkan v njegov delovni -mozaik. Naredil je prav vse, kar je bilo treba, zato najbrž -tudi ni slišal -nikoli žal besede od sodelavcev in predpostavljenih. Ko odhaja v penzijo, ugotavlja, da ima edinole sluh malo bolj prizadet zaradi ropota papirnih strojev in naprav. Zato -pa bo -sedaj imel mnogo več miru in tišine na poljih in travnikih, saj ise bo lahko v večji meri posvetil kmetovanju. Njegovo tradicijo v tovarni pa nadaljuje sin Tomaž.
Vsem našim -nov-im upokojencem želimo, da bi v domačeml krogu kar se da lepo -preživeli novo življenjsko obdobje, da bi jim bilo zdravje naklonjeno, obenem pa se jim zahvaljujemo za dolgoletni delovni prispevek, s katerim je vsak po -svoje doprinesel k razvoju vevške papirnice. In želimo, da bi se še vračali k nam iin ostali z nami v prijateljskih stikih.
Vida B.
Priznanje za inventivno in napredno razmišljanje
Na podlagi ob prazniku naše občine so bila 26. aprila v kulturnem domu Španski borci podeljena priznanja občinske raziskovalne skupnosti; priznanje »INOVATOR« je prejel tudi naš sodelavec DUŠAN POLJANEC.
Tovariš Poljanec je vrsto let delal v razvojnem laboratoriju, sedaj pa drugo leto opravlja naloge vodje priprave polnil. Iz tega področja je v lanskem letu prijavil tehnično izboljšavo, katere gospodarska korist je znašala za 1983. leto 714.090 din. Zaprosili smo ga, naj nam pove nekaj o tem.
»Omenjena tehnična izboljšava — Sodobnejši način priprave ‘karbonatne ‘suspenzije za polnjenje oziroma premazo vanj e papirja — je bila moja prva prijavljena inovacija. Nastala -je iz potreb proizvodnega programa petega papirnega stroja. Piri delu človek pač naleti na ovire in te ga kair same silijo v razmišljanje, kako bi jih čim hitreje premostil Že prej sem ob delu razmišljal o izboljšavah, tudi uvedel sem jih, vendar jih nikoli nisem prijavljal.
Bil sem pravzaprav razočaran nad administrativnim inovacijskim postopkom in vedno sem pričakoval prej zavračanje, kot sprejem in potrditev. Tehnično izboljšavo, za katero pa sem se le odločil, da jo prijavim, sem realiziral s pomočjo Hidram orat aže.
Na petem papirnem stroju smo na začetku lanskega leta za proizvodnjo ofseta, ki je bil namenjen predvsem za izvoz v Italijo,
Slovesnost v Kulturnem domu Vevče ob podelitvi srebrnih znakov in priznanj ZSS
Dušan Poljanec
pričeli uporabljati kot polnilo mleti karbonat, da bi dosegli večjo belino papirja. Karbonat smo dobivali v tovarno v papirnatih vrečah, kar je precej -otežfcočalo normalen transport pni delu, saj je bila manipulacija z vrečami, ki »o se ‘trgale, zamudna in neprimerna za trajnejši način dela. Za boljše delo tol rabili odpraše-valnike in dozirne polže, za katere pa nismo predvideli sredstev
Slovesne podelitve srebrnih znakov ZSS in priznanj občinskega sveta ZS Ljubljana Moste-Polje se je v kulturnem domu na Vevčah 18. maja udeležila poleg prejemnikov še vrsta predstavnikov ‘delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, občinskega sveta ZS ljubljanskih občin, predstavnikov ZSS mesta Ljubljane in gostje iz občinskega sveta sindikata Kraljevo.
Kulturnemu programu je sledila podelitev priznanj sindikalnim delavcem naše Občine, ki so s svojim aktivnim delom pripomogli k vidnejšim rezultatom sindikalnega delovanja.
Srebrne znake ZSS je v letu 1984 v naši občini prejelo 20 delavcev, desetim delavcem im trem osnovnim organizacijam ZSS pa so bila podeljena priznanja občinskega sveta ZSS.
V Papirnici Vevče pripisujemo sindikalnemu delu velik pomen. Vrsta priznanj, ki so jih prejeli posamezniki v preteklih letih, dokazuje, da je sindikalno delo prisotno na vseh področjih življenja in dela vevških papirničarjev.
Se posebej 'smo veseli, da sta med letošnjimi ‘dobitniki priznanj in srebrnih znakov tudi naša sodelavca tov. Marija Jozelj in tov. Polde Trtnik, ki sta s svojim dosedanjim delom veliko prispevala k sindikalnemu delu tako v Papirnici Vevče, kot v občinskem svetu ZS Ljubljana Moste-Polje.
Tov. Marija Jozelj, zaposlena v tozdu »Blagovni promet« kot pomočnica v-odje izvoza, je za dolgotrajno sindikalno ‘delo ter delo na področju samoupravnih organov v DO Papirnica Vevče prejela priznanje občinskega sveta ZSS občine Ljubljana Moste-Polje. Številni uspehi, doseženi na ravni DO tako na področju družbenega standarda, kot pri izvajanju socialne politike zaposlenih, so med drugim tudi zasluga tov. Jozljeve. Zato se ji Ob tej pri-
Polde Trtnik
ložnosti za aktivno delo zahvaljujemo in istočasno čestitamo zq prejeto priznanje.
Tov. Polde Trtnik, zaposlen v tozdu »Tehnični papir«, kjer opravlja dela in naloge samostojnega referenta za strojništvo, je prejemnik ‘srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije. V času, ko je bil v Papirnici Vevče predsednik konference sindikata, je mnogo pripomogel k temu, da so se delavci pričeli zanimati za gospodarjenje in s tem v zvezi za. izvajanje načrtovane gospodarske politike, kar ‘dokazuje to, da so se delavci na zborih delavcev aktivno vključevali v razprave o problematiki gospodarjenja tako v posameznih tozdih kot tudi na ravni delovne organizacije.
Pomembno delo je tov. Trtnik kot predsednik konference sindikata ioprav.il tudi -na področju koordinacije dela komisij pri konferenci sindikata Papirnice Vevče. Zaradi svoje aktivnosti je postal tudi član predsedstva -občinskega sveta ZSS Ljubljana Moste-Polje.
Tov. Poldetu hvala za opravljeno delo, kot dobitniku srebrnega znaka pa iskrene čestitke!
J. R.
v malih investicijah, pa tudi če bi jih, bi nabava in postavitev teh naprav ne bila možna kar čez noč.
Našel sem rešitev tako, da sem v obstoječi sistem za pripravo kaoliinske suspenzije v obratu za pripravo polnil in pigmentov vgradil injektor za direktno vpisovanje mletega karbonata v vodo. S to rešitvijo je poleg manipulativnih stroškov z vrečami odpadla tudi nabava poliestrskega silosa, katerega postavitev bi uporabo karbonata precej časovno odmaknila.
Najprej is-mo ito zamisel uporabili na stari kaolinski liniji, sedaj pa se uporablja že tudi na novi.«
Kako to, da ste zapustili razvojni laboratorij?
»Delo v razvoju sem imel vedno rad. Vendar pa isem v vsem času čutil odpor, ki so ga imeli ljudje do vsega novega. Nikoli mi ni -bilo jasno, zakaj je ‘treba vse novo dn sveže zavračati ter viseti na ovenelih lovorikah. V razvoj je treba vložiti ogromno dela, tega pa se ne da izmeriti in zato tovrstno dalo pri ljudeh ni, pra-v nič vredno. Če ne delaš množice poskusov, tudi ne moreš priti do -novih, boljših rezultatov. Vsak poskus na naših papirnih strojih pa je biil oka-rakteriziran kot nepotreben in celo škodljiv. Če pa delaš prahe samo v »p.i-r skerčku« brez širših aplikativnih možnosti, garancije za uspeh ne more biti.
Celo od vodilnih in vodstvenih struktur smo v razvoju marsikatero grenko morali požreti, pa še danes :ni tako, kot bi moralo -biti. V razvoj je treba vlagati, saj je vendar osnova za nadaljnjo pro-> speriteto — poleg vzgoje kadrov za bolj mehanizirano proizvodnjo, vsega tega pa na Vevčah še ni-smo dojeli. Tim, ki se ukvarja z razvojem, mora biti uigran in se ne more smatrati kot nujen privesek proizvodnje; temu gledanju primerni so tudi osebni dohodki delavcev v razvoju. Če bomo sposobni še v zadnjem možnem času spregledati, bo morda še šlo, sicer pa se bojim, da ne.«
Omenili ste, da postopek za uveljavljanje inovacij in priznanj za nagrade ni najboljši?
»Smisel inovacije je, da jo izvedeš v tistem trenutku, ko jo rabiš. Pri nas je inovator prepuščen pri izvedbi sam sebi, pri priznanju pa množici zavistnih ljudi. V tovarni nimamo službe oziroma človeka, -ki -bi bil profesionalno zadolžen za področje inovativne dejavnosti in to ni prav. Število inovacij bi morali povečati, saj iz obširne kvantitete lahko -dobimo ‘tudi nekaj kvalitete. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako motivirati ljudi za vključevanje o inventivno dejavnost? Tudi to naj -bi bilo delo službe, ki je iniimamm In to ni majhna naloga, kajti pri večini delavcev ni interesa za ‘boljše delo, ker vsak dobi svojo plačo. Odnos do dela bo treba spremeniti ; še vedno je denar prelahko zaslužen in to ni motivacija za boljše delo.«
Slišali smo, da ste pred kratkim prijavili novo inovacijo. Bi pojasnili našim bralcem, za kakšno stvar gre.
»Seveda; gre za vibracijska sita za sejanje suspenzij karbonata in drugih polnil. Na kaolinski liniji jih trenutno obratuje že šest, na petem papirnem stroju pa dva. To so saimočistilna vibracijska sita. Ideja, ise mi je porodila, ko sem lani na sejmu ACHEMA v Frankfurtu videl takšne naprave. Lahko rečem, da so obiski na takšnih zunanjih razstavah dosežkov tehnike koristni, če znaš stvari opazovati in jih aplicirati v svojem delokrogu.
Konstrukcijsko -izvedbo sit je naredil tov. Avsec. V tem dosežku je ‘vloženo veliko truda in izkušenj. Kot vodja obrata priprave polnil sem bil seveda še toliko bolj zainteresiran, da stvar čim prej steče in tudi je. Naj povem, da srno eno teh vibracijskih sit celo oddali Aeru — Medvode.«
Kaj vam priznanje INOVATOR pomeni?
»Priznati moram da ga nisem pričakoval in sem bil resnično presenečen. To -družbeno priznanje mi pomeni več kot kakršnakoli materialna nagrada in mislim, da se tovrstne oblike populariziranja 'inventivne dejavnosti pravzaprav v praksi premalo poslužujemo. Družbeno priznanje je moralna spodbuda za prejemnika in tudi za ‘druge udeležence združenega dela. Prav to priznanje me je spodbudilo, da sem prijavil novo inovacijo. Koliko jo bomo uporabili pa je stvar v-seh vevških papirničarjev.«
Z željo, da bi vevški papirni-čarji še bolj množično in v večji meri prispevali k hitrejšemu uveljavljanju raziskovalne in inventivne -dejavnosti, -izrekamo tovarišu Poljancu iskrene čestitke za prejeto -priznanje INOVATOR.
Obenem mu čiistitamo tudi za uspešno opravljeno diplomo na prvi stopnji kemijske tehnologije.
Tudi diplomsko delo z naslovom KARBONATNA POLNILA PRI IZDELAVI PAPIRJA je iz njegovega delovnega področja.
Vida B.
Dosedanjih šest občinskih komunalnih skupnosti bo nadomestila ena skupna
Razprave o novi organiziranosti Komunalne skupnosti so tako v krajevnih skupnostih kot v delovnih organizacijah — tudi v Papirnici Vevče — podprle -samoupravni sporazum, po katerem naj bi ise tako pomembno področje kot je komunalno gospodarstvo, izvajalo na ravni mesta. Novo ustanovljena komunalna skupnost bo opravljala delo dosedanjih šestih komunalnih skupnosti, ki so delovale na področju posameznih ljubljanskih občin.
V novoustanovljeni komunalni skupnosti se bodo naloge reševale tako ‘organizacijsko kot tehnološko enotno, kar je iseveda za področje komunalnega gospodarstva še kako pomembno in gospodarno. Lahko pričakujemo, da se bodo vsi problemi komunalnih dejavnosti reševali enovito in to tako v centru kot v primestnih ljubljanskih občinah.
Vrsta delovnih organizacij, ki sodelujejo v komunalni skupnosti: Vodovod-kanalizacija, Ljubljanski potniški promet, Javna higiena, Dimnikarstvo, Javna razsvetljava, Rast, Žale, Živilski trgi, Parkirišča in druge s področja komunalne dejavnosti, bo za svoje strokovno delo odgovorna uporabnikom mestne komunalne skupnosti, medtem ko se je do sedaj o problematiki posamezne razpravljalo na vseh šestih ljubljanskih komunalnih skupnostih, nato pa se je problematika usklajevala na mestnem nivoju.
Od novo ustanovljene Komunalne skupnosti ljubljanskih občin pričakujemo uporabniki ob nespremenjenih finančnih obveznostih iin možnostih vpliva delegatov na zadeve s področja komunalnega gospodarstva, ‘koordinirano, ažurno in uspešno delo.
R. J.
Vevški most že dolgo časa ne ustreza več sodobnemu prometu, saj bi že skoraj sodil v muzejsko zbirko.
Da je popravilo nujno potrebno, je več kot očitno, saj je potencialnih nevarnosti zaradi ozke lesene vozne poti vedno več. Naloga novo ustanovljene Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, katere podpisnik je tudi Papirnica Vevče, bo vsekakor med drugim tudi prenovitev mostu, ki že dolgo ni samo vevški, pač pa se preko njega odvija velik del javnega prometa
Vodočistilna naprava v Papirnici Vevče
Skrb za varstvo okolja
V okviru ljubljanskih ekoloških dni je bil v času od 15.—18. maja. letos v Ljubljani 8. mednarodni sejem z razstavo »Tehnika za okolje-'-'. Na sejmu je ‘sodeloval tudi SOZD Slovenija ‘papir s svojimi članicami, med katerimi' je Papirnica Vevče dala prispevek o tem, kako skrbi za varstvo voda pred onesnaženjem.
A. J.
IMaši sodelavci prejeli visoka državna odlikovanja
V okviru praznovanja dneva osvoboditve Ljubljane 9. maja je predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lu-kež izročil odlikovanja, ki jih je predsedstvo SFRJ podelilo tistim našim občanom, ki so prispevali poseben delež v javnem delovanju, pomembnem za napredek države, pri ustvarjanju in širjenju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi ter z uspehi pri svojem delu. Med odlikovanci so bili tudi štirje vevški papirničarji, kar je za Papirnico Vevče pomembno in razveseljivo ter v ponos vsem članom kolektiva.
ANTON ZUPANČIČ, vodja priprave snovi na petem papirnem stroju, je prejel RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO.
Tov. Zupančič je ihil aktiven že kot mladinec, pozneje pa je vseskozi deloval kot sindikalni aktivist in funkcionar v samoupravnih organih. Med vojno je bil mobiliziran v RAD, od leta 1944 dalje pa je bil v 'borbenih enotah v Franciji. Po vrnitvi v domovino leta 1945 je v rojstnem kraju Prežganje -takoj pričel z aktivnim delom. Bil je sekretar terenske mladinske organizacije in pozneje tajnik terenskega odbora OF in odbora RK.
Na terenu Dobrunje je -bil več let v vodstvu SZDL. Član ZZB je bil od leta 1946 dalje. V naši tovarni je opravljal razne delovne naloge — od razkladalca, pomočnika mlinarja na holandcih do vodje priprave snovi na četrtem in potem na petem papirnem stroju. Zaradi svojega marljivega dela, prefinjenega odnosa do delavnih sredstev, pravilnega odnosa do sodelavcev in zaupanih nalog, ki so mu bile poverjene pri strokovnem in družbenopolitičnem delu tako v tovarni kot v krajevni skupnosti, nedvomno zasluži posebno pozornost.
Pomemben je in j egov prispevek v komisiji za delitev dohodka in osebnega dohodka, v ekipi civilne zaščite, v sindikalnem delovanju in kulturnem soustvarjanju, v gasilskih vrstah, saj je dolgoleten član našega industrijskega gasilskega društva, v delu DPO kra4 jevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj. Kljub dolgoletnemu izmenskemu delu je ibil vedno pripravljen sodelovati pri raznih akcijah.
Visoko -državno odlikovanje je prejel za vsestransko delovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Mnogim čestitkam, ki jih je tov. Zupančič ob tej priložnosti prejel, se (pridružujejo tudi iskrene čestitke vevških ipapirrtičarjev!
IVAN MRHAR, naš od leta 1981 upokojeni delavec, je bil odlikovan z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM.
Tov. Mrhar se je že kot mlad fant vključeval v delo OF; ker je bil okupatorjem sumljiv, so ga aretirali in leta 1942 odpeljali v italijansko internacijo v Treviso. Po vrnitvi se je vključil v partizanske vnste, kjer je opravljal tudi odgovornejše naloge od desetarja do komandirja čete. Svobodo je dočakal v Lackovem odredu.
Po demobilizaciji je opravljal kadrovska dela v takratni direkciji v Ljubljani, leta 1951 pa se je zaposlil v Papirnici Vevče najprej kot kadrovnik in personalni referent, potem pa je vse do upokojitve opravljal naloge vodje nabave. Zaupane so mu 'bile tudi odgovorne -naloge na področju samoupravnega in političnega delovanja; bil je sekretar OO ZK, predsednik upravnega odbora, pozneje predsednik delavskega sveta in vseskozi član raznih komisij samoupravnih organov in sindikata.
Anton Zupančič
Rudi Smrekar
Že prej je sodeloval v ZRVS in v SZDL naše krajevne skupnosti, po upokojitvi ipa ise ,je v terensko delo vključil še aktivneje. Na zadnji letni skupščini je bil izvoljen za tajnika ZZB NOV. Kot rezervni kapetan I. razreda je postavljen za komandanta TO, obenem pa je tudi član komiteja za SLO in DS (krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj.
Za -izredno uspešno -delo na samoupravnem in (družbenopolitičnem področju je prejel poleg štirih odlikovanj tudi srebrni znak ZSS, srebrno plaketo OF in srebrno plaketo ZRVS.
Za požrtvovalno in nesebično delo na političnem in samoupravnem področju v tovarni in kraju je zasluženo prejel visoko odlikovanje, za kar mu tudi njegovi bivši sodelavci iskreno čestitamo.
RUDI SMREKAR, referent za varnost DO Papirnice Vevče, je dobitnik odlikovanja RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Tov. Smrekar je že v zgodnji mladosti trdo občutil boj za preživljanje i-n obstanek. Ok-usil je tudi prisilno del-o na Koroškem, kamor je bil leta 1941 poslan po aretaciji. Ko se je po treh letih vrnil, se je vključil v NOV. Po demobilizaciji -se je zaposlil v vevški papirnici in je še vednd član našega kolektiva. Od leta 1949 dalje je član ZKJ. Vsa leta je opravljal številne odgovorne družbenopolitične in samoupravne naloge v delovni organizaciji od sekretarja OOZK, predsednika sindikata, predsednika upravnega odbora in delavskega sveta ter člana raznih komisij. Na terenu je ves čas -sodeloval v DPO, bil predsednik ZZB NOV, je član odbora ZVVI, predsednik VVO Vevče, istalen član in predsednik volilne komisije, v prejšnji mandatni dobi član komisije za odlikovanja pri svetu KS Vevče-Zg. Kašelj, aktiven -v okviru SZDL in v občinskem merilu. Prezreti ne gre -tudi njegovega večletnega delovanja v 'organizaciji RK in v Industrijskem gasilskem društvu Papirnice Vevče.
Za svoje dolgoletno aktivno
Lado Kocjančič
delovanje je tov. Smrekar prejel red dela s srebrnim vencem. Čestitamo !
LADO KOCJANClC, tehnolog v centru za program in analize, prejemnik odlikovanja RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Mladinska organizacija Papirnice Vevče je -v času, ko je bil tov. Kocjančič njen -predsednik, dosegla vidne uspehe v aktivnostih mladih. V Papirnici Vevče se je tov. Kocjančič namreč zaposlil po -končani srednj etehnični šoli in se takoj vključil -v delo mladinske organizacije. Ob delu je dokončal višjo stopnjo študija, .ob tem pa je bil vseskozi aktiven član v raznih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih -organih. Zelo pomembno je bilo njegovo delovanje v kadrovski' komisiji SOZD Slovenija -papir. Aktivno se je vključil tudi v delo na terenu ;in bil -v mandatni dobi 1978 do 1982 izv-oljen za predsednika krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj. Njegova aktivnost pri opravljanju te funkcije je -vidna na vsakem koraku. Z neverjetnimi organizacijskimi sposobnostmi mu je uspelo, da je delo na. terenu napredovalo na vseh področjih. Njegova zasluga je tudi, da so bila narejena velika dela na področju infrastrukture v krajevni skupnosti, saj je urejena telefonija urejene in asfaltirane ceste, sezida-n vrtec, pripravljena -dokumentacija za šolo in vrsta drugih stvari. Še vedno aktivno -sodeluje v krajevni samoupravi, poleg tega -pa je član Izvršnega sveta skupščine Ljubljana Moste-Polje. Tudi pri tem delu dosega lepe uspehe, ki so vidni v boljši, obširnejši in pestrejši gostinsko-tunistič ni ponudbi obične.
Izjemen pa je njegov -prispevek .pri povezavi Papirnice Vevče s krajevno skupnostjo Vevče-Zg. Kašelj. Za požrtvovalno in nesebično delo, ki je zahtevalo veliko odrekanja in odgovornosti, je predsedstvo SFRJ tovarišu Kocjančiču podelilo visoko odlikovanje. Njegovi sodelavci mu ob tem izrekamo prisrčne čestitke.
Vida Bartol
Nagrade za delovne jubileje sta podeljevala direktor delovne organizacije Stane Ermenc in predsednik delavskega sveta DO Anton Peternel; za desetletno delo prejema čestitke Stanislav Canadi — (foto Marjan Penca)
Iskrene čestitke za 30 let v združenem delu, tovariš Miljenko Aran-dus! — (foto Marjan Penca)
Tudi na tem posnetku slavljenci-prejemniki priznanj Papirnice Vevče, ki jih je podeljeval predsednik konference OOZS Ciril Jarc — niso bili kompletni — (foto Marjan Penca)
Kulturni program slavnostne seje delavskega sveta Papirnice Vevče, na kateri so bila podeljena priznanja in nagrade za dolgoletno delo, so oblikovali pevci Mešanega pevskega zbora Vevče. — (foto Marjan Penca)
13	
LpM	r
nv	
IJS j	1
16. maja so se letošnji dobitniki raznih družbenih priznanj in odlikovanj zbrali na mali slovesnosti v prostorih ateljeja tozda Veta. Zal niso bili popolni, ker je manjkalo precej tistih naših delavcev, ki so prejeli priznanja Papirnice Vevče za izjemen prispevek pri delu in razvoju samoupravljanja.
Prav je, da ljudem, ki so poleg svojega dela prispevali za našo družbo in njen razvoj nekaj več, izkažemo posebno pozornost z željo, da bi delali z enakim poletom tudi v bodoče in v svoj delovni krog vključili še več ljudi
Magda Lovec
Janez Habič ,
Delovni dosežki in jubileji
Pred prvomajskimi prazniki, v prazničnem vzdušju, so bile 20. aprila na slavnostni seji delavskega sveta 'delovne organizacije v kulturnem domu Vevče podeljene jubilejne nagrade delavcem, ki 10, 20 in 30 let združujejo delo. Podeljena pa so bila tudi PRIZNANJA Papirnice Vevče petnajstim našim sodelavcem, ki so s svojim delom prispevali h gospodarskemu in samoupravnemu razvoju delovne organizacije. Prejemnikom priznanj in jubilejnih nagrad izražamo iskrene čestitke!
Priznanja za izjemen prispevek pri delu in razvoju samoupravljanja so prejeli:
Ciril Kališek, Polde Vidmar, Vera Plut, Prane Graibner, Jože Anžur, Milan Jager, Fikret Muhič, Janez Habič, Jože Žgajnar, Jelka Dimnik, Sulejman Osmana-gič, Matija Lampelj, Ana Švalj, Joža Alič in Magda Lovec.
Desetletni jubilant je dela:
Petar Belič, Karel Cajhen, Edvard Cvetko, Stanislav Canadi, Ismet Čauševič, Budimir Četoje-vič, Bes im Čondič, Bojan Dečman,
Fatima Ibrahimovič, Ciril Jarc, Zlatko Keber, Nedeljko K osoj e-vič, Xhafer Krasniqi, Aleksander Križman, Božidar Lazič, Rešid Ljubijarakič, Andrija Majič, Brana Pandža, Rafko Potočnik, Franc Sešek, Vojislav Simonovič, Stanislav Smerajec, Bruno Smrekar, Zuhdija Suljemanagič, Ferid To-palovič, Hasiib Topčagič, Sladan Veličkovič, Jožef Višinski, Zvonko Vrbanič, Anton Zupančič, Andrej Zupančič, Vladimir Židan, Venčeslav Zinko, Alaga Ajkič, Dragan Franjfcovič, Franc Hauzer, Safet Jašaragič, Milovan Kara-džič, Ivan Kranjc, Milka Krizma-nič, Fikret Muhič, Devad Mujfcič, Mihajlo Savič, Anton Lož, Darko Ulčar, Marija Jančar, Sretko Babič, Fadil Bašič, Vlasta Bojko, Cvetka Černe, Bariča Dimnik, Tatjana Inhof, Franc Kranjc, Božo Mladenovič, Radun Sedlarevič, Franc Svetek, Dragica Vrečar, Vida Žaberl, Jeka Keser, Zagorka Ilič.
Nagrade za dvajset let dela v združenem delu so dobili:
Stana Bogičevič, Slobodan Bu-garič, Janez Godec, Boris Goljar,
Ladislav Gorše, Vladimir Horvat, Anton Jerman, Villbald Kopecky, Janez Lampelj, Jože Lampič, Anton Levec, Tatjana Lokar, Janez Moškrič, Anton Mulh, Anton Perko, Anton Peterca, Zmago Schei-cher, Husein Silahič, Marinka Štamcar, Albin Zabukovec, Franjo Belovič, Vinka Bogičevič, Jernej Jančar, Anica Lovše, Alojz Omahen, Angelca Anželj, Ladislav Stlbrič, Stanislav Trontelj, Franc Končar, Pavel Končar, Marija Lovše, Milojka Uršič, Manija J alšovec, Izidor-Marko Furlan, Alenka Keber.
Za tridesetletno združeno delo so bili nagrajeni:
Milenko Arandus, Stane Dajč-man, Franc Jagodič, Lado Kompare, Franc Lenart, Dragotin Novak, Ivan Okoren, Marija Silahič, Jernej Snoj, Ivan Sotlar, Franc Obreza, Marija Bleško, Joža Sa-kelšek, Marija Smrekar Ana Stražar, Jožica Razdevšek, Milena Avbelj, Jolanda Kamšek, Ana Oman, Franc Štrubelj.
Fikret Muhič
Matija Lampelj
Franc Grabner
Ciril Kališek
Čestitke, nageljček in nagrada za dvajset let dela v združenem delu ~~ Vilibald Kopeck y — (foto Marjan Penca)
Marija Lovše — čestitke za dvajsetletno delo — (foto Marjan Penca)
Kako minejo leta ob delu■' Trideset jih je že odbil tudi Franc Jagodič — (foto Marjan Penca)
Tridesetletni delovni jubilej, s katerim se lahko ponaša Jernej Snoj, je lepa obletnica — (foto Marjan Penca)
Joža Alič
Sodelavcem v slovo
Fehim Suljanovič
Sklonile glave so rožce moje, potem pa zvenele so žalostne vse (narodna)
Tistega zgodnjega pomladanskega jutra je zamrlo vsakodnevno petje ptičev, cvetovi so povesili glave, v našo notranjost se je priplazila mrzla hladnost razrušenih koščkov človeške biti, ustavila korak, utišala zvok papirnih strojev. Zastalo je brstenje v polnem pomladnem razcvetu, umrla je mladost, ki je komaj začela živeti.
Zakaj ?
Kako težko je človeku brati z obraza njegovo duševno stanje, njegove stiske in misli. Ali -jei res premalo časa za prijateljski pogovor ali so nam v tem hitenju drug mimo drugega celo najbližji tuji, ali v tej naglici prezremo obraze, ki so spremenjeni in nemo prosijo razumevanja? Grozno je ledeno 'dejstvo usode, ki nerazumljivo ugasne komaj prižgano luč mlade pesnikove duše, ki naenkrat upihne triindvajset sveč in nas boleče pusti v negotovem razmišljanju o poteh človekove usode, ko z obrazi, obrnjenimi v tla, bodimo drug mimo drugega.
Otožne so njegove pesmi, otožne in nežne, kot njegove plave oči, ki so te znale skoraj prepričati, da ni sin Muhameda in Fatime iz Sanskega mosta v republiki Bosni in Hercegovini. Na njegovih svetlih laseh je lebdel odsev peska hercegovskega krasa ob sončnem vzhodu. Nekaj posebnega je bilo v njem iin na njem. Milina in ljubezen, takšna, kot so je polne njegove pesmi.
Poznali smo ga osem let, vse od tedaj, ko je prišel v papirniško šolo, jo uspešno končal, postal obratni laborant, odslužil vojsko in pričel zopet obdelovati papir. Bil je naš, del nas, delček naših src, ki jih je osvojil s stihi nai straneh našega glasila. Le kdo bi vedel za probleme, ki so ga morda spodjedali in kot živi pesek srkali na dno, kjer je konec brez vrnitve.
Ostal bo v našem spominu kot vesten sodelavec, dober mladinec in tovariš, s svojimi pesmimi pa bo še naprej živel v naših srcih.
Vida Bartol
Anton Kocjančič
Usoda je neizprosna, smrt ne prizanaša. Predrzno se vtihotapi tudi v vrste aktivnih delavcev v naši tovarni in ne izbira žrtev.
Kar prepogosto stojimo sodelavci ob odprtem grobu in se poslavljamo od tovariša, ki je še včeraj preživljal z nami tegobe in radosti našega dela.
Tudi od dragega sodelavca Toneta smo se za vedno poslovili. Dolga leta je prebil v tovarni. V triindvajsetih letih delovne dobe pri nas je zajet njegov dragocen prispevek k razvoju in uspehu na-
še tovarne, zajeta iso njegova naj-lepša leta življenja, ki jih je prebil med nami.
Leta 1961 je prišel v vevško papirnico in začel delati na dodelavnem stroju. Po svojih močeh in sposobnostih je delo pridno opravljal, vendar je delovne napore čedalje težje premagoval. Začele so se težave s hrbtenico, tem so se pridružile še težave z želodcem in končno mu je bila priznana invalidnost -tretje stopnje. Delo pri strojih je postalo pretežko, zato je bil razporejen v papirno dvorano kot dovažalec. Tu je ostal vse do svoje prezgodnje -smrti.
Bolezen je vztrajno glodala v njegovo telo in dokončno zmagala.
Toneta ni več, mi pa nemo premišljujemo o smislu življenja. V letih, ko hi še 'lahko veliko prispeval k uspehu -naše -družbe, ko bi še lahko pomagal svoji (družini in končno, ko naj bi začel uživati sadove svojega dela, je odšel.
Hvaležni smo m-u -za vsa leta trdega dela; ne bomo ga pozabili. Globoko sočustvujemo z vsemi njegovimi.
Sodelavci
Jože Gal
Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al’ dneva ne pove nobena prat’ka.
(F. Prešeren)
Dragi sodelavec Jože; ne moremo verjeti in doumeti krute resnice o tvoji smrti. Ostal boš z nami itak kot isi bil na svoj poslednji četrtek, ko si bil zadnjikrat med nami, še vedrega videza in -nasmejanih lic — 'kljub slabemu počutju. Nihče od nas ni utegnil niti pomisliti, da bi ti moglo pra-v -to -počutje zaključiti kratk-o življenjsko pot.
Ko smo v petek zjutraj na svojih delovnih mestih zvedeli, da ostaja tv-oje mesto prazno, smo onemeli; vsak zase -s-mo razmišljali in zagrnila -na-s je koprena žalosti. Ne moremo z besedami izraziti, kaj čutimo ob tvojem tihem odhodu.
Dragi tovariš Jože; -ne moremo si več podati rok, ne v po-z-drav iin ne v -slovo. Pa vendar nam dovoli, da se ti iskreno, toplo in brez laskanja zahvalimo za tvoja lepa, dobra in človekoljubna dela, za -nesebičen -odn-os -do tvojega poklicnega dela in do nas, tvojih sodelavcev.
Polovico svojega življenja si preživel z nami, starejšimi sodelavci. Med nas -si prišel takoj po opravljenem izobraževanju v Papirniški šoli in od -tedaj si 17 let. opravljal delo obratnega laboranta. Opravljal -si ga vestno, natančno im odgovorno, s čimer si tudi prispeval k razvoju i-n napredovanju celotnega -kolektiva Papirnice Vevče.
Svojih -sposobnosti nisi razdajal le kot papirničar, ampak tudi kot -dober človek in iskren tovariš. Sprejemal si številne različne zadolžitve v okvi-r-u delovanja samoupravnih organov. In prav zdaj,
pred -kratkim, smo ti zaradi -tvoje poštenosti zaupali še -nalogo predsednika disciplinske komisije v tozdu.
Tudi izven našega kolektiva si spremljal -delo družbenih -organov, saj si -bil sodnik-porotn-ik. Pa to ni -vse. Ne samo humano, ampak najbolj plemenito dejanje je bila tvoja nenehna pripravljenost reševati . življenja ljudi, čeprav jih nisi poznal, pa vendar -si jih sprejel za svoje, saj si jim več kot 30-krat daroval sv-oj-o kri.
Dragi Jože, težko in hudo mam je, ker se -zavedamo, da m imamo -primernih besed, ki bi mog-le dovolj zgovorno prikazati našo globoko hvaležnost za vse, kar si sto-
ril za maš delovni kolektiv, za družbeno humani-teto ;in za vsakega od nas, tvojih sodelavcev. Težko in hudo nam je tu-di zato, ker vem-o, da ti za vsa ta tvoja dejanja življenje -ni -naklonilo -niti sreče, niti osebnega zadovoljstva.
Dragi sodelavec; globoko ginjeni ti želimo miren počitek v domači slovenski zemlji. Iskreno sočustvujemo s tvojimi -domačimi in jim izrekamo globoko sožalje.
Sodelavci
Slobodan Lazič
V enainpetdesetem letu -starosti se je njegovo -srce ustavilo. Vedeli smo, da je oslabljeno, saj je že enkrat prenehalo bi-ti, a ga jel hitra zdravniška pomoč -rešila in ga ponovn-o pognala v tek. Tokrat -je utihnilo za -vedno.
Vsaka -vest o -smrti -je -boleča,, toda, če umre eden izmed -nas, aktivnih članov vevške -papirniške družine, je ta -bolečina še toliko bolj ostra im presunljiva.
Slobodan se je rodil v Negotin-s-ki -krajini v Srbiji. V Slovenij-o si je zase i-n za -sv-oj-o družimo prišel iskat -boljši kos kruha. Pred desetimi -leti se je -zaposlil v naši tovarni kot -raizkla-dal ec surovin; kmalu je postal vnašalec in pozneje pomočnik mlinarja. Napredek pri opravljanju del in nalog je 'bil rezultat njegovega vestnega odnosa do dela im njegove prid-
nosti. Bil je dober -delavec; nikoli ni odrekel nobene dodeljene naloge in je vrsto let -opravljal težka fizična -dela, kljub -temu, da je bil to zanj, ki je bil -srčni -bolnik, prevelik na-por.
Pogrešali ga bomo pri delu, pogrešali bot tovariša in sodelavca. Njegova smrt je -nenadomestljiva izguba za mjegov-o družimo, ki ji izrekamo globoko sožalje.
Sodelavci
Franc Cerk
Tiho, -s sklonjeno glavo smo v torek, 22. rna-ja zjutraj sprejeli žal-ostn-o vest, da se me 'bo več vrnil na svoje delovno mesto, da se ne bo več vrnil med nas, sodelavce. Kako razumeti neusmiljen udarec smrti, ki se -ne ozira- na -voljo do življenja, ki daje človeku moč i-n upanje. Zmagala je močnejša sila zahrbtne bolezni.
Že v rani mladosti je Fra-ncelj moral od doma. Živel je v družini, ki ga je -sprejela za svojega i-n je napredne ideje vcepljala -tudi njemu. Čeprav se je mo-ral z delom v otroških letih težko prebijati do koščka -kruha, je hi-1 vseskozi vdan naši stvarnosti, se -kot ta-k vključil v izgradnjo domovine in naše -socialistične družbe.
Pred 35. leti je kot mlad fant) stopil -med na-s, vzdrževalce Papirnice Vevče. Pridobil isi je znanje in 'kvalifikacijo 'ključavničarja in kasneje -napredoval v vodjo skupi-ne. Pridnost, poštenost in -tovarištvo ga je oblikovalo v moža, vrednega globokega spoštovanja i-n posnemanja, za -kar -je -dobil priznanje delovne organizacije za dolgoletno -delo.
Pomembno je tudi njegovo delo v raznih organih krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj, ki je obrodilo bogate sa-dove. Za svoja družbenopolitična prizadevanja je bil -odlikovan z red-om zaslug za narod s srebrno zvezdo, z bronasto in srebrno plaketo ZRVS Jugoslavije in s priznanjem OK ZRVS Most e-Polje.
Zgradil je hiš-o i-n užival s svojo družino v toplem -družinskem krogu. Se pred nekaj meseci nam ije z -neizčrpnim optimizmom razkrival -svoje načrte i-n zastavljene cilje. U-soda -je žal prekinila njegova življenjska snovanja in mnogo prezgodaj je zapustil -dom, v -katerem se še ni zacelila rana ob izgubi žene Ide. -N-i ji-ma -bilo -da-n-o, da bi sk-upajj uživala sadove -svojega minulega dela, uživala čas, ki bi bil samo
njun, se posvetila svojim najbližjim im pestovala vnučke.
Ko smo ise -na -dan mladosti poslednjič poslavljali -od sodelavca Franca, smo se mu tih-o zahvalili za vse njegovo delo, ki ga je vložil v razvoj tovarne in kraja.
V naših vrstah je nastala boleča, nenadomestljiva praznina. Presunjeni ob njegovi prerani smrti izrekamo globoko sožalje njegovim domačim; -dragega Franca bomo ohranili v trajnem, lepem spominu. Njegovi sodelavci
Andrej Klešnik
(1952—1984)
Črne te zemlje pokriva odeja v grobu preranem, prijatelj Andrej.
(F. Prešeren)
Se ved-n-o -se sprašujemo, ali se je res zgodilo? Se je m-oral-o zgoditi? Molče strmimo i-n -misli so nam skoraj za-stale. Ne moremo drugače. Se -tisti za-dnji majski torek zjutraj smo ga -delovno razpoloženi čakali, da pride med nas in da skupno ob delu preživimo vsak isvoj delavnik.
Toda boleče sporočilo nam je v svoji žalosti povedalo, da ga čakamo zaman; cesta je izterjala nov -davek i-n kruta usoda -je sklenila njegovo življenje.
Molče, z -bolečino v -srcu srno stali -ob Andrejevem preranem grobu; o ničemer se ne -m-orema z injim več pogovoriti.
T-oda ostal -bo z nami neskaljen, tak, kot je bil: vesten in zanesljiv delavec, -ki včasih tudi bolan ni ostal -doma, ki je zavestno hotel soustvarjati iin prispevati -k uspehu delovnega kolektiva Papirnice Vevče. Nobeno del-o liin -naloga mu nista bila pretežka. Vedno je vse s poštenostjo in zadovoljstvom opravljal. Bil je -dober in resnicoljuben sodelavec, pripravljen nuditi -pomoč tudi v -svojem -prostem času.
Dragi Andrej! Ker si mnogo prezgodaj odšel, še nisi mogel biti deležen sadov svojega -dela. Z velikim -trudom i-n napori si si ravnokar zgradil dom, v -katerem pa ne boš mogel uživati življenja. Čeprav deloven, dober in pošten, nisi bil deležen -osebne sreče ii-n zadovoljstva, kar si si želel in nemirno iskal.
Za vse tv-oje -del-o in tovarištvo se ti najipri-srčneje zahvaljujemo i-n ti želimo mire-n počitek v rodni zemlji; tvojim -domačim -izrekamo naše iskreno sožalje.
Sodelavci
Vevški papirničarji Po poteh spominov in tovarištva
Tradicionalnega — 28. -pohoda Po poteh spominov in tovarištva se je 12. maja kljub -slabemu vremenu udeležilo preko 100 vevških papirničar jev in -njihovih družinskih članov, kar -dokazuje, da -iz; leta v leto ohranjamo tradicijo pohoda po poteh partizanske Ljubljane.
Pohodnikom vseh -starosti se je v letošnjem letu pridružila tudi štafeta mladosti, ki so jo mladinci ponesli po -delu Poti spominov in tovarištva in sodelovali no osrednji slovesnosti 28. pohoda na Trgu revolucije.
Na dan pohoda se je odvijala v Lj-ubljani še vrsta prireditev: -par-
tizanski marš, tek p-rijateljst-va, dirka kolesarjev in druge.
Tradicionalno srečanje naših pohodnikov v doli-ni Konjščice pod Urhom je zaradi -slabega vremena sicer odpa-dlo, vendar pa so se udeleženci pohoda zbrali v papirniški restavraciji, -kjer jih je čakalo skromno okrepčilo.
Prihodnje leto bo minilo 40 let od osvoboditve našega mesta. Z dokončanjem izgradnje Poti spominov i-n tovarištva v letu 1985 boimo Ljubljančani pri-dobib trajen kulturni spomenik, -ki bo istočasno večen opomin -na čas, -ko je bila Ljubljana obkrožena z bodečo žico in številnimi bunkerji.
J. R.
NASE DELO 15
»Če mački stopiš na rep zamijavka«
V	zadnji številki našega glasila je bilo v članku ČE JAZ NIMAM KOZE, NAJ ŠE SOSEDU CRKNE napisano, da se v sindikatu razpravlja o tem, da bi morali priti na delo oz. oditi z dela vsi ob isti uri. Navedeno je bilo tudi, da so strokovnjaki z analizo dognali, da je efekt dela večji v premakljivem času, kot v »zabetoniranem«. Mislim, da v papirnici brez posebne znanstvene ekspertize lahko ugotovimo, da je izkoriščenost delovnega časa slaba, pa naj bo to v proizvodnji ali pa v »upravi«. Posameznikov, kot navaja pisec članka, ki to humanizirano obliko dela pri nas izkoriščajo, pa je toliko, da stanje, kakršno je, odgovarja veliki večini.
V	sindikatu smo razpravljali o tem, kako bi delovni čas čim-bolje izkoristili. Verjetno je za določen proces težko dokazovati pozitivne strani premakljivega delovnega časa, če vzamemo samo za primer, da recimo pride delavec v proizvodnji na delo ob 6.15, v programu ob 7. uri, v nabavi ob 7.15 in v izvozu ob 7.30. Vemo pa, da so vsi štirje nujno potrebni v procesu, ki poteka; če enega od teh v verigi ni, se proces sigurno ne odvija povsem normalno in odstopa od optimalne linije. Takih kombinacij bi lahko našteli veliko (ena je navedena le primerjalno). Drži tudi trditev, da je lahko nekdo
res na delovnem mestu že ob 6. uri, pa do sedmih nič ne naredi, še težje pa kaj naredi, če ga sploh ni.
Omenjeni članek tudi propagira, da se raje pogovarjajmo o delu in dejanskih rezultatih. Saj ravno to delamo; samo govorimo, kako bi naredili, namesto da bi pometli vsak pred svojim pragom. Dokler se bomo samo pogovarjali o delu, bo stanje tako, kot je.
Morda je premakljiv čas primeren za ljudi, ki so dovolj zreli, da vedo, kaj morajo narediti, kdaj, kako in koliko. To pa pri nas sigurno ni, drugače ne bi bili v takšni situaciji, v kakršni smo. Lahko se izgovarjamo na krizo okoli nas, vendar pa tiste, ki dobro delajo in iščejo rešitve v delu, kriza prizadene bistveno manj.
Če bo ta odgovor objavljen (z veseljem smo ga objavili, saj je kritičen in nas sili v razmišljanje — opomba uredn.), upam, da ne bo sprožil preveč ogorčenja zaradi vsebine, kajti, več ko bo prizadetih, slabše je stanje.
Vse to sem napisal zato, ker imam rad tovarno, v kateri delam in takih je verjetno še dosti. Prav s pripadnostjo članov kolektiva tovarni pa je papirnica dosegla svojih 140 let obstoja in si ustvarila ime, ki ga danes žal vse prepoceni zapravljamo.
Ciril Jarc
Trajna lepota v Koporčevih slikah
V modrem ateljeju smo 17. maja imeli čast .prisostvovati otvoritvi nove likovne razstave, razstave akademskega slikarja LEONA KOPORCA.
Koporcev svet je dokazovanje trajne lepote, lepote, ki je izven časa in prostora, lepote, ki j$ večna, ki to o trajala, dokler bo trajal človekov smisel za umetnost. V Koporčevih isiikah ise poraja neka nova realnost, nova, logika, ki kaže umetnikovo veliko notranjo občutljivost, njegovo izredno sposobnost za dojemanje
dinamike današnjega časa, življenja, ki bazira na sintetiziranju in povezovanju preteklosti in sedanjosti. V njegovih delih nastopajo hkrati osebe in predmeti iz najrazličnejših obdobij človeške civilizacije, zliti v občudujočo figuraliko.
Slovenski akademski slikar Leon Koporc se uvršča med avtorje, ki sodijo v sam vrh našega sodobnega slikarstva in ponosni smo, daj se je nam, vevškim papirničarjem, predstavil osebno in v svojih delih.	V. B.
Akademski slikar Leon Koporc je vevškim papirničarjem na otvoritvi razstave spregovoril o svojem delu in o delu svobodnega umetnika — slikarja nasploh
? razstave občudovanja vrednih umetniških del akademskega slikarja L,e°na Koporca v modrem ateljeju
Tam, kjer je bilo v Maredi lani še zakoličeno, že raste objekt, v katerem bo 16 naših garsonjer; predvidoma bodo vseljive proti koncu letošnje turistične sezone. V počitniškem objektu, ki je na fotografiji že zgrajen, bodo že letos letovali delavci »Varnosti« iz Ljubljane, kar je morda garancija, da bo varnost dopustnikov zagotovljena v največji meri. Kupci ostalih objektov počitniškega naselja Mareda pri Novi-gradu, ki so šele v gradnji, so predvsem delovne organizacije iz Slovenije
V Pineti bo letos bolj prijetno letovati, v Maredi pa drugo leto še lepše
Že vrsto let ugotavljamo, da razpoložljive počitniške kapacitete Papirnice Vevče ne zadoščajo potrebam organiziranega letovanja, saj tako lahko letuje komaj 30 °/o zaposlenih.
Tudi letošnji vpiis za letovanje je pokazal, da delavci želijo letovati 'predvsem v garsonjerah in prikolicah, manj pa v počitniškem domu Rineta. Da bi zadovoljili željam po organiziranem letovanju, smo že nekaj časa načrtovali nakup novih garsonjer. Nakup novih šestnajstih garsonjer, velikosti od 25—36 m2, nam je omogočil Euroturist iz Poreča, ki je pričel z gradnjo velikega turističnega naselja v Maredi, v neposredni bližini našega počitniškega doma. Po izjavi prodajalca bo naselje Mareda nudilo gostom poleg organiziranega letovanja še vrsto možnosti za rekreacijo v športnih, objektih, kar bo seveda letovanje še dodatno popestrilo.
Naše nove počitniške kapacitete bodo zadoščale za letovanje najmanj 140 dopustnikov in to tako zaposlenim delavcem kot našim upokojencem.
Čeprav nam prodajalec obljublja izročitev garsonjer ob koncu turistične sezone, realno ni mogoče pričakovati, da bi omenjene garsonjere služile svojemu namenu že v letošnji poletni isezoni. Potrudili se ibomo, da bodo garsonjere dane v uporabo čim prej; do tedaj pa jih bo potrebno opremiti z vsem potrebnim, kar sodi k dobremu počutju dopustnikov, od pohištva do drobnega inventarja.
O poteku gradnje, roku predaje in opreme garsonjer vam bomo napisali nekaj več v eni izmed naslednjih številk našega glasila.
Prav v času, ko to poročamo, imamo seveda polne roke dela. Počitniške prikolice postavljamo v cam.pe, za katere smo se z dopustniki dogovorili. Kot vemo, bodo lokacije prikolic v Medulinu, Lanterni in na Lopar ju.
Prijetno presenečenje čaka v letošnji sezoni naše goste, ki bodo letovali v počitniškem domu Pi-neta. Notranjost hišic bo v celoti spremenjena in na novo opremljena, kar bo nedvomno prispevalo k 'prijetnemu počutju letu-
jočih gostov. Redna vzdrževalna dela iso opravili naši vzdrževalci, prenovo hišic pa zunanji sodelavci.
Gotovo bodo gostje ocenili prenovo hišic za potrebno in koristno, .saj smo se o njeni nujnosti že davno pogovarjali.
Morda še to, da bomo delavci Papirnice Vevče kljub vsem napovedanim podražitvam tudi v letošnjem letu letovali ceneno, kar je vsekakor razveseljivo.
Ker je v počitniškem domu še nekaj prostih mest, vabimo člane kolektiva in naše upokojence, da se odločijo za letovanje v Pineti in tako del svojega dopusta preživijo v prijetnem hladu borovega gozdička, se naužijejo sonca in morja na urejeni plaži, uživajo ob tem, ko bodo dobro postreženi in ise brezskrbno odpočijejo od vsakdanjega dela in skrbi.
J. R.
Hura, že znam plavati! Obala v Pineti je za otroke zelo primerna
Večer opernih arij
Kulturna komisija pri konferenci OOZS Papirnice Vevče je 18. maja organizirala v kulturnem domu Vevče operni koncert. Mladi solista Ljubljanske opere — sopranistka Zdenka Gorenc, sopranistka Milena Morača, tenorist Jože Kores in baritonist Nace Junkar, so ob klavirski spremljavi pianistke Višnje Kajgana zapeli svetovno znane, vedno znova z veseljem poslušane arije iz oper Tosca, Seviljski brivec, Figarova svatba, Rigoletto, Prodana nevesta, La Boheme, Traviata, Faust in Rusalka.
Kljub temu, da je operna zvrst v kulturnem mozaiku ena tistih, ki ljudem ni tako zelo domača in blizu, organizatorji nismo pričakovali le petdeset obiskovalcev operne prireditve na Vevčah. Nad obiskom iso bili lahko razočarani tudi izvajalci, ki pa iso kljub maloštevilnemu občinstvu peli z -vsem žarom, za kar se jim moramo posebej zahvaliti. Res pa je, da so bili tudi obiskovalci, ki so poslušali koncert, izbrana publika, ki tudi zasluži pohvalo. Znala je uživati ob spoznanju, da je tudi ta zvrst glasbe zelo prijetna, lepa
in nas prevzame z vso svojo im-t pozantno glasbeno veličino; izvajalce je nagradila z aplavzom, takšnim, kot foi bila dvorana nabito polna.
Doživeli smo nekaj novega, postali bogatejši za poseben kulturni dogodek, opazili pa smo tudi, da se mu niso odzvali nekateri tisti, ki ne bi smeli manjkati na tovrstnih prireditvah; vsaj kdo izmed članov komisije za kulturo pri krajevni skupnosti Vevče-Zg. Kašelj bi bil lahko v vrstah poslušalcev. Pa ni bilo nikogar. Žal.
Vida Bartol
Vevški kulturni dnevi
Postali so že tradicionalni in nepogrešljivi v okviru dvojnega praznovanja — praznika krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj in obletnice ustanovitve vevške papirnice. Odvijajo se v tednu pred krajevnim praznikom.
16. junija se bodo letois pričeli, in sicer z otvoritvijo likovne razstave v avli kulturnega doma. Naši likovniki bodo svoja dela razstavljali ves teden do samega krajevnega praznika, tako da si jih bodo obiskovalci prireditev, ki se bodo odvijale vsak večer v kulturnem domu, lahko ogle-; dali.
V ponedeljek, 18. junija, bo FOLKLORNI VEČER; nastopila bo Akademska folklorna skupina France Marolt.
Torek, 19. junija — DRAMSKI VEČER, in sicer se bomo lahko razvedrili ob prijetni komediji, ki jo bodo izvedli člani znane -dramske skupine iz Horjula.
Sreda, 20. junija — ZABAVNO GLASBENI VEČER; ob ansamblu, ki ibo igral moderne in večno mlade melodije, torej za mlada in za starejša -ušesa, -se nam bodo -pred-*
stavili pevci zabavne gla-s-be, -med njimi -seveda tudi naš krajan Nace Junkar.
V	četrtek, 21. junija, bo KONCERT PIHALNE GODBE, naše seveda — Papirniškega pihalnega orkestra Vevče pod dirigentskim vodstvom Jožeta Hriberška.
V	petek, 22. junija — bo za zaključek »Vevških kulturnih dne-vov« SLAVNOSTNI KONCERT Mešanega -pevskega zbora Vevče ob 5-letnioi delovanja. Pokrovitelj slovesnosti, na kateri bodo vevški pevcem podeljena tudi Gallusova priznanja, je delavski isvet Papirnice Vevče.
Program »Vevških kulturnih dnev-ov« je raznolik; vsak večer lahko vsakdo najde -v njem tudi nekaj za-se. In ker -so to naši dnevi, bomo -prireditvam, namenjenim nam vsem, posvetili toliko pozornosti, da bomo dvorano našega kulturnega doma vsak večer napolnili do zadnjega -kotička. Ne bo nam žal, saj -bomo doživeli zopet -nekaj novega; postali bomo bogatejši za -nova prijetna doživetja.
Prisrčno dobrodošli!
V. B.
Naš krajan, že večkratni osvajalec vevškega odra, Nace Junkar, je bil na opernem koncertu deležen posebnega aplavza
Od črno-bele fotografije preko barvnih diapozitivov do kratkih filmov
Člani Foto-kino kluba DLT Papirnice Vevče so 13. aprila v kulturnem domu Vevče pripravili prijetno projekcijo diapozitivov in kratkih filmov. V avli KD se je zbralo preko petdeset gledalcev, kar je nova spodbuda za člane kluba, saj kaže na pripravljenost ljudi za spremljanje dela kluba in za sodelovanje pri njihovih prizadevanjih.
Člani FKK širijo svoja iskanja od črno-bele fotografije, preko barvnih diapozitivov do kratkih filmov, kar je bila novost te projekcije, na kateri so se predstavili: P. Lampič, T. Zalaznik, J. Regovec, A. Vidrgar, D. Gerlica, D. Bole, T. Kolenc in Z. Ažman. Dosedanji dvig kvalitete je zagotovilo za še boljše delo članov kluba, ki postajajo vedno večji umetniki ob nekaterih vidno izstopajočih vzorih, zanimanje pri obiskovalcih pa je garancija za to, da se nam bodo člani kluba s svojimi stvaritvami večkrat predstavili.
Danilo Zupančič
Še se bomo srečali na Pečarju
Tradicionalno prvomajsko srečanje na Pečarju je uspelo tako, kot si ga lahko zamišlja samo dober organizator. Srečanje je -organizirala konferenca sindikata Papirnice Vevče -skupaj z občinskim svetom ZSS in novo -ustanovljenim Turističnim društvom Moste. Vsi, ki so -to srečanje -pripravljali, zaslužijo priznanje in to za izredno d-obr-o izvedbo ip še posebej zato, -ker je bil papirniški in meščanski sindikat eden -redkih, ki je poskrbel za to, da iso delavci svoj praznik preživeli prijetno, ob spominu na praznovanja nekdaj in ob -današnjem veselem, tovariškem utripu življenja, v krogu svoj,ih -družin, znancev in prijateljev. Celo vreme nam je bilo več kot naklonjeno.
Srečanja na Pečarju -se je udeležilo več kot 1500 občanov širše in ožje -okolice. Kulturnemu -programu, katerega izvajalci so bili člani Papirniškega -pihalnega orkestra Vevče, je sledil pozdravni govor -predsednika občinskega sveta ZSS občine Ljubljana Mo-ste-Polje tov. Martina Pograjca. Po kulturnem programu pa so člani Društva LT Papirnice Vevče -poskrbeli za nekaj več kot 8-urni plesni -program.
K dobremu razpoloženju je prispevala tudi ponudba tozda Družbeni standard Papirnice Vevče z vrsto kvalitetnih jedi od golaža, čevapčičev, kotletov, -do -dobre kapljice po zmerno nizkih cenah.
Ni -dvoma, -da si vsi, najmlajši, pa tisti vmes in najstarejši takšnih srečanj želimo tudi v bodoče.
J. R.
Temperamentna sopranistka Milena Morača zna posebej pritegniti pozornost občinstva
V sklepni točki opernega koncerta so Jože, Milena in Nace v Rossinijevem tercetu Rosine, Almavive in Figara iz Seviljskega brivca skočili »kar čez balkon«
Predsednik konference OOZS Saturnus tov. Jenko pozdravlja zbrane športnike Saturnusa in Papirnice Vevče
Najboljši strelec — Igor Špunt prejema priznanje za uvrstitev na 1. mesto
Zenska kegljaška ekipa Papirnice Vevče: Milena Bojc, Marjana Štrukelj in Joža Brdar
Naša dekleta so nastopila v večih kategorijah; na sliki Tatjana Štrubelj, Darja Bučar in Irena Galič
v
Športno srečanje saturnužanov in papirnicarjev
Že pred nekaj meseci se je pri sindikalistih porodila obojestranska ideja o akciji, ki naj ibi delavce dveh najivečjih delovnih organizacij v naši občini bolje povezala med seboj. Da bi se bolje spoznali, smo pripravili srečanje, ki naj bi popestrilo rekreativno-športno dejavnost v dveh kolektivih. Tekmovanja med samimi tozdi smo organizirali že prej med tednom, skupni dvoboji pa so se odvijali v petek in soboto — 18. in 19. maja 1984 na športnih terenih ŠD Slavij e na Vevčah.
Doseženi rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji:
Papirnica Vevče
STRELJANJE — moški
1.	Igor Špunt — 177
2.	Prane Škrubej — 171
3.	Tone Jerman — 161
Ženske
1.	Joža Brdar — 148
2.	Marjana Štrubelj —• 132
3.	Nada Žlender — 110
Ekipno
1.	Papirnica Vevče — 810
2.	Saturnus — 770
Skupno s Saturnusom
1.	Igor Špunt
2.	Franc Škrubej
3.	Radovan Walland — 166 (Sat.)
1.	Marjana Lindič — 153 (Sat.)
2.	Joža (Br dar
3.	Marjana Štrubelj
KEGLJANJE
Moški
1.	Drago Lepen — 408
2.	(Ciril Čemažar — 396
3.	Vašo Vokič — 375
Zenske
1.	Milena Bojc — 131
2.	Joža Brdar — 119
3.	Marjana Štrubelj — 110
Skupno s Saturnusom Moški
1.	Drago Lepen
2.	Ciril Čemaž ar
3.	Tršan — 385 (Sat.)
Zenske
1.	Mojca Tršan — 170 (Sat.)
2.	Marija Horvat — 132 (Sat.)
3.	Milena Bojc — 131 (Pap.)
Ekipno
Moški
L Papirnica Vevče — 2281 2. Saturnus — 2139
Zenske
1.	Saturnus — 508
2.	Papirnica Vevče — 442
PIKADO
Moški
1.	Miro Jeriha — 364
2.	Milan Vujevič — 350
3.	Simo Kovačevič — 342
Zenske
1.	Irena Galič — 237
2.	Vesna Hrovatin206
3.	Sonja Garbajs — 176
Skupno s Saturnusom Moški
1.	Boja Hiiršman — 399 (Sat.)
2.	Prane Krušič — 370 (Sat.)
3.	Miro Jeriha — 364 (Pap.)
Ženske
1.	Irena Galič
2.	Vesna Hrovatin
3.	Etelka Cečelič — 202 (Sat.)
Ekipno
Moški
1.	/Saturnus — 1765
2.	Papirnica Vevče — 1694
(Nadaljevanje na 18. strani)
Naš športni rekreator Jože je bil čisto iz sebe, ko se mu je posrečilo zmetati vseh pet metov pikada v sredino tarče
Start tekačev na 2400 metrov; Vida Miklavec (levo) zasluži za ta nastop posebno pozornost kot edina ženska predstavnica v tej konkurenci
Zaključna nogometna tekma je bila silno napeta
Bilo nas je precej, toda prihodnjič nas bo še več, so zatrdili saturnuški in vevški športniki
Ker papirničarji nismo imeli kompletne moške ekipe, je Stane Rangus tekel za ekipo Športnega društva Zadvor, ki je bilo 5. maja organizator uspele tekaške prireditve Po poteh molniške čete. To je bila zadnja vzdržljivostim preizkušnja pred veliko in zahtevno tekaško prireditvijo Ob žici okupirane Ljubljane. 20-kilometrska proga je potekala preko Urha, čez Molnik na Repče, v Podlipoglav skozi Sadinjo vas do Osnovne šole TTT — Sostro, kjer je bil start in cilj
Teka PO POTEH MOLNIŠKE ČETE, ki je postal tradicionalen v spomin na prvo partizansko četo na Slovenskem — Molniško četo, se je udeležila tudi naša ženska trojka na progi, dolgi 10 kilometrov. Prireditvi so prisostvovali tudi preživeli borci Molniške čete
Športno srečanje saturnužanov in papirničarjev
(Nadaljevanje s 17. strani)
Ženske
1.	Papirnica Vevče — 619
2.	Saturnus — 202
MET KAMENJA Moški
1.	Matjaž Urbanc — 10,50
2.	Anton Grigič — 10,50
3.	Simo Kovačevič — 10,50
Zenske
1.	Sonja Garbajs — 5,30
2.	Andreja Štrubelj — 4,20
Ekipno
1.	Papirnica Vevče — skupaj 41,30 m
2.	'Saturnus — skupaj 35,70 m
ATLETIKA Tek 100 m — moški
1.	Zapušek— 13,5
2.	Valant —13,5
3.	Hodič — 13,8
Zenske
1.	Marija Kocjančič — 17,0
2.	Darja Bučar — 17,3
3.	Irena Galič — 17,4
TEK — 800 m Moški
Kat. od 35—15 let
1.	Andrej Zapušek — 2,26
2.	Tine Božja — 2,38
3.	Stane Rangus — 2,57
Kat. od 25—35 let
1.	Bojan Dečman — 2,27
2.	Safet Kadilič — 3,01
3.	Milan Vujovič — 3,03
Zenske
1.	Marija Kocjančič — 3,03
2.	Marjana Juvan — 3,09
TEK — 2400 m Moški
Kat. od 35—45 let
1.	Andrej Zapušek — 9,11
2.	Stane Rangus — 10,00
Kat. od 25—35 let
1.	Dečman — 8,06
2.	vHozdič — 9,01
3.	Miklavž — 9,09
Zenske
1. Vida Miklavec — 10,10
Izven konkurence Ivan Bartol — 8,05
MALI NOGOMET — med OOZS
1.	5. PS
2.	Satinaža
3.	Blagovni promet
4.	Vzdrževanje
5.	Premaz
Pap. Vevče : Saturnus 2:3
NOGOMET veliki Pap. Vevče : Saturnus 2 : 3
NAMIZNI TENIS Pap. Vevče : Saturnus 5 : 3
BALINANJE
1.	Saturnus
2.	Papirnica Vevče
TENIS
Pap. Vevče : Saturnus 3 : 0
Po zaključenih tekmovanjih smo imeli v letnem kopališču Vevče tovariško srečanje s proglasitvijo rezultatov. Bilo je veselo, prijetno in vsi smo bili enakih misli: TOVRSTNA SREČANJA MORAJO POSTATI TRADICIONALNA!
Jože Valant
Člani SK Veta so sezono tekmovalno in družabno zaključili na Krvavcu
Smučarski klub Veta je za zaključek letošnje uspešne zimske sezone organiziral tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo 19. aprila 1984 na prelepih smučiščih sončnega Krvavca.
Na zadnjem obračunu se je zbralo kar lepo število tekmovalcev, ki so se pomerili na izredno težki progi.
Največ sreče, pa tudi znanja, so pokazali pri ženskah Vida Miklavc, Eda Bokal, Irena Galič in pri moških Bor.is Vrščaj, Marjan Snoj in Jože Valant.
Na zaključku, ki smo ga pripravili pri Žagarju v Skaručni, se je ob .prijetni glasbi in razigrani družbi razvila debata o možnostih delovanja kluba v na-
Turnir tovarniških in krajevnih šahistov
V počastitev delavskega praznika 1. maja sta komisija za športno rekreacijo Papirnice Vevče in krajevna skupnost Vevče-Zg. Kašelj pripravil turnir v šahu, ki je bil 5. maja v prostorih papirniške restavracije.
Čeprav imamo v naši DO veliko dobrih šahistov, se jih je turnirja udeležila le peščica. Sprašujemo se, kaj je temu vzrok, saj so pogoji, tol so nam ponujeni, dobri, pa tudi nagrade, ki so bile pripravljene, so bile lepe.
Rezultati:	1. Valant, 2. Bojc,
3.	Savič, 4. Furlan.
Želja tistih šahistov, ki so se turnirja udeležili, je, da bi se na tak način srečali vsak mesec, seveda v večjem številu. Izostrilo bi se šahovsko znanje in na tak način bi se tovarniški in krajevni šahisti bolj zbližali.
J. V.
Rešitev
prvomajske
križanke
Vodoravno:
Pomlad, Raoul, ipd, Njasa, Zreče, n, Lala, sli, nezanimivo, tn, Kropar, pi, Air, g, rk, ragada, v, k, Noyon, dbis, ne, Maan, nep, aerometer, JZ, Pad, LT.
Navpično:
N, izlet-prvi-maj, praznik, Baez, dela, Klar, p, čankar, snop, Orne, Irian, ma, maj, Smorgon, Ed, Loa, Lip, Ayent, AUS, Iva, Do, Eel, dlan, organ, prt.
Pri žrebu so imeli srečo:
Stane Rangus, ki prejme prvo nagrado 500 din, Anica Oman in Franc Habič po 300 din ter Vinko Zupančič, Mitja Kogej in Lojze Levičniikj po 200 din.
Čestitamo!
Mladi ljudje, ki se želijo vzeti, so podobni ribicam, ki se igrajo pred ribiško mrežo; nestrpne so, ker bi rade čim prej prišle vanjo, medtem ko se nesrečnice, ki so že v mreži, zaman trudijo, da bi se je rešile in pobegnile.
slednji sezoni. Splošna ugotovitev je bila, da se člani kluba, razen nekaterih izjem, premalo angažirajo pri delu kluba in da je za vsako akcijo, ki jo klub načrtuje, potrebno vložiti mnogo preveč truda v prepričevanje ljudi za sodelovanje. Zavedati se moramo, da smo v situaciji, ko nas pestijo gospodarske težave, še večji .padec standarda, velika inflacija in drugo. Ob vsem tem bo samo organizirana aktivnost pripomogla k temu, da se bo lahko vsakdo vključil v razne interne dejavnosti, ki so že sedaj postale tako drage, da so marsikateremu onemogočile sodelovanje.
V naši delovni organizaciji je že preko sto članov vključenih v smučarski klub, veliko pa je še takšnih, ki bi želeli priti v naše vrste. Seveda vabimo vse, da se nam priključijo in s svojo aktivnostjo pomagajo klubu pri nadaljnjem razvoju. Za novo sezono smo za vse člane pripravili točkovno listo aktivnosti, ki bo pokazala, koliko bo kdo delaven. Najbolj pridni bodo tudi nagrajeni.
Zahvaliti se moram tudi vodstvu naše delovne organizacije, ki omogoča lažje delovanje kluba.
Jože Valant
Mitja Predalič na strmini med vratci
K odlični izvedbi veleslalomskega tekmovanja na Krvavcu sta pripomogla tudi Igor in Dule iz SK Snežinka
kadrovske novice
ZA MESEC APRIL
Prišli:
Roman Ljubič — vnašalec vlaknin
Igor Kamnar — vnašalec vlaknin
Matjaž Habič — .pripravnik
Dragoljub Bogičevič — voznik lesa
Slobodanka Simonovič — snažilka
Odšli:
Bojan Pavlič — sušilec — v JLA
Branislav Belič — II. .pom. dodal. stroja — v JLA
Mladen Kovačič — pripravi j a-lec tehnološke vode — v JLA
Marko Kurent — vodja pakir-nega stroja — v JLA
Jože Mihelčič — .previjalec papirja — v JLA
Darko Žajdela — previjalec papirja — v JLA
Jože Groznik — .previjalec papirja — v JLA
Vojko Babnik — elektrikar III — v JLA
Rajko Vehar — ključavničar III
—	v JLA
Mirko Selan — ključavničar I
—	v JLA
Safet Huskič — II. pom. .dodel. stroja — v JLA
Zdravko Gale — .pomožni del.
—	v JLA
Matjaž Škulj — I. pom. dodel. stroja — v JLA
Aleksander Metlika — pripravnik — v JLA
Muradif Šekič — pom. vodje zavijalnega stroja zvitkov — v JLA
Slobodan Paunovič — vodja preč. rezal. str.
Dragica Paunovič — snažilka Niko Bernat — vodja prečno rezal. 'stroja
Marija Rojšek — interni kurir
—	upokojena
Alojz Omahen — mlinar v RIP
—	inv. upokojen
Alojz Zamuda — vodja priprave snovi — inv. upokojen Božidar Lazič — pomočnik mlinarja — umrl
Anton Kocjančič — dovažalec
—	umrl