Nju Veličanstvi
presv. Cesar in Cesarica v Ljubljani.
V torek zvečer }e bilo, kakor smo zadnjič rekli, Nju Veličanstvoma na čast celo mesto z vsemi predmestji raz-svitljeno. Bolje pa krajše razsodbe, kako lepa je bila osve-čava, ne moremo na čelo tega popisa postaviti, kakor če jim povemo , kar nam je rekel neki mož, ki je iz kmetov prišel v Ljubljano ta večer: ,,Oj, če je že tukaj tako neizrečeno lepo, kaj bo se le v nebesih!" In res je bilo mesto od konca do kraja v takem lesku in tolikem lišpu, da le en glas je, da kaj takega je redko viditi: eden drugega je hotel prekositi! In ravno ta celota vverstuje naše razsvitljenje naj izverstnejim osvečavam, ne le glede na morje svetlobe, v kterem je plavala bela Ljubljana to noč, temuč tudi na toliko krasoto posameznih naprav, ki so kinčale mesto na mnogih krajih.
Ko sta presvitli Cesar in Cesarica zapustila glediše, ktero so deželni stanovi od zunaj nepopisljivo lepo razsve-tili in tudi od znotraj spodobno olepšali, in kjer sta bila s toliko slavo sprejeta, da veselega vriska ni bilo ne konca ne kraja, sta se peljala po mestu ogledavat osvečavo; po celi poti spet, kodarkoli sta se peljala, so Ju spremljali nadušeni ,,Živijou-klici, ki so Jima doneli od vseh krajev nasproti. Zvedili smo , da je Nju Veličanstvoma osvečava močno dopadla, in tako je ta sjajnost še le pravo posveto zadobila.
Poskusimo sedaj kratek popis razsvitljenega mesta. Začeli bomo s tem, kar je mestna županija Nju Veličanstvoma v čast napravila, ktere naprave so bile pod nad-zorništvom magistratnega svetovavca gosp. Gutmana posebnemu odboru izročene. Rekli smo že, da tista dva velikanska stolpa in lišp cele poti zunaj mesta do bolnišnice kakor tudi baklada pervi večerje bila naprava mestne županije. Pa še veliko drugega je ona napravila, kar je povzdigovalo sjajoost današnjo.    Omenimo pred vsem mestno hišo (magi-
tstraf), ki je dobila ves nov obraz. Spodnja lopa je bila predelana na gotiško podobo in krog in krog okoli treh obokov se je lesketalo rumenih lampic brez števila; pod vsakem oboku je «tala na primernih podnožjih 8 čevljev visoka, lepo izdelana podoba: v sredi podoba postave, na desni pravice, na levi modrosti; okoli okinj pervega nadstropja so se vile lične pregrinjala in pisani venci; v sredi okinj je pod belo-rudeče okinčanim in na stebrih slo-nečim baldahinom stala podoba Cesarjeva; v vseh stranskih oknih so stali po 4 čevlje visoki in zlat svečnik gotiške podobe na glavi noseči svečniki z obilnimi svečami; na vsakem oknu spredej je stal krasen venec od zadej tako razsvetljen, da so se cvetlice vidile, kakor ob belem dnevu. Enako pervemu nadstropju, le z manjšimi genii, je bilo ozaljšano drugo nadstropje; iz vseh okinj so visele zeleno-bele preproge, na kterih vseh je bil namalan mestni gerb; s strehe doli je vihralo mnogo velikih bander rumeno-černih (barva deržave cesarske), rudeče-belih (barva ces. avstri-janske rodovine), modro-belih (barva bavarske deržave, iz ktere je naša presv. Cesarica) in pa zeleno-bele (mestna barva); iz vseh okinj pa je viselo mnogo manjših banderc; spodaj pri tleh na desni in levi strani mestne hiše pa ste bile razpete dve dragocene svilne banderi, v ktere je bila s čistim zlatom udelana cesarska krona in perve pismenke imen Nju Veličanstev. V tem lišpu in lesku je stala mestna hiša, in ko pta se Cesar in Cesarica zvečer memo peljala, je donenje tromb in pavk pozdravljalo Nju Veličanstvi.
Magistratna hiša na desni strani je bila kakor gosp. Galetova na levi strani čez in čez pri oknih v enem nadstropji z modro-belimi, v drugem z rudečo-belimi pregrinjali, venci in razpostavljenimi podobami nališpana in krasno razsvitljena s tistimi velikimi umetno napravljenimi cvetlicami, zad kterih je skrita lampa, ktera pa razsvitljuje cvetlico tako lepo, da se vidi kakor da bi bila živa. Omenimo pri ti priliki le memogrede nove znajdbe, da je bilo mesto s tisoč in tisoč cvetlic vsake barve, podobe in velikosti ozaljšano, ktere vse so bile s perjem vred iz papirja tako lično narejene, da so bile kakor naj lepše vertne in še lepše, ker so stanovitneje.
Podajmo se sedaj v drevesne ulice (Sternallee) na nekdaj imenovani ,,kapucinarski", sedaj ,,kongresni" terg; v sredi tega terga je napravila mestna županija na 13 čevljev visokem podnožji dva sežnja visoko podobo Emone, ktero je krog in krog obdajalo 8 jamborov po 8 čevljev visokih, okoli kterih so bili razpeti lični venci in nad kterimi so se vile bandera; v sredi jamborov pa so bili lično napravljeni gerbi krajnskih mest: Kraj na, Novega mesta, Kamnika, Idrije, Loža, Metlike, Cernomlja in Višnje gore. Lepa misel je bila ta, ki nas je živo opominjala mogočnih besed pesmi Koseskove:
Tako se bližam, o Knez, z bogastvom dlana in uma.
Gradov Ti ključe podam verno na zlatni blazini,
Verlo namestovana sem od petkrat petsto županov itd.
Okoli veličanske podobe je bilo postavljeno 4 velikihr 10 čevljev visokih svečnikov, kteri so s posebno osvečavo razsvetljevali ves ta skupek. Kako bogato pa so bile drevesne ulice razsvitljene, kako čarobno so se odlikovali v vsakem osmerih   zvezdnih   oddelkov   umetno   napravljeni   vodometi
List 94.
376
(Springbrunnen), — tega, bravec, ki nisi sam vidil, ti ne morem z besedo popisati; misli si posvetni raj in imel bodeš zapopadek.
Na sredi sejmišča je mestna županija postavila 4 sežnje visoko piramido, ki je bila z zelenim smerečjem ovita in nad ktero so vihrale bandera, v sredi piramide se je odlikoval cesarski orel s šesterimi različnimi banderi; na vsaki strani pa je stala 9 čevljev visoka malana podoba „Krajna" in ,,Ljubljana"; krog in krog pa rajda zelenih emerek, okoli kterih so se ovijali venci in razsvitljeni baloni.
Na Št. Jakobškem tergu je bila krasna iz cvetlic napravljena kaskada, obdana z zelenimi smerekami, ki so pe sklepale s posamnimi venci in vse je bilo razsvitljeno z baloni.
Most na brega ste kinčale na vsakem konca dve 4 eežnje visoke piramidi, razsvitljene z lampicami; na vsaki strani po celem mosta so na jamborih bili viditi malani gerbi avstrijanski in bavarski; vse pa je bilo polno lepo razre-denih balonov, ki so bili razsvitljeni.
Glavar vseh mostov pa je bil Franco v (špitaljski) most. Lepote tega ti, dragi bravec, dostojno popisati spet ne moremo — misli si ga vsega žarečega od več ko 1500 lamp v rudečem ognji, in imel boš nekolikšen zapopadek.
Omeniti imamo še dveh naprav mestne županije. Da bi ljubljanski grad na posebno vižo razsvetili, si je mesto naročilo iz Dunaja novo znajdbo električne luči (umetno aolnce); svetila je sicer kakor lepa kresničica, al veliko več amo še pričakovali, da bo. Tudi Ljubljanica ni bila pozabljena, in čeravno je bila velika pomorska ladija z dvema jamborama napravljena, so vse bolj še dopadli naši domači lično opravljeni čolniči in pa slovenske pesmi, ki so jih verli Krakovčanje na njih lepo prepevali.
To so bile imenitniše naprave mestne županije. Le en glas je, da je svojo nalogo hvalevredno doveršila.
(Dalje sledi.)
Nju Veličanstvi presv. Cesar in Cesarica v Ljubljani.
(Dalje.)
Nadaljevaje popis sjajne osvečave ljubljanske omenimo glediše, redat in pa poslopje deželnega poglavarstva; vse te poslopja so razsvetili deželni stanovi
s tako obilnim in lepo zverstenim številom lampic, da na vseh teh mestih je bila noč popolnoma v dan spremenjena; ne vemo kaj je bilo lepše: ali glediše s svojo zvezdo ali pa redut z lepo razverstenim žarečim napisom „Segen Oesterreichs Herrscherpaare" ali poslopje deželnega poglavarstva z ličnimi razsvetljenimi podobami? Slišali smo, da na edini proti Št. Jakobškem tergu obernjeni strani reduta je migljalo okoli 8000 lampic.
Ce se lotimo popisa tiste oh veča ve , s ktero so po s a-mezni hišni gospodarji ali prebivavci mestnih in predmestnih hiš veseli čas obhajali, moramo najpoprej rečir da bi mogli skor vse zaporedoma od številke do številke imenovati, da bi nikomur krivice ne storili. Kakor visoke poslopja so bile tudi nizke hišice, vsaka po svoji premožnosti, v praznični obleki; kdor veliko ima, je veliko štorih, pa tudi kdor malo ima, je storil kar je mogel ,v in ravna zatega voljo je bila vsa Ljubljana tako zala. Ce pa nas kdo popraša: ktere poslopja so se najbolj očitovale, mu še enkrat odgovorimo, da vse je bilo tako lepo, da vse moramo pohvaliti. Pa vendar — nam utegne kdo reči — tu in tam je bilo kaj posebnega? saj to nam povejte! Ce že iiioramo govoriti in med zvezdami na nebu zberati, naj povemo, kar je nam in mnogim drugim najbolj všeč bilo, — drugim morebiti kaj drugega. Začnimo popis na železnici in pojmo v mesto.
Kako krasno razsvitljen je bil kolodvor železnice, smo že povedali; povemo le še to, da zeleni venci, s kte-rimi je bilo lice kolodvornega poslopja opleteno, je kaj lepo povzdigovalo belo luč brezštevilnih lampic. Kolodvorni cesti ravno nasproti se je odlikovala gosp. Kalistrova hiša z razsvitljenim napisom ,,dobro došla Franc-Jožef in Elizabeta !" Gosp. Miihleisenova hiša je lesketala vsa v lampicah tako, da je razsvitljevala tudi blizo nje postavljena stolpa, od kterih smo že govorili. Gosp. Smoletova hiša nasproti bolnišnice je migljala polna lučic, protestantiška cerkev je bila polna lampic in V i t h al mova kosama olepšana z razsvitljenci (transparenti). Na Dunajskih ulicah ste gosp. Ambroževa in gosp. Holcerjeva zvonec nosile; krasno okinčane in okusno razsvitljene ste vabile vseh oči na-se; tudi gostivnica ,,pri slonu" se je posebno lepo skazala. Krasno je okinčal in razsvetlil gosp. Malic svojo hišo, pa tudi poštno poslopje se je odlikovalo in pa gosp. Lukmanova hiša. Nad cerkvenimi vratami naših častitih nun je lesketalo oko Božje, zraven v oknih pa rudeče-razsvitljeni napis „Gottes Segen, Volker-Liebe dem erhabenen Kaiserpaar" (Blagoslov Božji in ljubezen ljudstev presv. Cesarju in Cesarici). Veličansko poslopje žl. gosp. Gerlicitovo je bilo s svojimi razsvitljenci v lepi opravi; posebno pa so se oči obračale na gosp. Pahnerjevo hišo, ktera je bila kaj okusno razsvitljena in ozaljšana s prelepim napisom „Liebe und Treue verbin-den Herzen, Fiirsten und Volker (Ljubezen in zvestoba vezete serca, vladarje in ljudstva); tudi poslopje policij no je bilo v izverstnem lišpu ponoči in podnevi. Na novem tergu je nosila zvonec gosp. dr. "VVurcbahova hiša zavoljo krasne osvečave, pa tudi gosp. baron Schvveiger-jeva se je odlikovala lepo. Okoli Križankov omenimo k rižansko cerkev,   ki je na vsaki strani   vrat imela   lično
List 95.
380
piramido z razsvitljenim napisom, na enem se je bralo: „Gott segnc das Kaiserpaar44 (Blagoslovi Bog Cesarja in Cesarico), na drugem pa „Fiir Gott, Kaiser und Vaterland (Za Boga, Cesarja in Domovino); nad napisom je lesketal križarski križ. Lepo okinčana je bila tudi Pesjakova hiša in hiša gosp. grofa Auersperga. — Prestopi vsi most na Bregu je , kakor smo že rekli, noč v dan premi-njal*redut; na Št. Jakobški cerkvi nad vratmi je žaril sv. križ z nadpisom „In hoc signo vinces44 (V tem znamenji bodeš zmagal), pod njim pa je bila razsvitljena podoba palmove vejice in meča, ležejočih na blazini. Zunaj mesta na hribčiku se je sponašala gosp. Samasa-tova hiša prav lepo. Po celem starem tergu kakor povsod je bila versta za versto lične osvečave; kdo jih more vse imenovati! Gosp. Gust. Heimanova hiša je bila okinčana z ličnim razsvitljencom, ki je zadeval povzdigo kupčijstva; gosp. apotekarPretner je razsvetlil svoje staniše prav lepo, in ko sta se cesar in cesarica po mestu peljala, je v tistem trenutku, ko sta prišla memo čevljarskega mosta, celo okolico razsvetlil z rudečim bengalskim ognjem; v Katauer-j e v i hiši v dr. Toma novem stanovanji smo vidili v razsvit-ljeni podobi liro in meč in pod njima slovenski napis „Liro za mir, meč za prepir". Na velikem tergu so bile v versti vseh krasno okinčanih hiš še nektere posebno izverstne, kakor gosp. Ceškova, Galetova, Jož. Pleiweisova in Krišperjeva; med razsvitljenci pa je na tem mestu naj bolj oči na-se obračal napis na gosp. Sovanovi hiši iz preslavne Koseskove pesmi: „Hrast se omaja in hrib — Zvestoba Slovencov ne ganeu. Škofija je bila s 3000 lampicami razsvitljena; na hiši gosp. kanonika Po-klukarja je bil viditi lepo razsvitljen latinsk napis, kte-rega zapopadek je bil, da plamteče naše serca še prekose plam gorečih zveč, iu v kterem se je bralailetnica. Tudi s e-m en išče se je odlikovalo s krasno razsvitljenim krono-gramom „Optimo principi ecclesia fidens44 (Najboljemu vladarju zaupna cerkev). Poslopje c. k. okrajnega finančnega vodstva je lesketalo v izverstni napravi; šole so bile obilo razsvitljene in nad vratmi je bila razsvitljena podoba cesarjeve rodovine; podobo to je poslal ljublj. magistratu rojak naš, Franc Globočnik iz Teržiča doma, sedaj akademični malar v Rabu na Ogerskem, želeč se saj v duhu udeležiti slovesnost domačih. Vojaško stražišče je bilo vse v rudečem ognji; posebno pa je gosp. Mar o v a hiša podnevi in ponoči vabila vse oči na-se; takrat ko sta se Cesar in Cesarica po mestu peljala , je gosp. Mar s svojimi učenci napravil tako mikavno gledišče, da je vse sem derlo vidit, kaj bo, — in res krasno je bila po učencih predstavljena tista slavnoznana podoba umetnika Kupelvvie-ser-ja, kjer mogočni Avstrii se različni narodi cesarstva poklanjajo. Ko sta se Cesar in Cesarica memo peljala, je razlil rudeč ogenj čarobno svetlobo čez celo podobo, in kerdelo okoli nje razpostavljenih učencov je pelo „Cesarsko pesem44. Osnoval vse to mu je žl. G o Id en s t ei n. Prav okusno je bilo razsvitljeno na tem tergu tudi [stanovališče gospoda Gutmana. — Ko smo šli po Poljanah doli, smo povsod vidili, da Poljanci niso hotli zaostali za drugimi, in tudi zadnji konec Poljan je bil to noč svetel kot podnevi; kmetijska družba je namreč svojo šolo in vert lepo ozalj-sala; nad vratmi je vihralo 5 mogočnih bander; poleg vrat ste stale dve visoke piramidi z zelenim smerečjem in cvetlicam! okinčane, na kterih je migljalo vse polno lučic; celo sprednje lice šolskega poslopja je bilo ovenčano in vse okna so bile obilo obilo razsvitljene. Sladkorni ca je bila odspred primerno razsvitljena; še bolj pa je obhajala sjajnost današnjo s tem, da je ubogim podarila 500 gold. — Ko smo šli po Št. Peterskem predmestji nazaj, smo vidili vse v prazničnem lišpu. Kakor vselej so tudi tabart čast. Frančiškani se posebno skazali; pred velikimi cerkvenimi vratmi je v krasnem portalu in obdana od dveh piramid in visokih smerek stala veličanska podoba prečistega spočetja Device  Marije z   razsvitljenim   opisom   „Tota pulchra est"
(Vsa je lepa); verh cerkve je — res tako rekoč nad celint mestom —lesketal v rudečem ognji veličansk križ, kterega so nek deleč na Gorenskem vidili; dalje ie bil samostan frančiškanski lično okinčan, ter se sponašal s tremi razsvetljenimi kronogrami. — Ko smo se okrenili čez Francov most v špitalske ulice je človek ostermel viditi tu bogate lepotije podnevi in obilno osvečavo ponoči. Podajmo se sedaj še enkrat v drevesne ulice (Sternallee), ki so res bile središče naj večjih lepotij, od kterih smo že govorili. Lično okinčana dr. Ovij a če v a hiša se je odlikovala posebno s krasnim, razsvitljenim napisom, ki se je bral na zalo opravljenih oknih dvornega svetovavca gosp. grofa Hohenwart-a; pod kerdelom genij se je bralo: „Kraiu ist nicht an Schatzeu, Doch an Fiirstentreue reich, Schmuckt sich darum nach Kraften, Betend tief in vvarmec Brust". (Krajna nima velikih bogatij, pa toliko več zvestobe do svojega Vladarja; lispa se tedaj kakor zamore, pa moli za-nj gorečo molitev). Tudi veličansko kazini no poslopje je bilo v čuda lepi opravi. Pa tudi Gradiša ne smemo pozabiti, kjer je bilo marsikaj lepega viditi.
Prehodili smo tako vse kraje mesta in predmestij in imenovali naprave, kterih med sto in sto lepotijami, ki so kakor pohlevne vijolice stale v versti ponosnih rož, so se oči popotnika posebno prijemale. Končaje pa ta popis omenimo le še to, da damo hvalo, komur hvala gre, da osnovo in obris tistih naprav, ki jih je mestna župani j a izpeljala po svojem odboru (v kterem so bili mestni stavbini inšpektor g. P o lak, malar ja žl. g. Gol-denstein in Kiihnel in pa tergovca g. Karinger in g. Seger), je izdelal naš dobro znani umetnik gosp. Kura žl. Goldenstein, in da lične plastične podobe Emone, Krajne, Ljubljane, Postave, Pravice in Modrosti je naredil ljublj. podobar gosp. Franc Zajic, iz Oslic doma.
(Konec sledi.)
List 96.
Nju Veličanstvi presv. Cesar in Cesarica v Ljubljani.
(Konec.)
Po noči, polni veselega hrupa, nastopil je praznični dan — dan godu presvitle nase Cesarice Lizabete, kterega je hotla v središču svojega vedno zvestega naroda obhajati. Spoznali pa so Ljubljančani tudi ta dokaz nježne ljubezni svoje Cesarice in častili so ta dan kot prazničen dan. Vse štacune so bile zaperte, vsa barantija je mirovala — bila je Ljubljana vsa v nedeljski obleki, in po ulicah olepšanega mesta se je sprehajala brezštevilna množica, ktera sejeku-pičila najbolj tam, kjer se je culo, da prideta Cesar in Cesarica. Po vseh cerkvah v mestu in predmestjih pa so se pele sv. maše z zahvalno pesmijo. Ob devetih so prišli Cesar v cerkev k nunam, kjer so knezoškof maševali in so se snidili vsi vojaški in civilni oblastniki; po maši so ogledali na kongresnem tergu zbrane tukajšne vojake vseh kerdel, ki so s turško muziko potem memo Njih šli. Ob desetih pa so bili presv. Cesarica pri tihi maši pri nunah.
Dopoldne so obiskavali Cesar še mnogo ces. uradnij; bili so tudi v jetnišnici, in memogrede so obiskali tudi cu-krofabriko. Kodarkoli so se po ulicah prikazali, so jih spremljevali veseli „Živijo"-klici. Popoldne sta bila Cesar in Cesarica v muzeji in ogledovala delj časa imenitnosti, ki jih hranuje ta domača nabirka. Ob dveh so prišli Cesar na strelišče, ki je bilo v ta namen krasno okinčano in za slovesno streljanje pripravljeno; mestni župan gosp. dr. Burger z odborniki mestne županije in pa nadčelnik strel-cov gosp. Anton Galle z vso družbo strelsko so Jih spodobno sprejeli. Na prošnjo nadčelnika strelcov: naj bi blagovolili enekrat streljati, vzamejo puško v roke in ustrele 6krat tako dobro, da se je berž vidilo, da so popolnoma mojster.    Več časa so se mudili na strelišču, ktero Jim je
močno dopadlo, in se prijazno pomenkovali o tem in unem; pred odhodom so se zapisali v pametnik, kteri bo hranil še poznim vnukom pomin slovesnega dneva, da je vitežki cesar Franc-Jožef tu streljal. Potem so se peljali na grad ogledat z grada okolico ljubljansko. — Zvečer so Nju Veličanstvoma na čast napravili deželni stanovi slovesen ples v kazini. Drevesne ulice, memo kterih pot v kazino pe-lja, so ta večer lesketale v novi sjajnosti in nas opominjale tistih rajskih lepotij, ki jih beremo v pravlicah jutrovih dežel „Tausend und It?ner Nacht". Pa tudi plesišče je bilo skozi in skozi v naj večjem lišpu; deželni stanovi so dali n al a š za to prazničnost podobo presv. Cesarice po našem domačem umetniku gosp. Stroj-u malati, ktera je 8 podobo Cesarjevo kinčala dvorano. Ob poldevetih prideta Cesar in Cesarica, in vesela množica, tu zbrana iz vseh krajev dežele , se raduje o nazočosti Nju Veličanstev. Ostala sta dobro uro, in se priljudno pogovarjala sedaj s tem, sedaj z unim, v tem, ko se je par za parom sukal okrog. Proti desetim sta prestavna Gosta zapustila veselico , ker drugo jutro zgodaj sta se namenila nadaljevati Svojo pot v Terst.
Odhod Nju Veličanstev smo že popisali. Povedati aamo pa še, da slovo jemaje od Ljubljančanov presvitla Gosta nista pozabila siromakov in nekterih drugih ustanov; tako so presv. Cesar podarili 2000 gold. ubogim ljubljanskim, presv. Cesarica pa 200 gold. nunam, 200 gold. usmiljenim sestram v bolnišnici, in 200 gold. gojilnici malih otrok. —
Popisali smo tedaj s kratkimi čerticami, kako slovesno so Ljubljančani obhajali nazočnost Nju Veličanstev; kdor je sam vidil in slišal, nam bo pravico skazal, da nismo nikjer nič prenapeli, ampak vse le resnično popisovali, kakor je bilo. Omeniti pa imamo sedaj še, da ne le z unajnim lišporn so razodevali Ljubljančani svoje veselje, temuč da so tudi sker-beli, da tudi siromak je mogel god presv. svoje Cesarice radostnega serca obhajati, pozabiti ta dan nadloge svoje in vesel biti z veselimi. Tako je hranilnica ljubljanska (Sparkasse) darovala 500 gold., da je vsak mestni siromak dobil ta dan 1 gold.; pa tudi množica 95 babic in star-čikov, ki so v mestni siromašnici, je bila ta dan zidane volje, ker je gosp. S a masa, kot oskerbnik te ubožnice, vsakega pogostil z dobrim kosilcem: rajžem, mesom, kruhom in vinom. Popravimo pa pri ti priložnosti pomoto poslednjega lista, da tistih 500 gold., ki jih je darovala dobrodelna cukrofabrika, je ona določila v podporo mestni žu-panii za osvečavne stroške.
Sklenemo pa popis ljubljanskih slovesnost s tem, da povemo, da tudi mnogo pesnikov naših se je oglasilo, ki so prepevali v mnogih jezikih veselja dni. Pesmi „No-vic" so našim bravcem znane; v „Daniciu je zapel gosp. vrednik Jeran slovensko, v vLaib. Zeit.", ko je prinesla lepo podobo nekterih krajnskih krajev, pa gosp. vrednik D e ž-man nemško; gosp. dr. H. K o sta je ob trojnih priložnostih zložil tri nemške; pa še druge pesmice so nam prišle v roke, kterih pesniki nam niso znani. Gosp. učni ki ljubljanske gimnazijeso zložili zbirko šesterih pesem v spominek Nju Veličanstvoma, v kteri nahajamo dve latinske? tri nemške in eno talijansko, — nobene pa domače slovenske; po pravici se čudijo ljudje, da po tem takem
smo Ljubljančani bolj Lahi kot Slovenci, ker talijanščina je nadomestovana v ti zbirki, slovenščina pa ne. Čuda golemo! — Po vsi poti od Ljubljane po železnici do Postojne kakor tudi v Postojni in dalje naprej so Nju Veličanstvi pričakovale nove znamenja živega in serčnega veselja. Ko so se deželni gospod poglavar grof C h or i nski z stanovsko deputacijo poslovili v Postojni od Nju Veličanstev in se Jima še enkrat ponižno zahvalili za osrečivno obiska-nje krajnske dežele, so blagovolili presv. cesar Svojo posebno zadovoljnost razodeti z vsem, kar so na Krajnskem doživeli. Obljubili so pa tudi, da nazaj grede bojo obiskali postojnsko jamo, ktera, kar od priprav vemo, ki se delajo pod marljivim nazorništvom dvornega svetovavca gosp. grofa Hohenwart-a, se bo ta dan pokazala v takem blesku in lišpu, kakoršnega nobeno človeško oko še nikdar ni vidilo v teh podzemeljskih prostorih.
384