Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. o, V administraciji prejeman velja: © Za celo lfeto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta i) gld., za jeden njesec 1 gld. /|\ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in so ra te) vsprejema upriivništ vo in ekspodlciju t „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefiankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v ScmenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ^tev. 3. V Ljubljani, v četrtek, 4. januarija 1894. Lelnilt XXII. Vabilo na naročbo. S I. januvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljndno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo »Slovenca". Slovenci v državnem zboru. i (Dalje in konec.) Poslanec dr. Gregorec je odgovarjal dr. Men-gerjo, ki je kdo vd kolikokrat že očital bivšemtfmi-nisterskemu predsedniku grofu Taaffeju, da ni dognal sporazumljenja narodov. Gorornik pravi, da sekaj krivice pač zadeva grofa Taaffeja, ali glavni vzrok, da se sprava ni izvela, leži drugje. Za spravo je treba dveh, ki se spraviti hočeta. Ce tega ni, sprava ni mogoča. Kar se tiče Slovenee*, morsmo odločno oporekati, da bi se spraviti ne hoteli. Govornik je bil svoj čas, ko so valovi fakci-jozne opozicije bili najhujši, vrednik dvema listoma, slovenskemu In nemškemu, in je imel najlepšo priložnost, opazovati, kako je bilo takrat. On je opazoval delovanje nemškega časnikarstva in mora reči, da Nemei niso nikdar toliko hujskali zoper Slovane, kakor tedaj. Časopisi so iz Nemcev kar iztirali vsak duh spravljivosti. Da se sprava ni dosegla, krivi so največ dr. Mengerja somišljeniki. Poslednji čas se Jugoslovani večkrat imenujejo, kakor .so se poprej. Povod temu je, da so izstopili iz Huhenwartovega kluba in osnovali svoj klub. Govornik je potem obširno razpravljal, zakaj so on in njegovi somišljeniki osnovali svoj klub in opravičeval ta njih korak. Ko je govornik natančno razpravljal, kako je prišlo do koalicije in je pri t?m hudo prijemal grofa Hohenvvarta, je nadaljeval: Preprečila se je Taaffe-jeva volilna reforma in s tem temeljita prememba notranje in vnanje politike, Grof Taaffe ni predložil volilne reforme, da bi si le pomagal iz zadrege, temveč je b>la stvar dobro premišljena in krona jo je odobrila. Odstopivša vlada ni bila parlamentarna vlada, temveč vlada Njega Veličanstva cmrja. Volilna reforma bi bila premenila notranjo in vnaujo politiko. To se je zaprečilo. V prvi vrsti hotel je grof Taaffe popraviti silno krivite. Po poslednjem ljudskem številjenju je 5,716 000 mož, starih 24 let, ali od teh jih je 1,732.075 volilcer. Od 1000 ljudij jih 697 nima volilne praviee, ker so tako revni, da še 5 gld. davka ne plačujejo. Gospodujoči razredi pa vendar tem revežem nakladajo vso težo vojaške dolžnosti in indirektnega obdačenja. Dve tretjini državnih dohodkov izvira iz indirektnih davkov. Le pravično je torej, da se tem revežem tudi da volilna pravica. To je hotel grof Taaffe. Grof Taaffe je hotel s svojo volilno reformo sicer pustiti sedanje volilske privilegije, ali bi jih bil naredil za iluzorične, ko bi bil uvel skoro občno volilno pravico. S tem bi pa bil uničil sedanjo silo liberalne stranke. Da je temu res tako, pač to najbolje dokazuje, da je bil nastal tak strah mej liberalei. Strah je prešel tudi na ogerske liberalce. Mažarski listi so takoj spoznali, da se na Ogerskem ne' bi mogli ustavljati razširjenju volilne pravice, s čemur se iz-podbijejo tla mažarskemu liberalizmu. Potem je govornik pojasnoval krivice volilnega reda na Ogerskem, kjer je mej 17 milijoni prebivalcev 84.000 volilcev. Na Ogerskem je volilni cenzus tudi nejeduak. V nekaterih krajih volijo vsi, ki plačajo 8 gld. 10 kr.. davka, v drugih, to je slovaških, srbskih in rumunskih komitatih, pa volijo še le tisti, ki plačujejo po 72 gld. 80 kr. davka. Polog tega voli na Ogerskem vsak mažarski ple-mitaž, če tudi nič davka ne plačuje. Tako se je pripetilo, da rumunski župan ni volil, ker ni plačeval 72 gld. 80 kr., pač pa je volil njegov bvinjski pastir, ki je bil plemenitaš. Iz tega je razvidno, od kod da prihaja, da v ogerskem državnem zboru sedi 417 Mažarov, 10 milijonov Nemažarov pa nima nobenega zastopnika. Od tod prihaja, da mažarski šovinizem upa razgrajati proti kroni, skupni vojni in katoliški cerkvi ia temu ne ogovarja nemažarska večina dežele, kajti poslednji so usta zamašena. Nemški, italijanski io mažarski liberalci gospoduje v Avstriji in narekujo notranjo in vnanjo politiko. Liberalno gospodstve je na slabih nogah, ter se opira le na nepravične volilne predpravice. Taaffejeva volilna reforma bi se bila vsprejela z navadno večino, kajti Poljaki bi že bili našli kak izhod v svoji deželni avtonomiji. Nemški ljberalci so bili jako potrti. Plener je že videl slovansko federacijo, iu grof Wurmbrandt Avstrijo razbito v departomsnte po narodnostih. V tom je liberalcem prišla pomoč. Nato je govornik govoril o znanih pogajanjih, predno se je sestavilo novo ministerstvo in obširno razpravljal slabe strani vladnega programa, da bode volilna reforma, ki se sedaj vpelje, le liberalcem v korist. Stališče slovensko-hrvatskega kluba sta pojasnjevala dr. Laginja in Spinčič. Pojašnjevala sta v jako rezkih besedah odnošaje na Primorskem ia napadala koalicijo in tudi novo vlado. LISTEK. Kako se človek na potu uči. Comme on s'instruit en voyageant. — Napisal J. Mfiry. (Dalje.) Št. 1. »A to je oni trg, kjer stoji slop, kakor pri nas v Parizu . . Št. 2. »Da. To se pravi, daje oni iz marmorja, naš pa iz brona; sicer pa čisto tak . . »Popolnoma. Zvečer sta videti čisto jednaka. Kot dve kaplji vode. Videl sem ga vsak večer, ko Bem šel iz kavarne ,pri zlatem levu', na voglu, saj veste ..." .Da, da, na tistem voglu memo knjigarja Merle." »Hej, Vi poznate Merla?" »Prav dobro; izvrsten dečko . . ." »Da; in Franeoz." »Se-vtf, on 88 zove Merle I" »Ej, koliko neumnosti sva midva že uHsih skupaj napravila!" „A?" »Kako zovete Vi ono vasico, kake tri do štiri ure od Rima? . . . Ta vasica ... ime mi je na jezika .. . Grd se mimo onega velicega poslopja . . »Kapitolija?" .. . „Ne . . ., da, da. Ide se mimo Kapitolija, toda nato greste navzdol ... Ah, da! Sedaj se spomnim, da sem pozabil poiskati gospoda Asquier-a radi naročil ..." „0, gospoda Asqnier-a poznam prav dobro; stanuje na onem lepem trgu, kjer so marmornate stapnjica k vodnjaku, ki je tak, kakor kaka ladija." »Da, poleg propagandinega semenišča . . . Pisal bodem gospodu Asquieru iz Livorna • . . Zatem greste po jako dolgi poti, kjer so razni slavoloki . . »Dva sta . . ." »O, več . . ." »Jaz sem videl samo dva, k večjemu tri .. »Recimo štiri ..." „Ne verjamem . . . Toda čakajte, saj jih lahko preŠtejeva ... Jeden stoji, ko greste s Kapitola; jeden, spet jeden . . . Jedeu pa poleg cerkve - . »No, to je vse jedno . . . trije ali štirje . . Pred Vami je eno poslopje, kjer so se morali boriti kristijani z orosloni . . ." »Ako prav natančno ia vestno štejemo, so vendarle štirje; pozabili smo oni slavolok tam doli, kjer stojtS tisti kupi opeke ..." »Da, štirje so . .. Kedar imate za seboj ono pagansko gledišče, zavijete po veliki cesti na levo." »Znam; tista, ki je tako zeI6 prašna." »Da, zelo prašna . . . Idite naprej in prišli bo-dete do neke cerkve, poleg katere je lukserski obelisk ..." »In stopujiee, po katerih se grd po kolenih ... Ali ste šli po teh stopnjicah?" "Ne . . . Idite še vedDO v isti meri naprej, iu ko zapustite mesto, tudi. Naposled dospete do neke vasi . . . Kako zovete le-to vasico ?" »Čakajte . . ." »O Veliki noči je tamkaj neka slovesnost . . ." „Znam, znam . . . pleše se . . »Da, du, Vi poznate ta kraj. Vidite, tu sem zajutrkoval nekoč s knjigarjem Merlom. Dali so nam mleka in pa velikonočnega jagnjeta. Za triintrideset novcev zajutrkovala sva kot bogova. Tri paole!" »Na krovu je nekak Šum in ropot. . . Mislim, da je prišla carinska komisija ..." »Kje se bodete ustavili v Livornu? »V hotelu ,Quercia reale'." »Jaz pa pri »črnem orlu", poleg kanala." »Bi se Vam li ne zdelo umestno, pogledati tudi malo v Pizo?" »Poznam Pizo do cela." »Tudi jaz ... Torretorta," Politični pregled. V Ljubljani, 4 januvarija. Deželni zbori. V češkem deželnem zboru predlagal je dr. Šole, da se zakonito določi jeduako-pravnost obeli deželnih jezikov v javnih uradih. Ce mi pomislimo, kako je upravno sodišče utemeljilo svojo razsodbo zsstran slovenskih napisov na ulicah v Ljubljani, pač moramo reči, da je Šolčev predlog popolnoma umesten. Le t') mislimo, da ne gre, da bi deželni zbori sklepali take zakone. Izvršilne zakone državnim osnovnim zakonom naj bi sklepal državni zbor. Posebno čudno se nam zdi, da sedaj, ko se snuje slovanska koalicija pridejo s takim predlogom. Večina avstrijskih Slovanov f-o nikakor ne more s tem sprijazniti, da bi so take stvari obravnavale v deželnih zborih. Kakošua bi bila narodna jednakopravnost ko bi odločevali o njej deželni zbori moravski, š!eški, gališki, štajarski, koroški, tržaški in isterski. Dr. Vašaiy je pa predlagal, da se za Cehe osnuje posebno najvišje (•odišče. Ta predlog je pač posledica tega, da pri najvišjem sodišču na Dunaju prezirajo češčino. Ker pa predlog diši po češkem državnem pravu, gotovo pri sedanjih razmerah zakon ne postane. Najbrž oba omenjena predloga v od sekih obležita. — Rusini mislijo v deželnem zboru gališkem predlagati, da se pomnoži š evilo rusinskih gimnazij iu učiteljišč. Glasovanje o tem predlogu bode baje odločilo, a1! se Rusini pridružijo slovanski koaliciji ali no. Ruski f/eneral Gurko je nevarno bolan. O njegovi bolezni se po nemških listih piše že več mestcev. Ruski listi so pa o tem trdovratno molčali. Menda so bili dobili strogo povelje, da ne smejo ničesa pisati o bolezni varšavskega generalnega guvernerja. Gurko velja za jednega glavnih podpor sedanje vladne sisleme v Rusiji. Odlikoval se je ves čas kot silen nasprotnik Poljakov. 0 vzroku njegove bolezni se različno govori. Nemški listi so poročali, da so ga hoteli otrovati, ali mu je idravnik dal protizdravila, ki so mu toliko pomagala, da ni precej umrl. Ruski .^raždanin1' pa sedaj trdi, da si je bolezen nakopal pri zadnjih veli-cih vojaških vajah in se mu je s prva naredil Mehur na nogi, za katerega se ni dosti zmenil. J Noga je začela otekuti in bolezen se je razširila na život. Poslednje dni ga je zadel mitvoud in mu otrpnil vso levo stran. Sedaj se v postelji niti ganiti ne more. Zdravniki sodijo, da je ni več nobene rešitve. Za Rusijo bi bila njegova smrt precejšnja zguba, ker je Gurko jeden najboljših ruskih ge-meralov. Vstaja na Siciliji. Po poslednjih poročilih je na Siciliji že popolna vstaja, posebno v pokrajinah. Palermo in Trapani vse vre. Veliki neredi so bili zadnje dni v Partinicu, Pietrapiezzi, Corleonu, Maz-zari, Marincu, Salaparuti, Buteri, Campobellu, Maz-zari in še več drugih krajih. V Mazzari so zažgali pošto, brzojavni urad, davkarijo, sodišče iu občinsko hišo. Vojake so kar kamenali. Jeden vojak je ranil tri kmete, b-aneč se. V Marincu je bil boj me kmeti in vojaki ter je več mrtvih in ranjenih. V Pietrapiezi so razgrajalei zažgali več hiš, zlasti ura- dov. Bil je tudi boj mej vojaki. Pet oseb je mrtvih več raujenih. — Vojaškemu poveljniku n& Siciliji mis'ijo dati neomejena pooblastila, da sme z vso silo in ostrostjo postopati. Da bi z lepa kaj opravili, jo obupal tudi že Crispi sam. Nemiri na Siciliji so nadaljujejo. Tako so dela\ei, ki so delali železnico pri Castelvetranu, napah davčno in carinsko ter sodnijsko poslopje iu je zažgali. Oprostili so vjetuike, ki so že dlje časa bili zaprti na finančni straži. Policija je k sreči obvarovala poštno iu brzojavno poslopje ter občiusko hišo. Več ljudij so zaprli. — Crispi s.) še malo nadeja, da se mu bode morda posrečilo napraviti red na Siciliji. V kratkem pojde sam tjekaj. Zauaša se na svoj vpliv. Nekatera delavska društva bodo baje podpirala njegovo prizadevanje. Nekoliko baje mislijo pomanjšati davke na S:ciliji, vpeljati razue gospodarske reforme in prestaviti več nepriljubljenih uradnikov. Na Sic liji bi bilo potrebno koristnih narodnogospodarskih reform, ali ne ve se, če jih bode sedanja vlada mogla in bolela izvesti. Delati bi se moralo na to, da S.cilij* dobi samostojen kmetski stan. Seveda kaj tacega izvesti jo težavno in za to bi bilo potrebno tudi mnogo denarja, katerega pa italijanski državni blagajni primanjkuje. Osvobojenje zatožencev aigues - mor ■ tenkih je dalo povod izgredom v nekaterih italijanskih mestih, kakor je že bilo pričakovati. Tako so v Genuvi po noči izbili s kamenjem grb s francoskega konzulata. Pol cija je pa razgrajalce hitro razgnala in dva zaprla, drugi so pa zbežali. Italijanski listi pišejo jako ostro proti Franciji, kjer je dovoljeno kar moriti. Sicer pa tudi francoski resnejši listi niso popolnoma zadovoljni z oproščenjem izgrednikov, menda čutijo, da bi to utegnilo tudi «a doma imeti slabe posledice. Pri sedanjih težavnih socijalnih razmerah se je bati, da bodo razni ne-zadovoljneži dobili veči pogum, ko vidijo, da se je več morilcev pred sodiščem osvobodilo. Sicer pa baje krivda zatožencev ai bila popolnoma jasno dokazana. O mnogih zatožencih je bilo precej dvomljivo, če so pravi pobijalci. Po znanih izgredih je bila policija zaprla več znanih malopridnežev, ali pri mnogih je manjkalo dokazov, da so pri pobijanjih zares bili zraven. Pri obravnavi je bil tudi italijanski kouzul, kar je pa baje le nekoliko pripomoglo, da so morilce bolj gotovo oprostili._ Cerkveni letopis. Zidanie nove cerkve v Trnju. Iz Trnja na Pivki 1. jan. Mnogo let že čakajo Trnjani nove cerkve. Po trudu bivših duhovnih pastirjev nabiralo se je več let za zgradbo nove cerkve in nabrala se je doslej vsota blizu 6000 gld. Po vsemi bivšega kurata č. g. Fr. Lakmayerja so duhovnijani skladali denarje, kolikor jo to ubogim Pivčanom mogoče, in lansko loto jeli so voziti tudi že kamenje za novo cerkev. Spomladi hočemo delo nadaljevati, apnenico kuriti, pesek privažati in doneske pobirati. Seveda pa nam je pred vsem treba še denarja in zato se obračamo z novo prošnjo do slavnega občinstva, da nam z denarnimi doneski pospeši naše tako potrebno delo. Vsak še tako majhen dar sprejemamo s hvaležnostjo. Stara, nizka cerkvica sv. Elije je poprej kapeli podobna kakor kuracijski cerkvi in že 1. 1880 je veleč, knšk. ordinirijat spoznal za nujno potrebo, da se zgradi nova cerkev. Ob nedeljah in praznikih je cerkvica natlačena in najmanj tretjina ljudij ne more najti prostora v cerkvi. Vrhu tega dehaja obilno ljudij tudi k službi božji iz dveh sosednih duhovnij, koder je le ena služba božja zjutraj, v Trnju pa je vselej ob 10. Kaj pa ša le po leti, ko nastane v nizki in mali cerkvi taka soparica, da se vse skuha na človeku in duhovniku, ako ni trdnega zdravja, ni prestajati mogoče. Iz tega je razvidno, da je kaj darovati za našo novo cerkev to isto kakor darovati za misjousk.) namene. Cestilcem sv. Cirila in Metoda povemo, da bode v novi cerkvi en oltar posvečen tudi tema dvema svetnikoma. Meseca novembra in decembra darovali so ti-le dobrotniki za zgradbo nove cerkve v Trnju: P. Be-lavec in S, Kristan iz Klenka sta nabrala po pošto-jinskem okraju 29 gld. 40 kr. P. Bohinjec nabral 50 gld. C. g. Ant. Fetih-Fraukheim, župnik v Št. Jerneju, 5 gld.; č. g. Šira. Smitek, kapi. v Mošnjah, 1 gld.; č. g. Ant. Možuarec, dekan v Kranju, 10 gl.; č. g. Mih. Tavčar, dekan v Žužemberku, 10 gld.; č. g. Matija Ivolar, župnik v d. M. Polju, 3 gld.; č. g. Jan. Milller, kapi. v M. Polju, 2 gld.; Neimenovana oseba 100 gl& Bog povrni tisočero in obudi mnogo novih dobrotnikov I IPeter Boh inec, kurat v Trnju, P. S. Peter. Slovstvo. Družba sv. Mohorja leta 1893. (Konec.) č) Ljubljanska škofija. Zastavo nosi pri Mohorjevi družbi, kakor se spodobi, ljubljanska škofija z orjaškm številom 23 232 udov, ki se takole razvrste po dekanijah. L. 1892. L. 1893. 1. Cirknica 918 909 — 9 2. Idrija 956 970 + 14 3. Kamnik 1489 1482 — 7 4. Kočevje 181 143 — 38 5. Kranj 1836 1847 + 11 6. Leskovec 1097 1039 — 58 7. Ljubljana 3283 3359 + 76 8. Loka 1664 1729 + 65 9. Moravče 1134 1193 59 10. Postojina 623 672 + 49 11. Radovljica 1824 1858 + 34 12. Ribnica 1144 1093 — 51 13. Rudolfovo .933 933 — 14. Semič 918 816 — 102 15. Šmarije 957 876 — 81 16. Šmartno 806 780 — 26 17. Trebnje 1310 935 — 375 18. Trnovo 359 361 + 2 19. Vipava 585 628 + 43 20.. Vrhnika 1051 1064 + 13 21. Žužemberk — ■ 545 + 545 Vkup 23077 23232 -b 155 Napredovali smo torej za 155 udov; lani za 2351; leta 1891 za 1853; leta 1890 za 664; leta 1889 za 1543; leta 1888 za 3222. Časten napredek ! d) Tržaško-koperska škofija. V tej škofiji je letos število Mohorjanov največ poskočilo, namreč za 237 udov. Lani je bilo napredka za 140; leta 1891 za 125; lota 1890 za 133; leta 1889 za 135; leta 1888 za 243. Po dekanijah: L . 1892. L. 1883. 1. Buzet 8 20 + 12 2 Dolina / 430 450 + 20 3. J.elšane 222 225 -f- 3 4. K as ta v 40 46 + 6 5. Koper 191 200 H- 9 6. Karka\ce 96 138 + 42 7. Opčina 330 343 + 23 8. Osp 135 135 9. Pazin in Pičan 45 44 — 1 10. Piran 31 29 — 2 11. Tomaj 322. 336 + 14 12. Trst 795 920 + 125 13. Druge 6 2 — 4 Vkup 2651 2888 + 237 c) Druge škofije. Izmed drugih škofij je najlepše napredovala naša „brača'< onostran velike „Superbe! — Zemeljski potres napravil je, da je stolp poševen. „Poznate li Florenco ?" „0, diil — Dolgočasno mesto." „Z!o dolgočasno. Ste-li videli, kako lomijo ka menje v Florenci?" „Parbleu I najmanj stokrat; lepo je! Iu Vi poznate tovarno za porcelan ?" „Brez dvojbe; izdelki so jako lepi. „Kak6 pravite Vi oni vasici, kjer izdelujejo Blamnike?" „ Čakajte, saj vem; ljubka vasica z vodnjakom-Mi smo tamkaj zajuterkoTali .. . Velik hotel. . . Kako vraga se zove ie-ta vas?" „No, na imenu ni naposled nič ležečega . . . mislim, da se pravi Boboli . . ." Da .. . ne, ne . . . nekako podobno . . . „Boboli, dii, dii, Boboli; ženske v Boboli pečajo se z izdelovanjem slamnikov. Tanke protke imajo, prav kot vretenca." „I« one zaslužijo dva, tri, štiri franke na dan-Nekatere so prav lepe." „Da prav lepe, kot ženske sploh, vzlasti pa še Italijanke; kaj pravite o Neapolitankali ?" „Neapolitanke imajo prav lepe oči, toda preveč Buhotne so in polt jim je preveč rujava. „Ttda kakšne ženske!" „Kot demoni!" „V Napolju se človek dobro zabava." »Imenitno; samo prevreče . . ." „Vzlasti po leti." „Meseca avgusta." „Ali sto bili kedaj na Vezuvu?" „Eukrat, samo enkrat . . . Prehladil sem se bil pri tem strašno. Pihal je veter grozno močno. Petnajst dnij ležal sem v postelji iu puščati sem si moral dati." „Jaz pa nisem imel nikdar časa, da bi šel na Vezuv . . . Toda ne! Neki dan zgovoril sem se s tremi ali štirimi prijatelji, da nepravilno izlet na Vezuv. Bila je ravno nedelja. Tu mi sporoči naš korespodent, da naj pridem v njegov komptoar, da uravnava neki račun. Bila je ueka napaka notri, d> ferencija petintrideset tolarjev je dobro dobiti in ni dobro zgubiti. Šel sem k njemu; on stanuje v cesti sv. Filipa, pred cerkvijo, uprav kmetsko cerkvijo; je li veste zanjo? (Konec sledi.) luže. To nam je vesel dokaz, da se i naši rojaki v daljni Ameriki trdno oklepajo materinščine. Da bi vodno tako ostalo! — Žal, nazadovala je razmeroma precej somboteljska škofija. ,,Med ogerskimi S'omerici se na žalost naša družba ne more prav udomačiti; letos je v somboteljski škofiji 22 udov manj kot lani; ostalo jih je le še 189, namesto da bi jih bilo po razmerju vsaj kakih 000." (Dr. ogl) IV. Vsak ud dobi i letos šestero kujig, ki obsegajo vkup 8 5 tiskovnih pol (lani 77). Med Slovence roma torej letos 344.388 Mohorjevih knjig (lani 346.218) s 4,878.830 tiskovnimi polarni. — V 42 letih razdelila je Mohorjeva družba med Slovence vkupe 4,794.881 dobrih slovenskih knjig. Čast in hvala iskrena zato nji, neumornemu odboru, marljivim poverjenikom in gg. p sateljem, iskrena hvala pa zlasti Njemu, ki da našemu delu toliko vspeha ! V. Računi kažejo dohodkov 63.834 gld. 16 kr, troškov 63.806 gld. 35 kr., preostanka 27 gld. 81 kr. Družbini matici je prirastlo 1557 gld. 40 kr. Matična glavnica znaša 23.959 gld. 40 kr. gotovine in v obligacijah 200 gld. VI. Sklepam z besedami .družbinega oglasnika"; „Bodi Vre to Mohorjanom povod ponovljene gorečnosti za družbo in pa poseben opomin, naj na čast sv. Mohorju pridno in pobožno molijo vsakdanjo družbeno molitev, vsled katere smo in bomo prejeli gotovo še mnogo dobrot v prospeh Mohorjeve družbe in vsega slovenskega naroda." Fiat! M o h o r j a n. Slovenska Matica. 97. odborova seja dne 21. decembra 1893 (Konec.) Za lansko leto je plačalo 2003, za letos 2058 letnikov. Od zadnje seje je pristopilo društvu vnovič ali na novo 152 društvenikov, in sicer 2 ustanovnika, 137 letnikov in 13 naročnikov. .A) Kot ustanov nika: 1. Knjižnica okrajna učiteljska v Šmariji pri Jelšah. 2. Dr. Stor Franc, odvetnik v Ljubljani. ,B) Kot letniki: 1. Avčin Franc, trgovec v Trnji. 2. Bavec J., bogoslovec v Zagrehu. 3. Benfina Ivan, trgovec in posestnik v Starem trgu pri Ložu. 4. Dr. Bezijak Janko, c. kr. pripr. profesor v Mariboru. 5. Bežan Matej, notarski kandidat v Trebnjem. 6. Bianchi Anton, veleposestnik v Ajdovščini. 7. Blagne Antonija, trg. vdova v Št. Juriji. 8. „Bralno društvo" v Podgradu. 9. .Bralno društvo" pri Sv. Ivanu. 10. Brinšek Ivan, učitelj na Rečini. 11. Brodavec Ivan, zasebnik v Trstu. 12. Budinek Frane, župan in trgovec v Kranjski Gori. 13. Cudermau Ivan, kapelan v Kranjski Gori. 14. Čik Karol, kapelan v Radečah. 15. Danev Anton, učitelj na Opfinah. 16. Debelak Ivan, učitelj v Smariji pri Jelšah. 17. Dejak Kristijan, veleposestnik v Trstu. 18. De-lacorda Minka, učiteljica v Središči. 19. Dolinšek Leonija, učiteljica v Komendi. 20. Fistravec Josip, c. kr. vado. učitelj v Mariboru. 21. Gajšek Franc, uČitelj-vodja v Kalobji. 22. Gergolet Andrej, kapelan v Dornbergu. 23. Gnjezda Ivan, žel. uradnik na Rakeku. 24. Godec Iv., župnik v Rožeku. 25. Goriup Ivan, deželni poslanec na Opčinah. 26. Gregorevčič Franc, posestnik z Malega Vrha. 27. Gruden Ivan, posestnik v Jeličenern Vrhu. 28. Htfner Fran, c. kr. poštni asistent v Trstu. 29. Ilebat Franc, vikar na Vojščici. 30. Hecl Avgust, župnik v Marnbergu. 31. Horzog Anton, učitelj pri Sv. Križu. 32. Hinčič Ferdinand, učitelj v Tolminu. 33. Ipapec Alojzij, C. kr. davkarski uradnik v Logatcu. 34. Jager Ivan, stud. techn. v Zagrebu. 35. Jagodic Josip, trgovski t Brežicah. 36. Janežič Josip, veleposestnik v Stari Vasi. 37. Jodl Ivan, kapelan v Vojniku. 38. Jurko Ivan, bogoslovec v Mariboru. 39. Kakuška Franc, kapelan v Ribnici na Pohorji. 40. Kavčič Marija, c. kr. učiteljica v Idriji. 41. Ivlemenčič Ivan, nadučitelj na Rečici. 42. Klcmenec Ivan, trgovec v Trstu. 43. Klinar Viktor, c. kr. poštni azistent v Trstu. 44. Klobučar Anton, notarski kandidat v Marnbergu. 45. Kujižuica šolska v Radečah. 46. Knjižica vseučiliščna v Gradcu. 47. Kobilca J., trgovski poslovodja v Ljubljani. 48. Komel Gabrijela, učiteljica v Rifenbergu. 49. Kosec, Franc, župnik na Katinari. 50. Kranjc Davorin, bogoslovec v Mariboru. 51. Kranjc Franc, nadučitelj v Slivnici. 52. Kranjc Jakob, kapelan na Zibiki. 53. Kremen.šek Ivanka, zasebnica v Planini. 54. Kresnik Peter, učitelj na Gorici. 55. Lakmayer Franc, župnik v Grahovem. 56. Lazar Luka, trgovec in posestnik v Kamni Gorici. 57. Leskovec Anton, c. kr. poštar in posestnik v Idriji. 58. Ličen Ivan, veleposestnik v Rifenbergu. 59. Lig ar Rajnimi d, kapelan v Dolini. 60. Lokar Anton, veleposestnik v Ajdovščini. 61. Lokar Anton notarski koncipijent v Ajdovščini. 62. Lorber Franc, učitelj na Reč ci. 63. Lužar F., učitelj-vodja na Dobravi. 04. Murkovič Peter, slikar v Rožeku. 65. Dr. Medved Anton, c. kr. gimnazija1™ učitelj v Mariboru. 66. Medved Martin, kapelan v Žalcu. 67. Miholič Stanko, kr. velike realke profesor v Zagrebu. 68. Miklavič Franc, učitelj-vodja v Soči. 69. .Mir", katoliško, slovensko bralno društvo pri Veliki Nedelji. 70. Muršič Franc, bogoslovec v Mariboru. 71. Nagode Franc, trgovec in posestnik v Idriji. 72. Dr. Netušil Frauc, c. kr. rudn. zdravnik v Idriji. 73. Novak Alojzij, c. kr. učitelj v Idriji. 74. Novak Ant., bogoslovec v Mariboru. 75. Olifčič Friderik, gostilničar in posestnik na Bohinjski Beli. 76. Oranič Franc, bogoslovec v Ljubljani. 77. Pavlica Franc, posestnik vRfeubergu. 78. Dr. Pazmom J., lic. profesor v Zagrebu. 79. Pelnar Anton, administrator v Črni. 80. Perpar F. župnik v Zagradcu. 81. Pertot Josip, učitelj-vodja v Bazoviči. 82. Pe-stovšek Karol, nadučitelj v Slivnici. 83. Peteruek Aua, zasebnica v Trstu. 84. Pintirič Zvouimir, kaplan pri Sv. Lovrencu. 85. Plaskan Vincenc, župnik na Zibiki. 86. Požar Anton, učitelj-vodja v Trebčah. 87. Prelovec Franc, pom. uradnik in gostilničar v Idriji. 88. Pretnar Janez, posestnik v Za-gorieah. 89. Ravbar Josip, učitelj v Opatjemselu. 90. Rožman Ivan, zas. uradnik v Brežicah. 91. Rož-man Vekoslav, bogoslovec v Mariboru. 92. Rubetič Cvetko, kr. velike realke profesor v Zagrebu. 92 Ru-preeht Janko, lekar v Trebnjem. — 94. Sch\ventner Karol, župan na Vranskem. 95. Sever Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 96. Sila Ignacij, posestnik v Trebnjem. 97. Strnšek Franc, c. kr. notar v Ložu. 98. Strnad Marica, učiteljica v Št. Jurji ob južni železnici. 99. Supan Frauc, učitelj v Brežicah. 100. dr. Šebesta Josip, obč. zdravnik v Podgradu. 101. Šega Ivan, učitelj v Spodnjem Logatcu. 102. Še-petavec Josip, trgovec v Idriji. 103. Setina Franc, učitelj na Ponikvi. 104. Sifrer Ivan, kaplan v Hru-šici. 105. Šinkovec Karol, c. kr. sod. kancelist v Idriji. 106. Širaj Andrej, bogoslovje v Ljubljani. 107. Škofic Alojzij, pos. sin v Št. Vidu pri Brdu. 108. Šobor Alojzij, kaplan v Pišečah. 109. Šola ljudska v Spodnjem Logatcu. 110. Štoka Jakob, odv. uradnik v Kontovelju. 111. Šuštar Ivan. župnik v Srečah. 112. Traven Franc, bogoslovec v Ljubljani. 113. Treven Ivan, župnik pri Sv. Ivanu. 114. Trost Franc, učitelj v Vodicah. 115. Trstenjak Ernest, bogoslovec v Mariboru. 116. Turk Josip, nadučitelj v Begunjah. 117. Varlec Franc, trgovec v Brežicah. 119. Vernja Ida, učiteljica v Rifenbergu. 120. Vidic Ignacij, trgovec v Petelinjah. 121. Vidmar Ivan, trgovec v Črnem Vrhu nad Idrijo. 122. Vo-dušek Andrej, župnik v Vojniku. 123. Vogelnik Ivan. c. kr. učitelj v Idriji. 124. Vondrašek Vaclav, kaplan v Št. Jerneju. 125. Vovk Anton, posestnik v Gradu. 126. Walter Primož, zast. .Slavije" v Orni. 127. Warmut Ivan, kaplan pri fari na Jezeru. 128. Zadravec Jakob, trž. sin v Središči. 129. Zajec Rudolf, stud. techn. na Dunaju. 130. Zevnik Mihael, posestnik v Zupelovci. 131. Zrnko Gašpar, bogoslovec v Mariboru. 132. Zupan Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 133. Zupančič Franja, učiteljica v Kobaridu. 134. Zavbi Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 135. Žmavc Josip ml. posestnik v Zlogonskem. 136. Žnidarčič Andrej ml., vikar v Oseku. 137. Žui-daršič Franc, kr. velike realke profesor v Zagrebu. C. Dijaki-naročniki: 1. Abram Anton, gimnazijec v Ljubljani. 2. Bončar Anton, gimnazijec v Ljubljani. 3. Brumat Miroslav, dijak v Gorici. 4. Kajzelj Alojzij, realec v Ljubljani, 5. Knific Ivan, gimnazijec v Ljubljani. 6. Košir Ivan, gimnazijec v Ljubljani. 7. Kržišnik Jurij, gimnazijec v Ljubljani. 8. Novak Frenc, gimnazijec v Ljubljani. 9. IVngov Franc, gimnazijec v Ljubljani. 10. Petrič Ivan, gimnazijec v Ljubljani. 11. Sega Ignacij, realec v Ljubljani. 12. Valjavec Pavi, gimnazijec v Ljubljani. 13. Žaplotnik Ivan, gimnazijec v Ljubljani. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. januarija. (Tiskovine za razdeljevanje živinske soli posameznim občinam na Kranjskem) in za naročitov te živinske soli pri c. kr. solnem uradu so dogo- tovljene ter jih lahko dobijo občinski predstojniki pri pristojnem oddelku c. kr. finančne straže ; vsaka pola teh tiskoviu velja 1 krajcar. (Pogreb f Ivana K. Legata) Od Križevega se nam piše: „Ne veste ne dneva ne ure". Te besede sv. pisma uresničile so se zopet v Križevem pri Kostanjevici, ko nam je neizprosna smrt vzsla č. g. Janeza Legata, ondotnega kapelana ter ga preselila v boljše življenje. Ni dolgo ko je bil rijui še zdrav in vesel — ali zdaj že počiva v hladni zemlji. Vsakdo jo želel, da bi g. Legat še dalje časa deloval r blagor sv. kriških župljanov, ki so ga vsi zelo spoštovali; to je bilo tudi pričakovati, ker bil je čvrst in krepak, toda človek obrača, Bog pa obrne. Ko je šel obhajat se je prehladil in dobil je bolezen, ki ga je v štirinajstih dneh spravila pod zemljo. Ko je uvidel, da ne bode več okreval, bil je sicer potrt, pa vdan v voljo božjo. Nazadnje je želel videti še svojo mater, ki mu je silno žalostna 26. grudna ob 7. uri zvečer zatisnila oči, Pogreb rajnega, ki se je vršil 28. grudna ob 10. uri zjutraj, je bil veličasten. Vč. g. dekan dr. J. Štrbenc v spremstvu 6 duhovnikov in skoraj vsi župljani izkazali so mu zadnjo čast. Ko je g. dekan opravil slovesno sv. mašo, stopil je na prižnico ter v ganljivem in izbranem govoru opisal življenje rajnega, ter vzl»sti tešilo neutolažljive matere, sestri in brata rajnega, proti koncu svojega pretresljivega govora izrazil upanje, kako da se zdaj blagi gospod Janez veseli pri Bogu in prosi za nas. Ljudstvo je mej govorom, kakor tudi potem na pokopališču glasno jokalo — živ dokaz, kako zelo je ljubilo umrlega g. Janeza. Pogreb, ki je bil že sam na sebi veličasten, poveličali so še gospodje pevci iz Kostanjevice pod vodstvom ondotnega mestnega učitelja g. Potrebina. Žalostni smo stali kraj groba, v katerega so položili zemske ostanke blagega g. Legata! Zapustili smo gomilo ter se razšli, toda pozabili ga ne bomo. — Počivaj v miru, lahka bodi ti zomljica! (S 1. januvarjem) nastopili so vsi novoimeno-vaui mestni uradniki svoje službe. Odslej so v G a-lletovi hiši naslednji uradi (oddelki in uradniki): vi. nadstropju: vodovod, policijski oddelek in objavni urad, v II. pisarna t a j n i k o v a in mestni f i z i k a t, vsi ostali poslujejo sedaj še v prejšnjih prostorih. (Nova maša.) Prihodnjo nedeljo, to je dne 7. januvarija, bo v tukajšnji župni cerkvi sv. Petra ob 9. uri daroval slovesno novo mašo preč. gosp. Jakob Se d mak, bogoslovec tržaške škofije. Slavnostni govor imel bode g. katehet J. Smrekar. (Dobrepoljskemu nadžnpniku veleč. gosp. Val. Sežunu) se je zdravje že znatno zboljšalo, le še hripa in kašelj ga nekoliko nadlegujeta, sicer pa zapusti čez dan že nekoliko postelj. (Snega) palo je zadnja dva dneva po Notranjskem in Dolenjskem nad štiri palce, in so sejmarji bili po nekod primorani poslužiti se za svoje vozove priprege. — V Ljubljani smo v tem oziru bolj srečni, dasi se pa tu ne manka prave kraške burje. (Prcšičji tatovi.) V Hrušici in na Fužinah pri Ljubljani so tatovi 16. dec. m. 1. ob 11. po noči pri dveh hišah dva prašiča ukradli; ako ravno so bili svinjaki s ključavnicami zaprti. Pri enemu sosedu teh ukradenih sta slišala dva fanta pokanje odperanja svinjaka in potem pozneje zacviliti enega prešiča, sta hitro vstala in letela po cesti za njimi ter upila hura! držite jih! držite jih! Tatovi so na to vpitje prešiča popustili in z vozom ušli. Sumi se. da so bili morda cigani. (Burja na Goriškem.) V ponedeljek večer jela je pihati v Gorici silna burja. V torek in sredo tulila je neprestano ter pognala vso goriško podnebno milobo na topli jug. Toplomer prelevivši so v mra-zomer kaže 3° R. pod ničlo. Potok Kozenj, kateri teče skoz Gorico, je ves premrznjen. — .Trinajst let bivam že v Gorici — rekel je nekdo — a take burje nisem še doživil". Skoraj bi mu verjeli. (Žrebanje srečk avstrijskega rudečega križa ) dne 2. januvarija t. 1. Glavni dobitek 35.000 gld. je zadela serija 3941 št. 3; 1000 gl. s. 7902 Št. 7; po 100 gld. s. 218 št. 17, s. 626 št. 24, s. 1084 št. 24, s. 1454 št. J S, s. 1892 št. 41, s. 3765 št. 46, s. 5313 št. 37, s. 6011 št. 25 in 41, s. 6695 št. 31, s. 691S Št. 41, s. 10868 št. 38, s. 10961 št. 24, s. 11554 št. 42, s. 11898 št. 37; po 5 0 gl. s. 345 št. 34, s. 1854 št. 21, s. 2262 št. 13, s. 4455 št. 5, s. 5566 št. 25, s. 5605 št. 10, s. 5739 št. 22, s. 6446 št. 26, s. 6682 št. 32, s. 7144 št. 14, s. 9439 št. 35, s. 10109 št. 44, s. 10570 št. 43, s. 10843 št. 23, s. 11744 št. 2. — Pri amor- tizacijskem žrebauju so bile vlečene serije: 326, 422, 915, 1816, 2103, 2208, 3753, 4776, 5436, 6149, 6241, 6359, 7362, 7308, 73S0, 7581, 7666, 8169, 8447, 8503, 8560, 9194, 9232, 9359, 9449, 9745, 10267, 10882, 11386, 11797. Vse fitivilke J—50 v teli serijah dobe 12 gld. (Imenik redovnikov sr. Frančiška) Krarijsko-hrvašku proviucije za 1. 1894 je izšel. Iz njnga posnamemo, da ima ta red ob začetku tega leta v dvanajst samostanih 79 redovnikov mašnikov, 19 bo-goslovcev, 4 novice klerike, 44 lajikov in 27 samostanskih tretjerednikov. Minister provincialis je v Ljubljani bivajoči preč. o. Placid Fabiani. (Ik Ilirske Bistrice:) Mislim, da bom ustregel častitim bralcem „Slovenčevim", ako jim kaj iz našega kraja poročam, tembolj, ker ni bilo že zdavnej v cenjenem »Slovencu* nobenega dopisa iz naše doline. Letina je bila v bistriški in trnovski soseski letos slaba zaradi" spomladue hude zmrzline iu zaradi toče, katera je dne 12. julija jako naše polje oklestili. Po vst-li drugih vaseh trnovske župnije so pa s pridelki prav zadovoljni. Tudi sadja je bilo na vrtih mnogo, le škoda, da se jabolka niso mogla, kakor je bilo druga leta, tujcem prodati. Češpljo pa so ljudje poktihali v žganje, katero pa nima ni-kakoršne cene. Kavno tako tožijo ljudje, da so drugi pridelki v Reki in v Opatiji jako ceno, razven semt, ki je zelo drago, ter ga ljudem že zdaj primanjkuje. Jako varčno morajo kmetje s senom ravnati, ako hočejo prirediti živino. — Tudi pri nas Čutimo, kaka nadloga so za ljudi potepuhi in cigani. Pred božičnimi prazniki so se klatili po vasi Veliki Bu-kovici štirje cigani ter ljudstvo nadlegovali. Nenadoma izgine kmetu iz hleva po noči lepa, mlada kobila. Spomnil se je mož brž, kdo mu jo je ukradel, in na vse strani j«> razposlal ljudi iskat predrzne tatove. Se le če* nekaj dnij so vjeli hudobneže v Delnicah na Hrvatskem ter kmetu vrnili odpeljano živinče. — Kakor drugod, tako nadleguje tudi pri nas bolezen hripa ubogo ljudstvo. Še precej hudo ljudi napada in v nekaterih hišah je kar vse bolno. Slabotni in stari ljudje si ne morejo dolgo časa opomoči, mladi in krepki v par dneh prebolijo in so kmalu zopet dobri. Nadjaftio se, da bo mrzla burja, katera že nekaj dni hudo razsaja, odpihala iz našega kraja to hudo nadlogo. — Naj konečno še omenim našega častitega gospoda kapelana Al. Rudolfa, katerega so pred nekaj časom dopisniki v BSlov. Narodu" slrastno napadali. Namen tem dopisom je bil očit. Hoteli so namreč gospoda pri njegovem predstojnika počrniti in mu pri ljudeh veljavo in spoštovanje vzeti. Tega namena niso, hvala Bogu, nikakor dosegli. Gosp. Rudolf je storil svojo dolžnost kot driavljan, kot duhovnik, in se je je proti krivičnim napadom nasprotnikov moško branil. Kar se mu je v dopisih ostalo, je bilo puhlo in prazno, ker so ga dolžili celo takih stvari, s katerimi ni bil on v nobeni dotiki. Neki mož, kateri nikakor ne spada h konservativni stranki, je pre-bravši omenjeno sramotenje, izustil: „No, ta je pa že predebela, tega jim ne bo nihče verjel." Vsakdo, ki opazuje naše tukajšnje razmere, mi bo pritrdil, da je naše ljudstvo prej spoštovalo gosp. kapelana Rudolfa kot vestnega, vnetega duhovnika, zdaj ga pa še bolj čisla in ceni kot značajnega, neustrašenega moža. Omenjeni dopisniki niso omadeževali njemu časti, pač pa so omadeževali sebe, ker iz vsake vrstice se lahko spozna, da so pisali le iz strasti in mržnje do duhovnikov, katerim bi radi odvzeli vse državljanske pravice. > ——--- Telegrami. Trst, 3, januvarja. Deželni zbor se je otvoril z nagovorom deželnega glavarja Pi- tanja., ki je priporočal varstvo narodnih in samoupravnih koristij. Trst, 4. januvarja. Včeraj jo burja več oseb poškodovala, nekaterim je zlomila noge. Lojdova parnika „Iris" in „Trst" nista mogla odpluti. Promet z lokalnimi parniki se je ustavil. Burja dalje trnje in močno mete. Poreč, 3. januvarja. Deželni zbor se je sklical z nagovorom deželnega glavarja, ki se je skončaval s slavoklicem na cesarja. Poslanci so se odzvali z eviva in živoklici. Ko je potem predsednik predstavil vladnega komisarja, ostavili so hrvatski poslanci dvorano. Vladni komisar jo zbor pozdravil v italijanščini in hrvaščini. Ker zbor ni bil več sklepčen, se jo potem seja zaključila. Rim, 3. januvarja. 12.000 mož so poslali za podkrepljeiije na Sicilijo. a « Q Cas Sta n j e Veter Vreme > 2 ^ is. -§35 1 Sg opazovanja zruVomcra v mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 736 3 - 80 m. vzh. oblačno a 2. u. pop. 735 9 -9 8 ooo 9. u. zveč. 7376 -110 n Srednja temperatura —9 5", za 6-7 pod normalom Umrli no: 2. januvarija. Jožef Pust, delavec, 25 let, Ilradeckega vas 12, jelika. 3. januvarija. Stanislav Hubat, profesorjev sin, 7 mes. Gospodske ulice C, atrofie. — Jožefa Maver, uradnikova vdova 71 let, Gospodske ulice 1, oslabljenje srca. V bolnišnici: 30 decembra. Franc Dimnik, dninar, 66 let, pljučnica — Andrej Gigole, postrešfiek, 51 let,s pridenje jater. |rj| 1. januvarija. Elizabeta Kilar, gostija, 80 let, ostarelost. 2. januvarija. Janez Koglič, delavec., 23 let, jetika. — Jurij Benedek, klavec, 70 let, paralysis marasmus. Najboljše spričevalo o dobroti premovane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani so odlikovanja, katera so jej priznali odlični moJje znanosti vseh dežel na higije-ničnih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. — Steklenica Tujci. 3. januvarija. Pri Maliius Echstein, trgovec; Ruhmann in Kolin z Dunaja. - VViliczek, potovalec, iz Prage. - Ivan Handler Ludovdc SchOnberger iz Beljaka. - Fuchs, posestnik iz Preddvora. - dr. C. Saiuuely, jurlst, iz Novega Kloštra.' -Fatur iz Gornjega Grada. Pri Slonu: Vencel Praul, tehnik, iz Prage. — Zelnik, župnik, iz Čemšenika. - Schollmayer s Snežnika. - Stergulc in Meden iz Begunj. - P6ch, nadinženfir, iz Riese — Tachauer iz Vel. Kaniže. - Gospa Wellisch iz Zagreba. Pri bavarskem dvoru: Rosa Fink iz Kočevja. — Kolin iz Postojine. Pri avstrijskem čaru: Wolter s Črnega Potoka. — Betz iz Monakovega. — Anton KroSl, respecijent c kr finančne straže, iz Kranja. velja 10 kr. 584 4 10-3 Vremensko sporočilo. iWT V najem se odd& na novo zidana kovačnica z vsem potrebnim orodjem in stanovanjem pod jako ugodnimi pogoji. 7 Več se izvč pri lastniku A. Kobi-ju v Borovnici. Vsebina I. zvezka 1894: 1. Andrej Komel pl. Sočebran. (Posnetek po Koirn-lovem opisu svojega življenja.) — 2. Sotrudnikom „Dom iu Svef-a. Zložil Anton Medved. — 3. Sii-vestvova nič. Zložil Anton Medved. — 4. V bož eni noči. Z ožil Anton Medved. — 5. „0 Van tas!" Zložil Anton Medved. — 6. Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. — 7. Selanov zet. (Povest.) Spisa! Slavoljub Dobravec. — 8. Gornjigrad na Štajerskem. (Krajepisno zgodovinska črtica.) Spisal P. K. — 9. Potovanje križem jutrove dežele. Piše dr. k- — 10- Književnost: A. Slovenska književnost Knjige družbe sv. Mohorja: Na krivih potih. (Povest, spisal Zaljski.) — Kitajci in Japonci. (Sp. J. Stare.) — Slovanska knjižnica. (2. 3. 4. in 5. snopič.) — Zabavnik. (Nabral Anton Brezovnik.) — Ilustrovani narodni koledar. (Uredil Dragotin Hribar.) — Koledar Katoliškega tiskovnega društva. — 11. Umetnost A. Slovenska umetnost. (Slikarstvo in kiparstvo; glasba; stavbarstvo; cerkvena umetnost.) — B. Poljska in hrvaška umetnost. — 12. Razne stvari. Mal spomin dveh slovenskih pesnikov — za kratek čas. (Poroča dr. Jos. Pajek.) — Naše sliku. — Slike: 1. Glava „belvederskega Apolona" v Vatikanu. — 2. Andrej Komel pl. Sočebran. (Narisal Jos. Germ.) 3. Sveti Trije Kralji. (Naslikal Jurij Subic.) — 4. Pred mestnimi vrati. (Narisal J. H.) — 5. Novo mestno gledišče v Krakovu. (Po načrtu Zavviejskega.) 6. Cerkev in grajščina v Gornjemgradu. — 7. Sarajevo. (Pogled z jugovshodne strani.) Narisal T. M. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega Lh reda v slovenskem In lu nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 ^ komadov vkup I gld. v m Katol. TIskarni []] v Ljubljani. •O-G-O-Ea-O-EB-G-S GB Vizitnice priporoča Katol. Tiskarna. t 17 1 Tužniin srcem javljamo, da je Bogu Vsegamogočnemu do-padlo našo ljubo mater oziroma slara mater Uršulo Pečar prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 84 letu njene starosti po dolgi bolezni poklicati danes ob 1l'ii uri zjutraj v boljšo domačijo. Pogreb in sv. maša zadušnica bode v tukajšnji farni cerkvi v petek ob 8 uri zjutraj. Naj bode ranjca priporočena vsem prijaleljem in znancem v molitev in blag spomin. Kranjska Gora, dne 3. januvarija 1894. Jožef Pečar, duhovnik v pokoju, sin. — Marija, oni. Mertelj, Neža, om. Kustrin, hčere. — Amalija, om. Pičman, Štefanija, Ida, Uršula Marija, Franc, vnuki. 13 u ii a j g k a borz a. Dni 4. januvarija. Papirna renta !>%, lo% davka . . . Sreo rna renta 5%, 16% davka . . . . Zlata ronta 4%, davka prosta..... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 000 gld. . . Kreditne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri........ Napoleondor (20 fr.)........ Cesarski cekini .......... Nemških mark 100........ 98 gld i'8 . 40 kr. 25 „ 118 80 96 70 1001 353 25 123 85 85>/, 5 85 60 80 Dn6 3. januvarija. Ogerska zlata renta 4«,.......117 95 144 161 194 98 97 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., af>0 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. /.eni. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke. 40 gld....... 69 gld. 10 r 10 „ 50 1 ' . 50 , 40 „ 60 75 kr. 4% srečke dunajsko parobrodne družbe . . 139 gld — kt Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 n 80 n Rudolfove srečka, 10 gld....... 23 N 50 • Salmove srečke, 40 gld........ 71 — „ VValdsteinove srečke, 20 gld...... — • Ljubljanske srečke......... — • - • Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 • 50 • Akcije Ferdinandovo sev. želez. 1000 gl. st. v. 2917 • 50 • Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . 107 m 50 n Papirnih rubeljev 100...... 132 n 10 „ atJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pn žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Knlantna izvršitev naročil na borzi. Menjarni6na delniška družba „M K] K C U 11" Vfollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilierstrasse 74 B. atar Pojasnila TgEi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o knrsnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti naloionlh glavnic. Izdajatelj: Dr. Ivan JaMiii. Odgovorni vrednib: Andrej Kalan. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.