Pisma iz domačih farojeu. Sv. Peter pri Mariboru. >Pa že zopet Sy. Peterc, boste rekli. >Če kokoš jajce znese, morajo obesiti na Teliki syon.i Ne, ne, dragi Blaže, velikega zvona niti nimamo, a upamo ga dobiti še te» leto. Sedaj pobiramo za zvcnove, ki so res potrebni. Mislimo, da bo Tsak rad prispeyal po svojih močeh. Na lastne noge se je treba postayiti, pa gre. če drugod zmorejo zvonove in Društveni dom, zakaj pri nas ne bi? Z >jezikoyo župo< seveda še vrabec n* postayi gnezda. Da pa je pri nas še požrtvovalnih in i*a dobro slvar ynetih ljudi, dokazujeta zakonska Poljanec iz Neboye, ki sta rekla: »Midva ne bova štedila, ampak si bova naročila nov aron za kapelico.c — Da, tako sta rekla, in dne 25. julija bo ta ztoii blagoslovljen ter obešen y ZTonik lično poprayljene kapelice, kjer bo tudi posyetiteY cele družine. — Pripravljamo se tudi na Kmetske dneve y Mariboru. Sedaj jih obhajamo praktična na njWah in travnikih, kjer je Tse polno raostalega dela, avgusta pa nas boste videli v Mariboru, ki ga imamo pred nosom. Oh, ko bi se nas kdo usmilil ter odpeljal Meljski breg! Se napitnine bi mu dali. — Avgusta misli prirediti naše bralno društvo lepo igro. Ste kaj radovedni? ()e bo vojska med starimi in mladitni ponehala, bo res nekaj imenitnega. Cisti dobiček bo na prepotrebni SlomškoT dom. — Ako nam bo vreme milo, pohitimo avgusta k Sy. Uršuli na Plešivcu. čemu bi zmiraj doma čepeli, ko pa je syct tako yelik in lep. — Taki so naši načrti za bodočnost. Korajža yelja! Novic pa danes ni, razen, da imamo lepo vreme. Da bi le tudi t naših srcih vladalo stalno lepo yreme, namesto razprtij ia eamere, ki še za polževe sline niso. Srečno. Sy. Jnrij y SIoy. goricah. Redko cerkveno slavnost doživela je tukajšnja župnija dne 18. julija. Prejšnji inf. prošt y Tifijah na Koroškem, Gregor Einspieler, nekdanji voditelj koroških Slovencey, našel je po nesrečnem plebiscitu, ko je zgubil yse premoženje: in so ga iztirali kakor zločinca iz Koroške, tukaj svoje zavetje kot župnik, kjer je postal kmalu obče priljubljen. Dočakal je tukaj slavnostni dan zlate maše. Zupljani so pokazali, kako spoštujejo svojcga župnika, ki ga je pač smatrati za narodnega mučenika. Okrasili so cerkev in župnišče kar najlepše, priredili na predvečr srečno podoknico, po hribčkih pa so goreli kresovi in pokali topiči, da je nastalo nepopisno veselje. Poslanec Vinko Poljanec je prinesel pozdrave s Koroške, kar je napravilo na yse globok vtis. Na slavnostni dan se je zbrala ob najlepšem yremenu neštevilna množica, da prisostvuje tako redki, vzvišeni slavnosti. Ganljivo je bilo, ko so zastopnice Dekliške zveze Črnko Terezija in Marijine družbe Krautič Ljudmila pozdravile zlatomašnika in mu iznočile zlato krono ter zlato palico in šopke. Presenetilo je vse, kako je mala šolarka Androjna t pesniški obliki izrazila imenom šolske mladine čestitke zlatomaSniku. V vsakem oziru globoko prcudarjenih besedah naglašal je minister n. r. gospod Ivan Roškar velike zasluge zlatomašnika za šentjurjevsko župnijo. V znak priznanja je izročil diplomo, glasom katere so ga imenoyale vse občine te župnije častnim obianom. V srce segajočcm govoru zahvalil se je zlatomašnili. V vznešenih besedah poydarjal je dekan in duh. ayetoyalec Josip Janiekovič pomen današnjega dne, pri najboljšem ratpoloženju Ijubljencga jubilanta je minulo cerkyeno opravilo. Dosti gostov od blizu in daleč se je zbralo t gostoljubnem župniiču, da počastijo slaTljenca. Od Korošcev so prišli profesor y p. Iyan Hutter xz flt. Jaktoba y Roi«, iupnik in poslanec Tiako Poljanec iz Skocijana, deputacija Korošcey iz Maribora, obstoječa iz sodnega svelnika dr. Saubaha, poštnega raynatelja Kramerja ter toTarnarja Hochmiillerja, župnika Josipa Rozman iz Črnec, socodnikov k rojstne vasi Syeče tcr Ljubljane, dekana dr. Mortla iz Vranskega ter sodnega syetnika in predstojnika šentlenarl-skega okraja dr. Ilauniga. Vrslile so se napitnice ob prepevanjuvrJih šentjurjevskih pevcey in pokanjem topičev, vzbujali so se spomini iz zanimiyega žiyljenja zlatomašnika, ki je toliko delal in irtoyoval za syojo domovino. Zato oslane njegovo ime zapisano z zlatimi erkami y zgodovini koroških Slovencev, naj bi se izpolnila njegova srčna želja, da postane res, kar poje pesnik: Bog živi yse Slovene — pod streho hiše ene. Zlatomašniku pa kličemo: Bog ga ohrani še mnogo let! Sv. Anton v SIot. goricah. Pri nas se je udomačila navada, žc prodana posestva daljc prodati drugemu, kar zelo kvarno vpliva na moralo ljudstva, ki tako izgublja spoštovanje do pogodb in do gosposke. Vedno se namreč lahko najde kaka pretveza, ki se tahko porabi za razveljavljenje pogodbe. Slučajey ne bomo dalje opisovali, saj se o njih govori po celem okraju. Kapela pri Radencih. Dne 13. t. m., ob polnoči je nagloma od kapi zadet preminul lastnik Radenske SJatine in zdrayilišča g. Pranc Vilčnik. Bil je blag mož, velik dobrotnik kapelske cerkve in drugih dobrodelnih napray. Svetila mu yečna luč! Težko pri¦zadeti družini pa najglobokejše sožalje. . glatina Radmci. Tukajšnja narodna godba prircdi dne 8. avjjusta 1926 veliko javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen odplačilu instrumentoy (godal) novo ustanovljene godbe. Trbonje. Blagoslovljenje noyih zvonov pri podružnici sy. Daniela se je zadnjo nedeljo izvršila pray veselo in slovesno. Kar je kruta vojska vzela, so blaga srca zopet nazaj dala. V soboto so pripeljali zvonova iz vuzeniškega kolodvora y Trbonje. (Jodba je šla naproti, topiči in farni zvonovi so pozdravili nova svoja tovariša. Otnoci na vasi pa so pustili svoje igrače in leteli *vonovoma nasproti. Vse je naenkrat oživelo in hitelo pozdrayit ¦ova zvonova. V nedeljo pa je bil prav lep dan, že dolgo nismo imeli takega. Na prijaznem hribu sy. Daniela se je zbrak) mnogo Ijudstva od blizu in daleč. Na pomcč sta prišla tudi veleč. gg. župnika P. Albert od Sy. Petra na Kronski gori in Rudolf Kociper iz Ojstrice. Prišli so pa (udi izletniki iz Maribora, med temi tudi gospod vladni tajnik Alojzij Terstenjak s syojo gospo in gdč. svakinjo. Občudovati so morali globoko rero, spoštoyanje in ljubezen ljudstva do zyonoy. Zvonovi so dobremu ljudstvu zares drage in svete svetinje. Blagoslovila se je pri tej priliki tudi nova bandera sy. Martina, katero so fantje sami kupili. Prya zatiTala in čast gre pri tcm kovaškemu pomočniku, vrlemu mlade¦iču Jožefu Gregor, ki je sam prispeval 1000 D. Naredile pa so bandero profesorjeva gospa Anka Majcen in notarjeva giospa Anica Ašičeva v Mariboru. Za delo in trud blage gospe niso nič računale. za kar se njima Irbonjski fantje prav prisrčno zahvaljujemo. Bog plati stoterno dobrima gospema in vsem, ki so za bandero in zvonove kaj darovali. Bandera je prav krasna in avonovi pray lepo pojo. Trbonjski fantje. Zreče. Posestnik Franc Verčnik in dva sina so v gozdu prežagovali smreke. Pri tem se je en ploh začel plaziti po strmini proii očetu. Ta se }e odmaknil, da neyarnemu plazilcu naredi prosto pot. Pa mož je nesrečno padel in z glavo udaril na kamcn. Padec rau je neprieakovano prerezal nit življenja. Bil je spoštovana osebnost in občinski odbornik. Svetila mu večna luč! Mala Nedelja. K zadnjemu dopisu o dr. Razlagovi stoletnici je pristaviti, da je ista preložena na dan 1. avgusta. Tudi nastop Glasbene llatice izostane in jo bodo nadomestili poleg domačih moči peyci iz Ptuja in Ljutomera. Dr. Jakob Razlag, zasluži v svojem rojstnem kraju skromen spomenik, kot mladosten pesnik nekaterih zelo priljubljenih pesmi, kakor: Bodi zdrava, domovina, Od ITrala, Mati ziblje, Jaz vem za deželo), zbiratelj in založnik najbolj razširjene >Pesmarice<, plodovit pisntelj juridično-strokovnih in nekalerih leposlovnih spisov, navdušen buditelj naroda ob času taboroy, deželni in držayni poslanec in nekaj fasa deželni glayar na Kranjskem. Dobrna pri Celjn. Dne 7. t. m. je udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Pinter y Zavrhu pri Dobrni. Bilo je takole ob pol 5. uri popoldne, ko je bila strašna huda ura nad okolico Zayrh. Gospodar sam in njegoy sin sta ravno krmo pripeljala domov. Ker je bil Franc Pinter eisto moker se je šel y sobo pre•blečti, sin Jožef Pinter je pa pred hlevom malo postal, nakar je strela udarila y gospodarsko poslopje ter šla za krajem strehe doli. Poslopje se je takoj ynelo, sin Jožef je pa od strele omamIjen padel. Sam gospodar to vidi, liitro gre, ter začne tresti sina, rendar se posreči, da ga iz omedleyice zbudi. Živino so rešili, drngo je zgorelo. Skoda je za žito. Gospodar Pinter je bil yeren katoliški mož ter občinski odbornik, že nad 20 let naročnik >Slov. Gospodarja«. Prosi se, da se mu pomaga, in sicer dobrnski ob čani ter župljani. Najbolj hudo je za njega, ker ni bil nič zavarovan. Celje »koliea. Skoda, da ni prišla 13. t. m. ob priliki povodnji >sta komisija, ki je določila prostor za staybo noye okoliške šolr, da bi se na licu mesta prepričala, kako neprimeren prostor so določili za novo šolo. ˇ čolnih bi se morali gospodje yoeiti, ako bi hoteli priti do šole, in skozi okna bi morali lezti y notranje prostore. Sicer bodo si pa itak lahko to zabayo ysako leto yečkrat privoSčili. Ali ni škoda tolikih milijonov, ki jih bo ta stavba požrla, ki bo pa ysako leto parkrat podobna Noetoyi barki. Na lakšnem prostoru pač nikdo na celem syetu ne zida hiše, najmanj pa šolo. Pa kaj tem ljudem za to, saj ne bodo hodili y to iolo njihovi otroci, saj ne bodo njihoyi olroci y neTarniosti, da potonejo, saj ne bo treba njim plačeyati. Prankolovo. Kam pa kaj r nedeljo? Na Frankoloyo, kjer se bo obhajal v prostorni farni cerkyi slovesno god sy. Ane, matere M. D. z dvojno službo božjo in s procesijo s sy. Rešnjim Telesom. Popoldne istega dne po yečernicah priredi y društyenih prostorih hikajšnje prosvetno društvo pod spretnim yodstvom načelnika Radkota Vrečko igro: iTrije ptički«. Pri procesiji kakor tudi pri igri nastopijo pryikrat domači godci frankolski združeni z maledolsko obče znano godbeno družbo. Bivši cerkveni pevski zbor, na katerega nikoli ne more cela fara pozabiti in ki nas je tako dolgo s svojimi lepimi, jako prijetnimi glasovi bodisi y cerkvi, bodisi na odru razveseljeval, bode pod izvrstnim moškim yodstyom pri igri zopet nastopil in nas y yeselo rnzpoloženje pripravil. častilci sy. Ane in prijatelji dobre nedeljske zabaye in res krasnega petja, prisrčno povabljeni. 1'ameče. Castilcem sy. Ane se naznanja, da se yrši letošnji glayni shod pri Sy. Ani y Pamečah v nedeljo, 25. julija in y pondeljek 26. julija. V nedeljo rana služba božja ob 7. uri, pozna s procesijo ob 10. uri V pondeljek je začetek ob 7. uri, glnyno oprayilo ob 9. uri. Več sy. maš. Hrib sy. Ane — čez 700 m yisok — nudi obiskovalcu prijatelju naraye tudi lep razgled daleč okrog. Skrb za telesmo okrepčilo je prevzel vsled dobre postrežbe daleč okrog rnani gostilnidar g. Iyan Vrhnjak ii Pameč. Pri Sv. Ani se 6e obhaja lepa nedelja 1. aygusta, sy. Joahim 22. avgiista in imibelska nedelja. 8y. Jurij ob. jnž. *el. Tukaj je obhajal dne 11. julija slovesno dovo *r. mašo naš rojak č. g. Anton Rataj, sin okoliškega župana Jožefa Rataj. Kljub slabemu yremenu se je zbralo v cerkvi ycliko domačih in tujih ljudi. Posebno lepo je bilo pri tej novi sy. maši, kar dela čast celi župniji in kar se redko kje zgodi, da so bili navzoči Stirje najmlajii duhovniki rojaki šentjurske iupnije: č. g. Rataj je maieval, in čfc. gg. kaplani Solinc, Guacj in Cpter, ki so *•* Sele pred par leti slulili pryo «y. maio, so pa stregli pri sy. ¦isiii noTomašniku; leidanji katahet rse* itirth gospodoy, 6. g. Ferd. Žgank, sedaj župnik pri Sy. Kunigundi na Pokorj«, je pa pridigoval. — Bog daj, da bi šentjurska župuija ludi y bodoenosti vzgojila ninogo mladeiiičey, ki se bodo posyetili dubovskemu stanu. »{ogaška Slatina. Pretekli teden v torek, 13. julija, je po težki bolezni umrl ugleden posestnik na Malih Rodnah g. Andrej Debelak, brat pokojnega ravnatelja pošte in brzojava y Sloveniji dr. Janka Uebelak. Pogreb se je vršil y četrtek ob obilni udeležbi sorodnikoy, prijateljev, znancey in iupljanov. 2alujemo za dobrim družinskim očetom, poštcnjakom in odločno krščanskim moženi. N. v m. p. — V Žumrovi hi.ši med Slatino in Sv. Križem •je otvoril g. Josip Novak novo pekarno. Odjemralci so zadovoljni z njegovim pecivom. Eno celo leto nas je po svoji tiragi volji oskrboval s kruhom en sam pek, zato novo pekarijo z veseljem pozdravljamo. — Zdravilišče so do zadnjega kotička napolnili gostje iz cele naie države, iz Avstrije in Madžarske. — Snuje se krajevna organizacija Zveze vojakov iz svetovne vojne, ki si stavlja v prvi vrsti častno nalogo, da postavi v vojni padlim vojakom časten spomenik pri nadžupni ccrkvi Sv. Križa. — Dne 15. avgusta se vrši na Slatini tombola za namene vseh dobrodelnih ustanor pri Sy. Kriiu, na kar že zdaj opozarjamo vse, ki so pripravljeni darovati dobitke in prodajati karlr, da bo prireditev gniotno uspela. jKostrirnk-a. V nedeljo, 25. julija obhajumo liikaj lepo nedeljo, ki bo rcs lepa, ako mun Bog nakloni količkaj lepo vrenie. Zupnijska cerkev je vsa prenovljena od znotraj in zunaj. N'a njeni olepšavi je delalo kar osem vrst obrlnikov skozi dva meseca. Presbiterij je krasno freskio poslikal akademični slikar Fras. V soboto zvečer pridejo počastit poljsko Mater božjo romiirji iz Crne gore, ki bodo imeli svojo pobožnost v nedeljo zjulraj, ob 10. uri pa bo veleč. gospod konz. svet. Franc Korošec, slovesno blagoslovil ncvo slikarijo, novo zastavo mladeniške Marijine družbe in Orlov, dve banderi, ena III. reda, druga Srca Jezusovega in poljske Matere božje, baldahin, altarni in prižnični antipendij. Nato bo slovesna procesija, pridiga, služba božja, darovanje, ob katei i priliki si lahko vsakdo natančneje ogleda novo poslikani presbiterij, na koncu pa zahvalna pesem za srečno dovršiteT yelikega dcla. Sosedje, ljubitelji poljske Matere božje, y nedeljo ysi na lepo slovesnost y Kostrivnico. Kozje. Ker je spomenik padlih vojakoy po blagoslovitvi, to je dne 11. julija izročen y oskrbo občini, vsled tega si dovoljuje izreči podpisano županstvo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so pri blagosloyityi sodeloyali, zlasli pa prevzy. škofu dr. Karlinu za izvršeno blagoslovitey in govor, častiti duhoyščini, pevskemu zboru (odseku Citalnice), kakor tudi cerkvenemu peyskemu zborii, ki je t soboto večer spomenik s petjem pozdravljal, Gasilnemu društvu in šolarju, ki je y imenu mladine deklamacijo zelo dobro izvršil. Hvala pa tudi vsem onim, ki so k tej zgodovinski slavnosti pripomogli. Županstvo trg Kozje, 12. julija 1926. Podlinšek, župan. Jurklošter. V nedeljo, 25. t. m. bo pri tukajšnji podružnici sv. Trojice fanlovska lepa nedelja: sy. maša s pridigo zunaj cerkve in procesija ob 10. uri. Okoličani yabljeni. — Kakor drugod, tako je tudi pri nas neprestano deževje povzročilo veliko povodenj. Potok Gračnica, ki se steka y Savinjo blizu Rimskih Toplic, je preplavil travnikc, povalil žito na" njivah, cesto spodjedel na 15 mestih, in odnesel veliko lesa in sena ob biegovih. Plazovi zemlje in kamenja so zasuli cesto na yeč mestih. Okrajni zastop se je hvalevredno potrudil, da je v enem dnevu cesto za silo popravil in odprl prometu. 1-judje še ne pomnijo lolike povodnji. V župni kroniki je pa vpisano: 27. oktobra 1895 je bila v Jurjevemkloštru velika povodenj. Potok Gračnica je po yednem deževju tako narastel, da je yoda silila na grajščinsko dvoriščc tako na visoko, da je segala do živinskih jasel. Krave in svinje bile so čez noč y župnijskem hlevu. — Sedaj pa yoda ni tekla po grajščinskem dvorišču. Laški okraj. Koye maše, ki so se letos vršile y našem okraju. ne dajo spati dopisniku >Domovine«. Da srao imeli takrat slabo vreme, hoče spraviti dopisnik y zyezo s temi slavnostmi. Vprašamo dopisnika, ali so tudi take cerkyenc slovesnosti yzrok, da je Donava napravila tako ogromno škodo in da so nalivi tudi po krajih, kjer ne prebivajo katoličani. Dopisniku se cedijo sline po debeli telici, po teletih, piščancih in klobasah, ker na široko lo opisuje. Pray kakor evangeljski farizeji, ki so se pohujševali nad tem, da so pobožne žcnske mazilile Gospodove moge. Dopisnik »Domovinec pa naj ne napada lastnih Ijudi, ki so tudi darovali ^n se slovesnosti udeležili. Tudi zadrugo, ki je y Laškem začela obratovati, napada >Domoyina«: sicer od te strani nimarao kaj drugega pričakoyali. kot soyraštvo do kmeta. Tako ste delaii pred 25 leti in tako še sedaj. Takral so se slovenski liberalni krogi družili z Nemci in nemškutarji proti slovenskemu kiheiskemu pokretu, sedaj bi se magari z yragcm, če bi kaj pomagalo. I 1