Dopisi. Iz Maribora. (Poletaaveselica.) G. ureduik, gotovo aiate bili v pričo ono nedeljo, ko je podružaica šulvereina imela avojo veaelico v ,,ljudskem vrtu", aicer ne vem, čemu molčite in ničesar ne poveste o njej. Naj vam torej jaz povem kaj malega o njej. Vršila se je tedaj v „vili Laager" Ijudska veaelica zloglasaemu šulvereiau na korist. Da se je ob tej priložnosti v veliko-aeaiakem duhu vpilo ia pilo, je razuaiao. Tako je tu atala tropa s puatarakimi trakovi preprežeaih mlečuozobnih rokodelskih pomagačev; iz iijih grl se je malo harmoaičao glaaila dovolj pozaata peaeai: ,,Wacht am Rheiu". In tam obkolilo je krdelce pivoljubaib aemških dijakov, pomešanili s trgovskimi pomagači, utico, v kateri so črao-rudeče žolto oblečeae, bledolične gospodiciae natakarska dela opravljala. Na sredi vrta popevala je stoje aa viaokem odru, aeka meaanica iz turnarjev ia bicikliatov s hripavim glasom pesmi o jedino zveličavaem nemškem ,,rajhu". Drugi del udeležencev, ki se ni brigal za take in jednake pojave uemškega duba, hodil je aekako klaverao po mokrem, vlažao zračaem vrtu, ali pa je sedel ob ae posebao auhili mizah ter s atrahom gledal na oblačao aebo, da ne vlije avoje obilne rose čez vrt. Pa, ko je priael treaotek, da se je zažigati jel umetai ogeaj, bili so vai izdihi zastoaj. Neusmiljeao se vlije dež. Pičlo število udeležeacev se od zdaj vedno "bolj zmanjšava. Na zadaje premiae tudi oao ušeaa pretresajoče vpitje, koje je blizo vile stanujočim bil v strah ia grozo. Le aekateri še niao vrta zapustili. Položili so svojo omočeno glavo — tje aa mokro, razmočeao travo! Iz Ormoža. (Poj asnilo.*) Prosim, da glede aa § 19. tisk. post. na dopis iz Ormoža pod štv. 27 v sledečem Vašem listu popravite poročilo in prijavite, da ni ormoška požarna bramba nikdar društvenib nameaov prestopila, ia po takem doslej ni poatala političao društvo. Osobito pa aisem jaz pri nobeaem slučaji nikdar rekel: ^Kdor obeča, da bode nemaki volil, naj uatanel" Al. Martiaz, pož. bramb. stotaik. Iz Ornioža. (P o p r a v e k.) Z ozirom na § 19 tisk. post. blagovolite v Vaaem listu na tistem mestu, kjer je ormoški dopis 5. julija stal, sledeče objaviti: 1. Da bi jaz kedaj požarui brambi ormoški pridigoval, da bi morala aemško voliti, ter se sloveaskim vailjeacem ne udati je — laž. 2. D& bi jaz poziv do požaraikov prebral, da morajo aemško voliti, je ravno tako laž, kakor da bi jaz imenoval požarao brambo ,,deutsches iastitut". Haaa Gedliczka. Iz Ormoža. (Mestne volitve.) Ko se je pred tremi leti obaovil mestai zastop, izvolil si je ta tudi novega župaaa v osebi g. Kada, tedajšajega občiaskega pisarja, ki je kot tak imel letao plačo 300 gld., a župan pokojai g. Kosoll dobil je letao plačo v zaeaku 150 fl. toraj pol manj. Z aovim župaaoai dobili amo tudi nova plačila. Med tem, ko je g. Kosoll 26 let županoval z letao plačo 80 fl., pozaeje *) Na to pojasnilo in naslednji popravek pride k jnalu odgovor, Ured. nekaj let 150 fl, je aovi g. župan koj rekel, da oa ae more za ta zaeaek župaaovati, ampak mora ae aiu puatiti zaesek, kakor ga je dobival kot pisar. namreč 300 fl. To ae mu je tudi privolilo. Clovek bi meail, da je g. Kosoll, ki je z g. Kadom zameail župaaatvo za mesto občiaskega pisarja, tudi zameail plačo. Fa to ai tako. Piaarija g. Kosolla ai bila toliko vredna, kakor oaa g. Kada, ter so mu vsled tega plačo pisarja od 300 fi. na 240 fl. zaižali. To pa vse zavoljo dobrega ia umnega goapodarstva. Ker ae je zvišala župauu služba za 150 fl., zato ae je morala piaarju zaižati za 60 fl.. ter je oboiaa vsako leto z zaeskom za 90 fl. vei- obložeaa, kakor prejšaja leta. Ce dobimo pri predstoječib volitvah zopet takega ia enakega župaua, bodemo morda zopet čast imeli v občiaski žep seči ter novemu župaau s stotajakom pripomoči. Od sv. Lovrenca na k. ž. (Razuoterosti) V tukajanji steklarui so nehali izdelovati stekleao robo ia dotičai delavci so se podali v druge kraje iskat dela ia kruha. Delavci 80 bili večiaoma Nemci. pa bili sn pošteai ia mirai, ter so se vedno ia povsod toliko čedao obaašali, da se aiso o ajib aikake pritožbe ališale, temveč so jih vsi okoličaai prav spoštovali ia jib. bodo radi tega v dobrem spomiau ohranili. Vse drugače pa ae vedejo nekateri kovači v tovaraici za srpe ia koae. Kot trdi Nemci, ki so od vseh vetrov prišli aemkaj iskat zaslažka, poznajo ia čialajo le zveličavao Biamarkijo, vse drugo jim je zoperao, aajbolj pa aeveda Sloveaci ia ajih jezik, katerega toraj tudi smrtao sovražijo. Vae to prav jasao priča njib obaašaaje po krčmah iu drugod. Kjerkoli pridejo z domačimi v ožjo dotiko, takoj jih začnejo zbadati z besedami, ki aikakor ue pričajo o tisti visoki omiki, katero si ti ljudje tako radi svojijo. V dokaz uavedemo le to, da so pred nekaterimi tedai v aeki tukajšuji krčmi dva človeka domačiua budo pobili. Ko je edca teh že ves omamljea ležal aa tleb, bili so ti omikaaci še vedao po njem ter kričali: ,,Crkai slov. pes!" Ume se, da se bodo morali radi tega pred sodiščem zagovarjati. Ker ti ljudje bolj častijo Bismarka, kakor pa Boga, zato jib vidia tudi v cerkvi le poredkoma. O biukoštih, ko so tukajšaji prijazea trg pohodili vaeučiliščniki iz Gradca, bili so zopet kovači med tistimi, ki so nameravali kaliti mir ia red ia bi bili to gotovo storili, ako bi jim gg. orožaiki tega ne bili zabraaili. Da sta bila v ajibovi družbi tudi zaana sloveča obč. svetovalca, to ai lahko vaak misli. Eden od teh si je raae na licu ravao že toliko pocelil, da se je zamogel zopet svojim zvestim tovarišem pridružiti. No, mi mu to veselje prav iz srca privoščimo! Pa še tretjega jako hudega sršeaa ne amemo pozabiti ia to tem maaje, ker ima ou sedaj pri takib rečeh vedao eao glavuih ulog ia to je aeki baraatač, ki je baje iz Celja semkaj priromal ia aedaj tukaj med drugim tudi z nemško kulturo kroaajari. Pa naši ljudje so trdovratai ia za to preperelo blago celo nič ae marajo. Ako ajegovo drugo blago ai boljše, kakor je to maslo ia pa tisti jezik, v katerem je neki ceaik razposlal, tedaj smo prepričani, da Ijudje v ajegovo baraiitavnico ae bodo preveč tiščali, temveč bodo rajši kupovali pri tistih trgovcib. ki vse ljudi eaako spoštujejo. Temu barantac'u zveati apremljevalci so aekateri brezposleniki, prave aifjle, o katerib ljudje le toliko ved6, da muogo dragega časa Bogu pokradejo. Sicer ae pa ta družba, zlaati po krčmah prav imeaitao nosi ia vede, ter svojo visoko omiko kaže a tem, da ugaaja prav ueslane burke, katerib so ljudje že do grla siti. Mi vaakemu puatimo avoje prepričaaje; le to je graje vredao, ako postaae oao vir grdih sirovosti, razdražb ia aepotrebaih prepirov. Zato bi pa tudi želeli, da bi tovoraiaki gospod aa svoje delavce vsaj toliko upljival, da ne bodo po aepotrebuem okoličaaov dražili ia jih zavoljo aarodaosti ia jezika zaaramovali. To si veadar lahko vaak misli, da tukajšaji prebivalci zavoljo aekaterib kovaoev, ki so daaea tukaj, jutri tam, avojega jezika ne bodo opustili, še maaj pa ae navdušili za veliko Pru3ijo, temveč oataaejo vedao, kakor vrli Slovenci, tako tudi zvesti avstrijanci.