Possfeaoiegaia. številka. at&sae 30 TOST 40, Ite^äika.	Maribor, dne 2. oktobra 1919.	533«,
List ffudstvu v pouk m zabav*.
ijštei vsaa ¿>;trtefc in velja s poštnino veta ki v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K ta za četrt leta 1*90 K.
5p§?t sodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravirištvo „Slovenskega Qospodaqa* v Maribora. — fflm**:* dobivajo list brc* posebne saročnia«. — Posamezni Hsti stanejo 12 vin. — Uredništvo:. Korosk»	Sto. 5. — SotnpM «
ata-oSate®, tonerre t» rffc^gj,
ih	ne s»»fsjc od eaostopse petttvftfe s» «Srn« 24 vin, aH kar je isto, 1 Kvadratni ^timeter «tajot» stone IS win. Za
«nate beseo« 5 vis. Parte- s»iiv»S« v*-;xa p*tiivrsta 24 vin., izjave In Podano 36 via. -	s« «pre£t»ujs do «aBn
ttgjftHW'«»'**»';''''"'"" ■» n. .............................................. -.....m	.—■——
m*
mkku. - ....
Socijalna demokracija in kmet&ki stan«
Socijalisti vabijo.
• neznatna manjšina, nasilno vlado nad vsemi drugimi j stanovi, tudi nad teboj, krnet! Vse se jim mora uklo-| niti! Ce nočeš, pa si lahko poiščeš kak star gaber., da te malo povišajo. Tako prenavljajo svet! To je diktatura (vlada) soeijalističnega proletarijata.
rej naj bili orodje v njihovih rokah? Naš blagor in naše blagostanje jim je deveta driga! Tega pa niti ne tajijo, kakor spričuje celo vodstvo socijaldemokra-tične stranke: „Izvršilni odbor socijaldemokratične stranke je sklenil v svoji seji, da so socijalni demo -kratje prisiljeni razširjati svoj program, svojo organizacijo in svoj tisk z vsemi silami, tudi med kmets-ko priprosio ljudstvo, ki bo pri nas v bodoče rsled svoje velike večine v mnogih ozirih odločevalo. Ce torej hoče stranka dobiti v bodoče odločujočo besedo v našem javnem življenju, se mora takoj opreti zlasti na kmetijski proletarijat ter ga na vse mogoče načine zbirati v vrstah Jugoslovanske socialdemokratske stranke."
Tako govori vodstvo socijalnih demokratov. Iz tega je razvidno: Ker je industrijskega (obrtnega) delavstva premalo in čutijo, da so prešibki, so kapitalistični voditelji socijalistov vrgli svoje slabovidne oči milostno tudi na nas kmete-trpine, ki garamo, delamo in se mučimo nad 16 ur na dan, da si s tem delom komaj prislužimo borno kmetsko hrano. Lepa hvala za tokrat nam izkazano ljubezen! Dobro vemo, da nas potrebujete samo zato, da bi polnili vaše blagajne, iz katerih so vaši voditelji tako sijajno plačani !j Potrebovali bi nas, da ob času volitev povečate itak majhno število vaših glasov.
Toda ne boste nas!
Mi smo že toliko samostojni, da celo nič ne potrebujemo vaših naukov in vaših judeževih nasvetov* Mi vodimo boj proti izkoriščanju kapitalistov in ta naš boj bi bil mnogo uspešnejši, če vi delavskega ljudstva, ki izhaja veSitoma iz naših kmetskih domov, ne bi okuževali s svojimi brezvestnimi in brezverski-mi nauki. Kjerkoli ste še dosedaj dobili moč v svoje roke, se niste postavili v boj proti izkoriščanju in kapitalizmu, kakor ste to prej vedno trobili, ampak na-hujskane, vam zvesto udane množice ste obrnili v popolnoma drugo smer, v smer svoje zločinske politike. Prvo vam ie bilo vselej in povsod boj proti verskemu
morala biti toliko in toliko dni v sobi ki zdravniki so imeli mir. Vršilo se je n. pr. tako-le:
Pride zjutraj v bolnišnico, od neprestanega cepljenja še vsa vznemirjena. Zagleda kadeta in stopi k njemu:
„Prosim, gospod kadet, ali bodo danes tudi cepili?"
„Seveda, danes bodo vsi na zgornjem stegnu cepljeni", odvrne mladi kadet s čisto mirnim glasom,, kakor je bil naučen.
Grofica zmaje nekoliko z glavo, v tem zagleda* da prihaja neki praporščak:
„Prosim, gospod praporščak, ste vi že tudi cepljeni?"
„Da, ekscelenca, mi smo že vsi na zgornjem stegnu cepljeni", odvrne praporščak tako mirno in samozavestno, kakor da bi to bilo nekaj čisto vsak -danjega.
Slednjič je menda res prišla ekscelenca do spoznanja, da je ajdovski zrak zanjo neugoden in je nekega dne zahtevala avtomobil, da se odpelje v Ljub -Ijano. Pred odhodom so se godile ž njo še razne druge stvari. Da se je lažje iznebijo, so ji priskrbeli neko visoko odlikovanje za zasluge v bolnišnici, na račun dotičnega odlikovanja so iztisnili iz nje preoej denarja in plačati je morala razne pojedine, kar ni bilo ravno lahko, kajti ženska jo bila ravnotako skopa, kakor neumna. Toda ta pripovedovanja ne spa daio v okvir tega dogodka.
Grofica se je torej odpeljala in pozabil sem jo popolnoma. Nekoč pa pridem v Ljubljano, grem ka -kor navadno v Marijanišče in med razgovorom mi pa povedo, da je nedavno bila tukaj eksceienca grofica Degenfeld.
Razmerje med socijalno demokracijo in kmets -fcim stanom že od nekdaj ni zelo rožnato. Po krivdi socijalnih demokratov se je to razmerje med vojno še bolj poslabšalo. Ali nismo v vseh socijalističnih listih celega sveta dan za dnevom brali o kmetih, češ, ta je pravi, tega primimo in ga obesimo, pa bo povsod bolje in bo tudi jesti dovolj, še mogoče kaj odveč, kajti kmet, to je tisti hudič, ki odira vse druge stanove!!; On je kriv, da smo mi delavci tako slabo plačani ter da moramo stradati tako, da nam ie tema pred očmi. Ali niso oznanjali in še oznanjajo socijalisti, da se mora kmetom odvzeti vsa zemlja in da mora zemlja postati skupna družabna last, kmet naj bi jo dobil le v najem v svrho obdelovanja. Torej delal, mučil in trpel bi naj kmet, hasek bi pa imeli rudečkarski gospodje z visokimi cilindri na glavah ter z globokimi žepi. Tako in enako so pisali, govorili, delali ter se obnašali socijalisti napram kmetu. Toda sedaj so vse to pozabili in se bodo mogoče še drznili govoriti, da tisto med vojno ni bilo res. Kar naenkrat vabijo kaj ganljivo na vse mogoče načine z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, da naj kmet pristopi v njihove vrste, ker tam pri njih je njegova edina rešitev. Seveda ravno pri njih! Saj nas to že učita zlasti Rusija in Madžarska. Tam lahko vidimo vzglede, kako se rudečkarji razumejo na gospodarstvo. Kjerkoli so dobili ti ljudje količkaj oblasti v roke, so vse razdejali, uničili, prevrnili in požgali. Njihovo rudečkarsko-ro-parcsko prenavljanje je ostalo ljudem v živem spominu. Posledice se bodo poznale še leta in leta ter ka -zale potomcem v svarile, kam človek pride, ako ga dobi taka sodrga za svoje brezverske nauke. To je torej njihova ljubezen: kri in nasilje! To se vse seveda sklada z njihovim evangelijem. Socijalno-demo-kratični fabriški delavci naj izvršujejo, če so še tako
Zakaj hočejo pridobiti kmetsko ljudstvo?
Pri nas si pač mislijo gospodje: Sami iz lastne moči tega še ne moremo izvršiti. Dobiti moramo pomoč. Najmočnejši stan pri nas je pa kmetski stan. Ce hočemo, da bomo tudi tukaj v Sloveniji lahko govorili in seveda tudi delali po ruskem in madžarskem načinu, moramo najprej slovensko kmetsko ljudstvo o-majati, oslabiti, njihove stanovske organizacije razcepiti, njihovo združeno moč razbiti. Tako si olajšamo svoj posel, da bomo mi neznatna manjšina vihteli svoj strašni bič nad večino kmetskega ljudstva. V dosego tega se je v srcih socijalnih demokratov kar naen -krat porodila skoro nepopisna ljubezen do kmetov-tr-pinov. Kako lepo govorijo sedaj o našem delavskem ljudstvu, med katero prištevajo z veliko rudečkarsko odrešeniško milostjo seveda tudi nas kmete. Tako se je vsa stvar naenkrat zasukala; ker dosedaj smo le vedno slišali o kmetih-požeruhih iu oderuhih in brezštevilno drugih takih socijalističnih ljubezniivostih . Veste, kmetje, zakaj so socijalni demokratje v svojem glasilu naenkrat udarili ravno na drugo, nasprotno struno? Veste, zakaj je brezverskim socialističnim voditeljem, ki držijo delavstvo v brezmejnem trinoš -kem suženjstvu v svojih orga.nizaci.jah, veste, zakaj jim je kar naenkrat pri srcu naša politična sužnost, kakor pravijo? Zato, ker hočejo kmetske ljudi, kmete, posestnike, kmetske delavce, hlapce in dekle, ¡>o -rabiti samo za orodje, s katerim bi si pri nas pridobili moč za svoje samopašne namene. Mislijo si pa , kakor so mislili nekdaj: češ, kaj nam mar ta trpeči kmet, da imamo od njega le kakšne koristi, namreč polne trebuhe ter polne „turške blagajne brez dna"! Vedo, da ne morejo izvesti svojih prekucijskih namenov, ako jim ne pomaga kmetsko ljudstvo. Mi bi to -
LISTEK.
Sestra „Rdečega križa"«
(Remfčni^dogodek. Priobčil dr. Leopold Lenatd).
Načelnik ajdovske boinišnice je bil neki gospod rodom in z doma nemški jud s Češkega, jako razumen gospod in praktičen, ki se je dobro razumel na gospodarstvo. Ko .je dobil to ponudbo, je zaklical: ..Kaj, tri prašiče za eno grofico? To je premalo. Sest prašičev naj dajo!-
Gospodje iz PrvaČine so pričeli pojasnjevati, da so prašiči dandanašnji dragi in redki. Trije prašiči to za ekscelenco čisto dovolj. Slednjič se dogovore ajdovski s prvaškimi, da vzamejo ekscelenco za 3 prašiče, toda biti morajo lepi in debeli. Pogodbo so na -redili tako, da pride ena svinja takoj z groiico. drugi dve dobe potem, če je grofica ostala v Ajdovščini.
Ko je bila pogodba narejena, so pričeli prvaš-ki prigovarjati grofici in jo hvaliti, da je z njeno pomočjo prvaška bolnišnica sedaj hvala Bogu tako dobro urejena. Toda v Ajdovščini je še vse tako zelo neurejeno in gospodje prosijo zelo, ako bi hotela priti tja in pomogla urediti bolnišnico.
Milosrdna grofica ni mogla zapreti svojega srca takim prošnjam ter sc jc odločila, da prenese v Ajdovščino delokrog svojega usmiljenega delovanja.
Takoj pripravijo avtomobil, da odpelje grofico v Ajdovščino, na vozu za avtomobilom se .ie pa peljala debela svinja. Takoj drugi dan pa pošljejo ajdovski v Prvačino voz po ostala dva prašiča.
Tako je prišla grofica s svinjami v Ajdovščino.
ostala tam in pričela razvijati v bolnišnici svoje de -lovanje. G. načelnik bolnišnice, že imenovan češko -nemški jud, je zaklical nekoč ves obupan: „Was für Schaden! Die Schweif haben wir gegessen und die Lxellenz ist uns gebbeben:" (Kakšna škoda! Svinje smo snedli in ekscelenca nam je ostala!)
Z njo se bile v resnici precejšnje homatije, pa malo koristi. Dobiti je morala stanovanje, obstoječe iz dveh lepih sob. za svojo postrežbo dva vojaka, avtomobil na razpolago, kadar je zahtevala in še mnogo drugega. Njeno delovanje je pa obstojalo v tem, da je bolnike „krepčala." V kuhinji je zapovedala narediti šato in napeči piškotov. S to robo je šla potem okrog bolnikov, pri njej dva vojaka, prvi je vlival bolniku z žličko šato v usta, drugi je nosil košarico s piškoti. Grofica stopi k postelji, kjer je ležal na tifusu težko bolni Bošnjak ter ga nagovori: „No, Kerl, kako gre?" Rekla je namreč vsakemu „ti" in „Kerl."
Bošnjak samo stoče in ne odvrne ničesar, pr -vič, ker je ni razumel, drugič, ker je vsled bolezni bil v nezavesti.
..Kako neumen je ta Kerl!" zakliče grofica ter pomigne vojaku, naj mu vlije z žličko v usta šato, a sama pa vzame piškotek in ga položi na vzglavje. — Tako je obiskovala bolnike, kadar se ji je zazdelo , bolnišnica je imela od tega samo škodo, bolniki pa nobene koristi.
Med tem so se podražili prašiči in grofice ni' bilo s čim odriniti dalje. Toda gospod načelnik je bil praktičen Človek in prišel je na učinkovito misel cepljenja. Kadar je prišla ekscelenca v bolnišnico, so jo cepili. Cepili so neprestano in na različnih delih telesi: zoper koze, kolero, tifus, pegasti tifus, sploh zoper vse mogoče bolezni. Po vsakem cepljenju je
prepričanju ljudstva, čeravno ste vselej povdarjali, da nimate nič proti veri in duhovnikom. Toda ko se vam je kje ponudila prilika, ste udrihali po veri in duhovnikih, kakor nekdaj biči graščinskih valpetov po krvavih kmetskih hrbtih. Tudi pri nas je iz vašega rudečkarskega vedenja razvidno, da hočete kre -niti na isto pot. Kaj že piše socijalistično glasilo: .„Naprej"? Ali ne imenuje našega najsvetejšega verskega prepričanja prazne bajke, ki ničesar ne povedo in ki nam popolnoma nič ne hasnejo ? Ali ne tre -pečete kar od samega hlastnega razburjenja, da bi se tudi pri nas mogli spraviti na šolo, Cerkev, duhov -nike ter na versko prepričanje poštenega kmetskega ljudstva? Kar dočakati ne morete tega trenutka, da bi na ta način vodili „boj proti klerikalizmu." Dobro vemo: Za dosego naših pravičnih zahtev moramo ze-diniti vse delavne človeške sile, naj si bo to kmetski posestnik, viničar, kmetski delavec, obrtnik ali to -varniški delavec. Vsi moramo voditi boj proti izže -manju delavnega ljudstva po kapitalistih in brezvestnih navijalcih cen. Eno je gotovo: Socijalna demokracija, ki pozna le strast in sovraštvo ter boj sloja proti sloju, s svojimi še tako lepo vabljivimi nauki ne bo mogla nikdar zediniti različnih stanov. Do vza -jemnega dela nas bo pripeljala le tista stranka, ki priznava in tudi podpira ter izvršuje nauke krščan -ske ljubezni in pravičnosti. Ker ta nauk priznava e-dino SLS, oziroma Jugoslovanska k m e t s -k a zveza, zato tudi mi kmetje prav dobro vemo , kje je naše mesto in se za snubljenje socijalnih de -mokratov prijazno zahvalimo. Vaša snubitev je pa za nas samo tem ognjevitejši poziv, da tembolj strnemo svoje vrste v kmetskih zvezah, se združimo v nepre-tržno verigo vsi, ki se trudimo z zemljo in preprečimo na ta način „rndečkarske" nakane.
Kmetje slovenski! Sedaj vidite, zakaj bi nas pravzaprav socijalisti radi imeli v svojem taboru! Ne dajte se premotiti! Ne hodite za nje v žerjavico pG kostanje! Vaše mesto je pod krepko razvito zastavo Kmečke Z-v e z e.
«t, y«,...: -afcS-y ; ^-¡¿»ff^^&Câ«^
„Samostojna" Jn it dr. Korošec. ^¿¿JL
Samostojnost je lepa čednost za vsakega človeka in dika tudi vsaki stranki, ako ni samo lepa be -seda, s katero se lovi nepoučene ljudi. Zasluge in požrtvovalno, nesebično delovanje dr. Korošca za slo -venski narod sploh in za slovenskega kmeta posebej nekaterim prvakom ni pripustilo mirnega spanja. — „Vse bo letelo za tem klerikalcem", so si začeli naj -prej samo na uho šepetati, „ves narod bo v njegovem taboru; treba bo nekaj zoper njega ukreniti."
Otroci teme pa so v svojem delovanju bolj iz -majdljivi nego otroci luči. Zato so sklenili ustanoviti Samostojno kmetijsko Stranko, da bi pod tem lepim i-menom odkrhnili od Slovenske Ljudske Stranke del kmetov. Kakšna da je ta samostojnost te stranke, ki se skuša ustanoviti, je najboljša priča načelnik slovenske liberalne stranke, ki nosi sedaj tudi lepo ime Demokratska stranka, dr. Tavčar, župan ljubljanski. ¡Ta je v „Slov. Narodu" priznal, da so liberalci skušali z ustanovitvijo raznih strank med delavci in med kmeti utrditi si majajoča se tla pod nogami. Organizirali so delavstvo in dali v te namen tudi potrebna sredstva. „Stranka je skušala dobiti privržencev med kmeti. Sad tega je neodvisna kmečka stranka, ki danes udriha z loparjem po naši stranki, meneč, da z loparjem najbolj utemeljuje ustanovitev nove stranči-ee." To se pravi z drugimi besedami: Recimo kmetom, da hočemo samostojno kmetijsko stranko, ker bo ta beseda precej izdala, zraven pa moramo povedati
kako trpko zoper liberalce, ker nam sicer kmetje ne bodo šli na lim. Hkrati so pa začeli o dr. Korošcu razširjati različne laži, da bi omajali v ljudstvu zaupanje do njega. Ko smo poročali dr. Korošcu o le-teh lažeh, se je dobrodušno zasmejal in rekel: „Pustite take otročarije! Sedaj moramo opravljati važnejše reči za naše ljudstvo; pametni ljudje itak ne verjamejo, drugi bodo pa že pozneje spregledali, da ima laž kratke noge."
Sedaj je „Kmetijski List" objavil na uvodnem mestu kratek članek „Dr. Korošec in kmetje", da bi nadejal „samostojnim" sijaj veličine in ugleda, ki ga seveda nima, ker v Belemgradu v politični javnosti pač nihče ne govori o kakšni slovenski samostojni kmetijski stranki; saj so srbski krogi dobro poučeni, da je ogromna večina slovenskega kmetskega prebi -valstva za Slovensko Ljudsko Stranko in se je v tej stranki organiziralo v kmetskih zvezah. „Kmetijski List" trdi, da je hotel dr. Korošec srbske voditelje kmečkih strank preslepiti, da bi stopil ž njimi v zve-8 zo; da je pregovarjal te kroge, a dosegel ni ničesar. Nadalje, da je poslal k njim nekega duhovnika, da jih je ta objemal, stiskal jim roke, vodil jih pod pazduho in se jim dobrikal, da ga je bilo kar težko prenašati.
Od dobropoučene in popolnoma zanesljive strani iz Belegagrada smo pa na naše vprašanje dobili poročilo, da je poročilo „Kmetijskega Lista" čisto navadna laž. Dr. Korošec ni nikogar iskal in nikogar pregovarjal in nikogar pošiljal, da bi kateregakoli voditelja srbske seljačke stranke (ki ima v zbornici 1 častitljivega zastopnika) objemal ali vodil pod pazduho (zakaj neki tudi ne-še poljuboval! ?). Istina je le, da je načelnik srbske seljačke stranke prišel parkrat sam k dr. Korošcu in se razgovarjal tudi z drugimi člani Jugoslovanskega kluba s predlogom, ali ne bi se mogla srbska seljačka stranka spojiti, oziroma sodelovati s Slovensko Ljudsko Stranko, ki je že pred vojno organizirala kmete v Kmečke Zveze in sedaj to kmetsko organizacijo izpopolnuje.
Dr. Korošcu ni treba posluževati se laži, kakor se jih „Kmetijski List." Dobra reč se sama hvali, — pravi narodni pregovor — in torej ne potrebuje takih sredstev, kakor „samostojni" voditelji, ki bi v mirni dobi radi želi, kar so drugi y nevarnih časih in ob velikih žrtvah sejali. Slovenski kmetje so tako pametni, da se ne bodo dolgo dali loviti od novih, nepreizkušenih odrešenikov, ampak se bodo organizirali v Jugoslovanski Kmečki Zvezi, v kolikor še niso organizirani. Naša organizacija krepko napreduje na Hrvatskem, v Bosni, Dalmaciji, Hercegovina je pa že cela v našem taboru. Naprej za'Jugoslovansko Kmečko Zvezo!
Ifofiitve zahtevamo! Jf
Skoro po vseh drugih državah, ki so" se ustanovile, so že imeli volitve v ustavodajno skupščino, v državni in deželne zbore, v občinske in, druge ja-javne zastope. Le pri nas plavamo v starem neredu naprej. Posamezni uradniki, ki prav nič ne poznajo razmer, predpisujejo po starem načinu nove davke, deželna vlada dela brez deželnega zbora (večino i-majo sedaj v njej liberalci, združeni s socijalnimi demokrati), v Beogradu imamo sicer državni zbor, ki pa ga ni izvolilo ljudstvo, ampak le posamezne stranke. Glavno in skoro izključno besedo pri sestavljanju začasnih zakonov in odredb imajo liberalci in socijal-ni demokratje. Radi tega se ne stori za našega kmeta in sploh za kmetsko ljudstvo prav nič. Temu se mora napraviti prav kmalu konec. Jugoslavija mora dobiti nove zakone ali postave, ki bodo v prid kmetu, obrtniku in delaven na deželi. Pri zakonodaji morajo odločevati naši kmečki ljudje s pomočjo naših voditeljev, ki imajo srce za naše ljudstvo. Na shodih Kmečke Zveze povdarjajo kmetje sami, da potrebujejo pri sestavljanju novih zakonov, npleg izobraženih kmetov tudi šolane ljudi,1 ki bodo kot odkriti prijatelji kmetskega ljudstva pomagali našim kmetskim mož«m pri sestavi novih zakonov.
Volitve se ne smejo več zavlačevati. Somišlje-| niki Kmečke Zveze zahtevajo na vseh shodih, da se i morajo čimprej razpisati volitve \ za državni zbor v Beogradu, za deželni zbor v Ljubljani, za občinske in šolske odbore: itd. Ce so v Nemški Avstriji in na Cehoslovaškem lahko izvršili volitve, zakaj bi jih pri | nas ne.
Ljudstvo mora priti do besede!
Kmetska Zveza mm n&šega kmeta.
Neštevilno pritožb prihaja od vseh' strani, da naše davčne oblasti malim in srednjim ter mnogokrat tudi večjim posestnikom predpisujejo neprimerno visoko dohodnino. Na vseh shodih in ob drugih i prilikah se pritožujejo naši ljudje, da bo krivično predpisana dohodnina uničila veselje do dela marsikateremu kmetu. Davčne oblasti pa so začele kmetom predpisovati tudi vojni davek in v zadnjem čar su celo vinski davek. Na shodu zaupnikom Kmečke Zveze dne 11. septembra v Mariboru se jo od strani naših kmetskih mož zahtevalo, da se mora tem krivicam' napraviti konec. Izvolilo se jei posebno odposlanstvo, ki naj zastopnikom višje finančne oblan sti pojasni, kako se glede predpisovanja dohodninskega, vojnega in vinskega davka postopa z ubogim kmetskim ljudstvom.	t
V odposlanstvu so bili dež. poslanec Vrečko, župan Galunder in posestnika Serbinek in Zebot. ¡Vi sredo, dne 24. septembra je poverjenik dr. ¡Verstov-šek vodil odposlanstvo k delegatu finančnega ministra cir. Savniku v Ljubljani.
Odposlanstvo se je mudilo nad eno uro pri delegatu. Na podlagi resničnih dejstev je odposlanstvo dokazalo delegatu, da se našemu (posebno kmetskemu) ljudstvu godijo pri predpisovanju prej omenjenih davkov, posebno po nekaterih okrajih go-rostasne krivice. Cel ustroj, kako se predpisuje dohodnina in vojni davek, je na napačni podlagi. Se« danji slovenski uradniki še odmerjajo dohodnino in vojni davek na podlagi podatkov, ki so jih sestavljali prejšnji, po veliki večini nemčurski in nemški uradniki, ki so imeli nastavljene za špiceljne same naj -bolj zagrizene nemčurske hujskače in ovaduhe. Ti so pošiljali davčni oblasti napačne in lažnjive podatke o dohodkih posameznih posestnikov in obrtnikov . O Nemcih in nemčurjih so poročali čisto malenkostne dohodke, o Slovencih pa so iz same hudobije poročali, da imajo ogromne dohodke. Od tod izvira tolike krivičnih predpisov, od tod toliko nevolje in jeze med kmetskim ljudstvom. Poslanec Vrečko je odločno pov-darjal, da naše ljudstvo ve, da mora imeti država dohodke in pravično odmerjenih davkov ne plačuje z ji ne voljo. A ker se pri predpisovanju dohodnine godijo gorostasne krivice in ker nekateri uradniki kar krat-komalo odklanjajo upravičene pritožbe, ni prav nobeno čudo, če je ljudstvo nevoljno. Poleg tega pa še slišijo naši ljudje v uradih zbadljivke: „Kmet še velike premalo davkov plača! Kmet je oderuh! Kmet je navij alec cen!" Dejstvo pa je, da si mora marsikateri kmet že sedaj najeti posojilo, če hoče plačati visoke dohodnino.
Odposlanci SKZ so delegatu dr. Savniku pojasnili natanko vse pritožbe in jih podprli z dokazi. Iz ročili so mu še posebno spomenico. Dr. Savnik je vzel pritožb« na znanje in je obvestil zastopnike Kmečke Zveze, da bo izdal ukaz. naj se krivice popravijo. Izjavil je, da se:
1. odslej uradniki morajo ozirati tudi na vse pritožbe, prizive in priznalnice, ki so vložene po preteku določenega roka; 2. da se bodo čimpreje sestavile cenilne komisije, v katerih bodo imeli tu ¿i kmet« ski in obrtniški davkoplačevalci besedo; 3. da se nepravilno računjena uporaba lastnih pridelkov pravi« eno ceni; 4. da se davčne oblasti ne bodo smele ozirati na nezanesljive podatke, ki so jih sestavljali nemški in nemčurski uradniki in ovaduhr; 5. da bodo prizive do 6000 K reševali pri1 okrajnih oblastvih; (L da morajo uradniki sprejeti vsak rekurz, upoštevati
„Kaj je pa hotela?" vprašam začudeno. „Rekla je, da hoče biti prednica naše bolniš -
niče."
V Marijanišču je bila namreč velika in krasno urejena vojaška bolnišnica.
„Kaj ste pa odgovorili?"
„Rekli smo, da prednico že imamo in je ne potrebujemo. Nato se je poslovila in odšla."
Po katerih bolnišnicah je potem razvijala svoje delovanje, mi ni znano in me ni zanimalo.
Pismo*iz Gornje Dravske doline. ________
Napisal IVrzelak".
12. september 1919! Ne pozabim te nikdar! Kaj je bilo ta dan izvanrednega? Jutranji vlak hiti iz Maribora proti Koroški. Dolga vrsta voz. Na vsaki postaji vstopi ogromna množica; gosta megla leži po dolini, Drava jo je ponoči naduhtela in napuhtela, a lica potnikov niso meglena in otožna, ampak jasna in vesela. Kam se peljemo? To ti pove voz sredi železniškega vlaka, okrašen s cvetlicami in venci ob ok -nih in na strehi. V njem se vozi presveta Devica Marija Višarska, begunka iz Koroške. Postaja Dravo-grad-M«2a. Vlak obstoji. Čakajočega ljudstva mepre-gletfna anoiioa. Ob 8. *ri se začne potmkafi proca -
\
sija od kolodvora proti romarski cerkvi Sr. Križa . Prizor, kakoršnega še nisem videl v življenju in ga ne pozabim nikdar. Cela pot v slavolokiH ki vencih , vmes pritrkavanje zvonov in pokanje topičev, nad 4 tisoč ljudi v procesiji in kar je bilo prav posebno razveseljivo, polovica moških. Belooblečene mladenke nesejo starodavno čudodelno podobo, spredaj prepeva lep pevski zbor Marijine pesmi. Staro in mlado se je solzilo ginjenja. Tudi zlato solnce ni hotelo zaostati v počeščenju zvezd Kraljice. Razpršilo je meglo in ljubko posijalo na grič Sv. Križa. Dospevši v cerkev, za-pojejo duhovniki, 40 po številu, Marijin „Slavospev."
Da, to je bil izraz, to je bila manifestacija ka -toliške misli, dvakrat važna za dosedaj toliko trpeči Korotan in Dravsko dolino. In ti, dobro ljudstvo, si
! zopet pokazalo, da hočeš ostati Marijino ljudstvo in Marijin narod, in Ona, presveta Devica, naj bo kra-I ljica Jugoslavije:
Da bi le tudi bila! Pa znamenja kažejo drugače. 12. september 1919 in 12. september 1683. Kakšna razlika med vama! Takrat je poljski kralj Ivan So-bieski s pomočjo nebes Kraljice rešil mesto Dunaj in s tem vso zapadno Evropo turSkega nasilja, a danes smo Te spremljali, ko si morala bežati iz starodavnega svetišča na Sv. Višarjih pred novodobno evropske lažT-kuitnro, ki je svetovno vojno krivično aačela, krivično nadaljevala in še slabše tondala.
In kaj sedaj? Imamo S«»«« vc(ine. ^saj r«i« se tako. imamo tudi J*frosfctvrjo. ▼ ftrsrtBen» bodo volit-
ve. Drago ljudstvo, takrat pokaži, kaj si. StsSa sva 12. septembra s prof. dr. Ozwaldom pri Sv. Križu zunaj cerkve. Noter priti ni bilo mogoče, pa pravi, dobro bi bilo, ako bi nekdo zunaj na prostem po sv* o» pravilu spregovoril ljudstvu o sedanjih razmerah. — Res, pametna misel! Ne z brezmiselnimi veselicami, ki se zdaj prirejajo tukaj ob meji, s pijančevanjem, a godbo in plesom, s tem, gospodje, ne bodete rešili našega ljudstva. Treba je resnobe. Ob naši nemški meji najdemo kraje, kjer pleše vse, staro in mlado, posebno odkar imamo vojaštvo na vratu. Sosedje Nemci so pa nam smejijo. Mislil sem si zadnjič in tudi hotel povedati ljudem, ob volitvah bodite tudi trdno katoliški,, da ne bo veljal o nas rek, ki so ga imeli stari Rimci:i plebs mobilis, kar bi bilo prosto prestavljeno:! Ijudsfc vo naše ni vredno, da bi se človek za njega trudil, Poznam kraj v prelepi Savinjski dolini, kjer so Sili ljudje ob neki cerkveni slovesnosti do solz ginjeni;] nekaj mesecev pozneje so volitve za državni zbor — nasprotnik dr. Korošcov, liberalni kandidat iz Zaloa, dobi v tistem kraju večino glasov. Torej značajnostl in zopet značajnosti je treba učiti naše ljudi! Na33 Hobri in izobraženi Primorci in Goričani vzdihujejo} pod strašnim jarmom, niso tega zaslužili. Ce jim pogledaš v oči, bereš jim vso bolečino, ki jo je povzro* 811 Irivifiai Lan v verskem in »arodnem oziru. In mU bi naj z veselicami kratili časi Ne, časi so pač pr»» vetm.
napovedbe davkoplačevalcev in da morajo z njimi u-Kudno nostonati: 7. vsi vojni dobičkarji se morajc
tt-
Ijudno postopati; 7. vsi vojni dobičkarji se morajo brezobzirno obdačiti; 8. glede'vinskega davka bo treba temeljite izpremembe, da ne bo kmet trpel škode; 9. delegat dr. Savnik je obljubil odposlancem Kmečke Zveze, da se e k s e k u c i j e ali iztirjevanja vo.;~ nega davka in dohodnine (licitacije) takoj u stav i-j o in se na prošnjo (kolek 2 K) počaka s plačilom.
Odposlanci Kmečke Zveze so dosegli uspeh Na davkoplačevalcih, ki trpijo krivico, pa je sedaj ležeče, da takoj vložijo pritožbe, oziroma pnzive na davčno okrajno oblast, ali pa naravnost na delegata finančnega ministrstva dr. Savnika v Ljubljani, tudi .v; slučaju, če so krivično predpisani davek že plačali.
Kdor si sam ne zna sestaviti priznalnice, pri -siva ali pritožbe, naj se obrne osebno ali pismeno na „Tajništvo Slovenske Kmečke Zveze v Mariboru' ^Cirilova tiskarna), ki daje članom Kmečke Zveze brezplačno potrebna pojasnila. -
n r a v n o vzgojo, ker je edino taka vzgoja poroštvo, da bo slovenski narod v Jugoslaviji ostal čil in zdrav ter sposoben, da prevzame v številu drugih narodov enakovredno ulogo v svetovni zgodovini in politiki."

Naši Invalidi.
Da
se poznamo.
Zadnji čas rastejo novi listi kakor gobe iz zemlje. Zato je potrebno, da svoje čitatelje večkrat opozorimo na glasila naše stranke in nasprotnih strank . Naši listi so: „.Straža", „Slovenski Gospodar", „Male Novice,,", „Murska Straža", „Slovenec", „Domoljub" in „Mir." Nasprotni listi so: „Mariborski Delavec", „Nova Doba", „Ptujski List" (ti trije so glasila JDS (Jugoslovanske Demokratske Stranke) in sicer prvi za Maribor, drugi za Celje in tretji za Ptuj). „Jugoslavija" (list liberalcev-radikalcev), „Slovenski Narod" (JDS v Ljubljani), „Kmetijski List" (glasilo nove Samostojne Kmetijske ali Mermoljeve stranke), „Naprej" in „Ljudski Glas" (oba glasila socijaldemo-kratične stranke).
Citatelji, izrezite si ta članek, da imate imena pri rokah, ako vas kdo vpraša po tem ali onem listu.
Vprašanju, kako oskrbeti invalide, f>i bilo treba
posvetiti več skrbi. Ne more nam pač biti vse eno . kako se godi 50.000 našim državljanom in kako bodo oni zadovoljni pri nas. Res, da so to ljudje, ki so telesno poškodovani, manj ali celo nič sposobni za delo. Toda tega si niso krivi sami, in naši bratje so, možje in fantje v najlepših letih, marsikateri izmed njih je prestal veliko hudega.
Pisalo se je nekaj časa o domovih za invalide: in res jih vidimo zdaj te nesrečneže skupno stanovati na raznih krajih. Torej so srečno prišli nazaj v barake in vojašnice! Ne invalidom, ne drugim to ne za-more posebno ugajati. Koliko dolgega časa je v teh hišah, kako se marsikateri privadi lenobi, koliko slabega se naučijo drug od drugega, kakšna nravna nevarnost so za celo okolico tisti, ki jim ne manjka ve- j stojnimi" junaki prave ničle! Srečna Jugoslavija, da liko, pa so tembolj lahkomiselni! Ce bodo stanovali ) so se porodili ravno na njenem^zemlju veliki sinovi:
stranki, da ni nič storila za kmeta. Taki blebetači,
ki kot politični mladiči sploh ne poznajo ali nočejo poznati razmer, ki so pred dobrimi deset leti vladale pri nas, namenoma lažejo in farbajo svoje lahkoverne privržence. Taki so posebno agenti liberalno-nemčur-ske Samostojne laži — Kmetijske Stranke. Mer mol j a Drofenik, Urek, Blaže Urlep, Joža Medved, šikolsu Kušar in jareninski Sumenjak ohranjajo življenje Samostojni stranki samo s tem, da trdijo: Kmetska Zveza ni prav uič storila za kmetsko ljudstvo, zategadelj uioramo začeti mi. To so tisti veliki preroki, ki imajo glavne zasluge za razne Avstrije in za u-sianovitev Jugoslavije. To so. oni veliki možje, o katerih bo pisala zgodovina, da so pripeljali slovensko-štajerski kmetski rod iz temnega suženjstva v deželo sreče in svobode. Dr. Korošec, dr. Krek, dr. Ver-siovšek ter naši kmetski možje Roškar, Pišek, Bren čič. Vrečko, Peter Novak, Hlebič, Galunder, Florjan-čič, Pelol in še mnogo drugih, ki so že od nekdaj, v težkih časih, ko je še Mermolja trgoval v Vertojbi s krompirjem, ko, je še Drofenik v St. Jurju bil sla-v ni zadrugar, delovali za svobodo našega naroda in predvsem našega kmeta, so v primeri s temi „samo-
po teh domovih dalje časa, ne da bi vedeli, kaj naj začnejo, je velika nevarnost, da bodo čezdalje bolj nezadovoljni, bodo poslušali vsakega podpihovalca in tako lahko postanejo ravno invalidi prava nadlega in šiba božja za celo državo. In vendar bi lahko mnogo še koristili, ako se bo prav postopalo z njimi.
Naša misel je ta: za slepce in morebiti še za katero drugo vrsto invalidov naj se ustanovijo pri -merni zavodi. Drugih invalidov pa nikar ne držati v skupnih domovih, zlasti ker zdaj ni nikjer nobeno prave discipline. Kateri so tako poškodovani, da ni misliti na to, da bi bili še kdaj za delo, tiste naj razdelijo na civilne bolnišnice in hiralnice; ravno tako take, ki še nimajo kam domov. Drugi invalidi pa naj
Zelo neutrudno agitira zadnji čas JDS za svoje liste j gredo domov in tam pomagajo pri delu, kolikor pač
...	............- - ._!■ t T~ ->.....! O.. I).. _____(„ .. C'1 ! ........T",-*_____ _____ ::..	1„X„	______ „ ..»^»nn/l Xn
v Mariboru znani prof. Voglar od Sv. Ruperta v SI. gor., v Celju odvetnik dr. Božič, v Ptuju odvetnik dr. Gosak; pošiljajo strankam kst* in zraven pismo, v katerem jih silijo na vso moč, da morajo list vzeti in naročiti. Somišljeniki, pismo v peč, list pa nazaj! In če pride vdrugič, viretjič, vdrugič in vtretjič nazaj! Tudi razni zaupniki in poštni uradi prejemajo cele zavoje listov, da jih razširjajo. Odklonite možati vsak list, ki ni naših misli! Svoji k svojim! Predobri in prepošteni smo bili, ko smo liberalcem radi edinosti prepustili toliko mandatov. Zdaj hočejo nas, svoje dobrotnike, izpodriniti, a nas ne bodo. Laž in hinavš -čina. imata kratke noge!
V
TABOR
muropoljskega in prekmurskega kmetskega ljudstva sklicuje Slov. Kmečka Zveza
i nedelja, dne 5. oktobra ob 14. uri (2. popoldne) na j
Cvenu pri Ljutomeru.
dež. poslanec Ozmec, Žebot, Rajh,
Govorijo : Novak in
drugi. ::: Vabimo k obilni udeležbi.
Okrajni odbor K. Z.
Starši se oglašajo.
Vedno več protestov dobivamo zoper novi Šolski
načrt, ki je veri in Cerkvi sovražen, staršem pa jemlje vsak vpliv na vzgojo otrok. Navedemo dva.
Enega so vposlali starši župnije Tinje in se glasi: „Ministrstvu za prosveto v Beogradu. Podpisani očetje in matere ugovarjamo proti novemu šolskemu načrtu zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdelanem od „Prosvetnega odbora" v Beogradu. Prosvetni odbor je črtal glavni in nenadomestljivi temelj vsake prave vzgoje ter zamenjal zahtevo versko-nravne vzgoje z narodno-moralno vzgojo. Po tem načrtu bi bila Cerkev, ki ima po na -ravnem in božjem zakonu pravico in dolžnost vzga -jati, izključena iz vseh šolskih odborov in svetov. Po tem zakonu se nalagajo ljudstvu bremena, a pravic se mu ne da skoraj nobenih. Novi učni načrt zakona o preosnovi šol je torej naravnost žaljiv za naše verno ljudstvo in za Cerkev ter je doceia nedemokrati -čen, zato glasno in ostro ugovarjamo proti temu pro-tiverskemu in proticerkvenemu načrtu šolskega zakona. Tinje, dne 21. septembra 1910. Slede podpisi.
Drugi protest je doposlala Kmečka Zveza v Na-zaretu (Mozirje). Glasi se: „Nazaret, dne 21. septembra 1919. Podružnica Kmečke Zveze v Nazaretu, za' vedajoča se dobro, kam meri novi šolski načrt „Prosvetnega odbora" v Belgradu, najodločneje zavrača tako nameravano šolsko preosnovo. Kmetje vzdržujemo ljudske šole na deželi, kmetje pošiljamo svoje si -nove in hčere v srednje in visoke šole ter druge učne zavode po mestih. Ne more in ne sme nam b ti vse eno, kako se nam vzgajajo naši »troei, veselju naše, naš up, naš najdražji zaklad. Zato zahtevamo, da se kmetom-etaršem da tudi odločilna beseda pri določanju šolske reforme. Prosvetni odbor peščice brezver-skih doktorjev in inženirjev naj bo uverjen, da so minuli časi, ko je kmet ponižno sprejel vse, kar se mu je ponudilo. Mi zahtevamo kakor en mož verske-.
morejo. Država naj jim izplača primerno podporo, če se ne morejo preživeti. Ce pa bo kdaj kakšna šola za } nje, naj se skličejo skupaj.
Znano nam je, da so invalidi prav različni: e-] ni so silno obupani, drugi popolnoma mirni, eni bi si t radi sami kaj služili, drugim ni za nobeno stvar. Nekateri naravnost silijo domov in komaj čakajo, kedaj se jim rane zacelijo in da dobijo proteze. To so tisti, ki še imajo voljo in veselje do dela in ljubezen do doma. Je pa tudi mnogo invalidov, ki nočejo več prav , nič delati, če bi tudi lahko; popolnoma hočejo biti o- < skrbljeni in zato bi raje ostali v skupnih domovih . ; „Država nas je napravila siromake, kripelne, drža - I va nas tudi mora zdaj preskrbeti." Tako pravijo. Po- ; znam enega, ki je prinesel |,oln nahrbtnik pet ur da- > ] leč in pravi, da mu na nogi nekaj manjka, toda do - } j ma noče osiati. Prijatelj, res je, da si dal za državo j \ veliko, toda za katero? Kdo pa je kriv vojske? Ali te j i bodo tisti zdaj redili, ki so te vzeli k vojakom? Ali , j bodo Viljem, Hindenburg, Hotzendorf, Friderik i. dr. j i plačevali za tebe? Bratec, kdo je to, ta država, ki ti i naj zdaj vse da? Tvoji domači in pa sosedje, nihče i drug, ki bodo plačevali davke! Zato pa je veliko bo- r Ije, da si med njimi doma, jim pomagaš, kolikor se da, se z njimi veseliš in trudiš, kakor pa da ostaneš i v kasarni. Saj ti domovi vsaj sedaj še niso nič dru- ; gega, kakor dolgočasne kasarne.
Tako mislimo nekateri, ki smo videli sedanje življenje invalidov. Potrebno bi bilo, da bi se oglasili invalidi sami, kako si oni predstavljajo rešitev svo -iega prožalostnega vprašanja. Imeli so že sicer tuin : tam shode, toda dobrih, pravih sklepov in načrtov, ki bi bili izpeljivi, še nihče ni objavil.
IV nedeljo, dne 5- oktobra 1319. „
VELIKI LJUDSKI TABOR

vremenu
ki se vrši ob vsakem
pri Sv. Križu nad Dravogradom
(1 Va km od postaje Dravograd—Meža).
■k-f!	Dopoldne
Ob pol 10. uri sv. maša. Sodelujejo mariborski gg. pevci. Po s v. maši tabor. Nastopijo razni gg. govorniki iz Korotana, Štajerske, Kranjske in Primorske.
f Popoldne
m

3 Mermolja, Urek in Drofenik! Z zgagarstvom, s so-| vraštvom, ki ga sejejo med kmetske vrste, in s po-] močjo liberalcev, Vi so jih poslali na kmete, bi ti pre-| roki radi spravili kmetsko ljudstvo pod prešerni klo-j buk Samostojne laži — Kmetijske Stranke. Pa naše * ljudstvo je po veliki večini dovolj zrelo, in odklanja . iiberalno-nemčurs^ega nezakonskega otroka. Naša i ljudstvo ve, da jo bila v težkih časih, ko so nas Nemci pritiskali in nas hoteli iztrebiti z naše rodne gru-| le, edino Slovenska Kmečka Zveza, ki se je potego-; vala za koristi in osamosvojitev slovenskega kmets-; kega ljudstva. Navesti hočem le nekaj točk iz delo-| vanja Kmečke Zveze:
1.	Do leta 1307, ko še ni bilo Kmečke Zveze, so zastopali naše ljudstvo v državnem in deželnem
\ zboru večinoma sami odvokati, profesorji in le. red-; kokedaj kak k m e i. Po ustanovitvi Klfieč-| ke Zveze so prišli v državni, oziroma d e-j ž e 1 n i z b o r: Roškar, Pišek, Brenčič, Novak, Vreč-j ko, Terglav, Meško
2.	V deželnem zboru štajerskem so Nemci z dav-i čhim denarjem, ki ga je plačeval slovenski kmet go-! s; odarili tako, da ie bil gospodarski polom Stajersl.e l skoro neizogiben. Na Slov. Stajerju niso hoteli regulirati ne rek, ne graditi potrebnih cest, ne že^znic,
j ne skrbeti za napredno živinorejo, niso nam ohteli j dati potrebnih kmetijskih šol, temveč so skoro vso deželne doklade porabili za nemški del dežele in za uemčurske gnezde na Slovenskem Štajerskem. Z ob-s t r u k c i j o so poslanci Kmečke Zveze prisilili ohola Nemce, da so nam dali vsaj nekaj gospodarskih d r o b t i n.
3.	Slovenci n'smo imeli ne ene slovenske kmetijske šole, ker so Nemci hoteli, naj bi ostalo slovensko kmetsko ljudstvo v gospodarskem oziru nazadnjaško in neizobrf leno. S trdo gorjačo obstrukcije je 12 poslancev Kmečke Zveze premagalo 70 oholih nemških poslancev ?u izsililo Kmetijsko'šolo v S t. Jurju.
4.	Slovenci nismo imeli ne ene meščanske šole, Nemci pa okoli 20. Poslanci KZ so potom obstrukcije izvojevali meščansko šolo v Žalcu. Da se pa ni prej ustanovila, so krivi liberalci, očetje liberalne Samostojne Kmetijske Stranke.
5.	V deželnem zboru so Nemci v letih 1899— 1900 hoteli spravili na dan visok vinski davek in davek na sadni mošt, ki bi zavil vrat slovenskim vinogradnikom. Poslanci Kmečke Zveze so udarili ob mizo v deželni zbornici in so z oijstrukoijo preprečili nemško nakano in tako. slovenskega vinogradnika in sadjarja obvarovali nesreče.
6.	Nemci s o h o t e 1 i, ko je bilo gospodarju o štajerske dežele zavoženo, zviš-ati deželne doklade na zemljiški davek za 20, 25 in celo 40 odstotkov. Poslanci Kmečke Zveze so bili, ki,so s si lo preprečili to občutno breme od našega kmetskega ljudstva.
7.	Neštetokrat so poslanci KZ zahtevali, naj se lovski zakon tako spremeni, da se bo lovški zakon tako zboljšai, da bo smel kmet divjačino, ki dela škodo sadnemu drevju in drugim nasadom, pobiti hi da bo imelo ljudstvo pravico do lova, a ne samo bogata gospoda.
8.	Le poglejte zapisnike deželnega in državnega zbora, kako so se naši poslanci trudili, da bi se regulirale reke in potoki na Slov. Stajer-

Ob pol 3. uri narodna veselica: petje, govori, dražbanje in domače zabave. Tople in mrzle jedi ter pijača na razpolago.
Mili Slovenci in mile Slovenke iz slovenskega Korotana, iz Labudske in Dravske doline, iz Mežiške, Mislinjske, Šaleške, Savinjske doline in Celja! Prihitite v obilnem številu na ta [velepo-membni tabor!
Tužni Korotan vas^abijin kTiče. T
. Slavnostni ^odbor. &
k?*
Kaj je storila^ dosedaj K. Z, za naše ljudstvo.(
Neprijatelji Kmečke Zveze, naše krščanske politične organizac;je, imajo drzno čoln, da očitajo naši
ju, n. pr. Pesnica, Drava, Sava, Mura, Sotla, Drar vinja, Savinja, Paka itd. Da se je regurirala Pesnica zaduja leta ob izlivu, je zasluga poslancev Kmečke Zveze.	|
9.	V državnem zboru so poslanci KZ stavili ne-broj predlogov, da bi se doseglo starostno zavarovanje za viničarje in sploh za kmetsko delavsko ljudstvo. Nesmrtni dr. Krek je v tem oziru bil neutruden delavec. Istotako so zahtevali, da se osnuje z.avarovalnica za živino. Liberalci in socijalni demokrati pa so take koristne predloge vedno preprečili. Ce bi imeli sedaj državno zavarovalnico za živino, bi kmet dobil za poginole svinje letos vsaj nekaj odškodnine.
10.	V državnem zboru so poslanci Kmečke Zveze napeli vse sile, da so p r e p r o č i 1 i vinski davek.
11.	Dosegli so, da ni bilo treba vinogradnikom v slabih letih ^ačati brezobrestnih posojil.
12.	Omenjamo še samo, da so naši poslanci dosegli podpore v svrho izboljšanja zemljišč, pašnikov; posebno za osuševanje travnikov (drenaže).
13.	Kmetijska družba je bila vedno v nemških rokah. Voditelji Kmečke Zveze so delovali neprestano na to, da je prišlo v osrednji odbor Kmetijske družbe tudi več Slovencev. Ustanavljali so nove Kmetijske podružnice, kmetsko ljudstvo v gospodarskem oziru organizirali.
14.	Voditelji KZ so ustanavljali posojilnice in druge zadruge in so tako iztrgali kmeta iz rok denarnih oderuhov.
15.	Med vojsko ni bilo nikogar, ki bi se bil v težkih časih rekvizicij in drugih1 težav pobrigal za kmeta. Edino Kmečka Zveza, njeni poslanci, voditelji in organizatorji ter „Slovenski Gospodar" in „Straža" so povsod, kjer se je dalo ščititi naše kmetsko ljudstvo, da ga niso čisto odrli do kože. Vsi, ki imate shranjenega Slov. Gospodarja, prelistajte ga, in našli boste! nebroj člankov in notic, kako se je samo Kmečka Zveza po, svojih poslancih in voditeljih krepko potegovala za kmetsko ljudstvo. Ker so bili odkriti prijatelji ubogega ljudstva, so jih zapirali kot razbojnike. Liberalci in sedanji Samo-stojneži pa so krivili hrbte pred raznimi glavarji in nemškimi uradniki ter kot vojni dobičkarji mašili s\oje malhe s stotisočaki, in milijoni.
16.	In tudi po vojski, posebno pa o b r a z-s a 1 u so bili ravno možje naše stranke tisti, ki so n:.m priborili svobodo. Po zaslugah voditeljev Kmečke Zveze smo se oteli nemškega jarma ter si osnovali zaželjeno Jugoslavijo.
17.	Naše sedanje delo' stremi za tem, da priborimo kmetskemu ljudstvu v Jugoslaviji, ono mesto, ki mu gre z ozirom na njegovo moč in število.
18.	Slovenska Kmečka Zveza brani kmetsko ljudstvo pred krivičnimi bremeni. Poslala je pretekli teden (glej članek na 2. strani) posebno odposlanstvo v Ljubljano k višjemu finančnemu ravnateljstvu, da se pritoži radi krivic, ki se godijo našemu ljudstvu pri predpisovanju dohodninskega, vojnega in vinskega davka. Dosegla je uspeh.
To so v glavnem dokazi, da je Kmečka Zveza res organizacija, ki hoče privesti naše ljudstvo do boljših dni. Samostojna in liberalna (Jugosl. demokratska) stranka, sta stranki bahačev in vojnih dobičkarjev. Za nje delujejo ljudje, ki so bodisi sami liberalci, ali pa so najeti od največjih nasprotnikov krščanskega slovenskega ljudstva — liberalcev.
jem vzete zemlje, višino najemnine, preračunane na 1 ha vsake kulture ter skupno svoto najemščine.
10. V slučaju utemeljenih pritožb, da se te odredbe niso izvršile, odposlal bo glavni poverjenik na
veleposestvo ob stroških veleposestnika strokovnjaka, ki bo oddajo v začasni zakup v smislu ministrske odr redbe z dne 10. aprila 1919, uradoma izvršil ter se bo v smislu par. 6 te odredbe brezizjemno določila za vsa v najem oddana zemljišča enotna zakupnina v znesku petkratnega katastralnega čistega donosa.
Dodatek: Utemeljene, po dotičnih županst - i
oddaje j
konu, ki bi žalil verski čut našega ljudstva. KmeCk» Zveza bo v II. polovici meseca novembra priredila v, Mariboru tečaj za voditelje in ljudske govornike. Za organizacijo viničarjev in kmetskih delavcev se je izvolil poseben odsek. Njemu na čelu stoji strokovnjak v viničarskih zadevah. Izvršilni odbor bo imel svoje seje vsak četrt leta enkrat. Seje izvršilnega odbora mariborskega okrožja se vršijo vsak I. torek, seje celjskega izvršilnega odbora pa vsako I. sreda v mesecu. Ce pa pade ta ali naslednji dan na praznik, se. vrši seja naslednji torek, oziroma sredo.
ShodvZavrču se je vršil dne 28. sep-
vih uradno potrjene pritožbe proti načinu „ zemljišč je pošiljati glavnemu poverjeniku za agrarno j tembra nad pričakovanje ugodno. Zborovalna dvora-reiormo; v slučaju, da pritožba ne bo opravičena
plača krivec stroške uradnega poizvedovanja.
Oddajo stelje, drv in lesa onim kmetovalcem , katerih potrebščina iz lastnih posestev ni krita, izvr-še do nadaljnih odredb državni nadzorniki, kjer ol» -stojajo, in sicer le v najpotrebnejši izmeri. Koder pa nadzornikov dosedaj ni, naj prijavijo kmetovalci svoje potrebe občinam, ki naj skupno in pregledno predložijo glavnemu poverjeniku, to pa le glede posestev, ki presegajo 200 ha. Občinam se posebnih uradnih u-kazov in navodil o tej zadevi ne bo izdajalo.
Odredba
glavnega poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji glede letošnje oddaje zemlje v zakup.
Lastnikom, oziroma upravništvom vseh velepo -sestev, ki so pritegnjena v agrarno reformo, odreja se z ozirom na dejstvo, da iz raznih razlogov uradna oddaja v začasni zakup ni v vseh slučajih izvedljiva, sledeče:
1.	Nobeno poljedelsko zemljišče (njive, vrtovi, vinogradi, travniki, pašniki) ne sme ostati neobdelano, oziroma neizkoriščeno.
2.	Vsak veleposestnik sme obdelovati v svoji režiji le toliko zemlje od svojega veleposestva, kolikor je more obdelovati sam kot strokovni vodja (ekonom) s svojo gospodarsko družino, v katero spada tudi primerno število doslej na veleposestvu zaposlenih na -stavljencev in delavcev. Izjema je dovoljena le, ako zemlje sploh ni mogoče oddati spodaj navedenim so opravičencem r njem.
3.	Vse poljedelsko zemljišče, ki ga v smislu točke 2. ne obdela veleposestnik sam s svojo družino , mora oddati uprava veleposestva še to jesen v najem onim občanom na veleposestvu interesiranih občin, ki se preživljajo deloma ali pa v celoti z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali pa je imajo manje nego jim je treba za proživitev njihovih rodbin; nihče teh zakupnikov pa no sme dobiti na podlagi te odredbe več zemlje v zakup, nego je more, vštevši njegovo lastno zemljišče, obdelati s svojo rodbino. Po možnosti naj se upoštevajo pri oddaji v zakup sorazmerno vsi, ki so upravičeni dobiti zemljo v zakup.
4.	Kot najemniki imajo vselej, zlasti pa v slu -Čaju, da zemlje primanjkuje, prednost dobrovoljci in vojaki, ki so^ se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, invalidi ter vdove in sirote padlih vojakov.
5.	Vsak podnajem je strogo prepovedan.
C. Oddaja zemljišča v najem potom dražbe je nedopustna.
7.	Najemščina v nobenem sluča ju ne sme pre -segati dosedanje svoje višine ter se sme zahtevati in plačevati le v denarju.
8.	Najemna pogodba se sme glasiti le na eno leto in mora vsebovati pogoj, da velja le, če jo odobri glavni poverjenik za agrarno reformo. Glavni poverjenik za agrarno reformo bo odobril pogodbe, napravljene v smislu te odredbe ter jih po preteku te najemninske dobe podaljšal vsem onim kmetovalcem, ki bodo v najem vzeto zemljišče skrbno in dosedanji <bdelavi primerno obdelali.
9.	Vsak naiemodajalec mora sestaviti imenik vseh najemnikov ter v njem navesti razun podatkov o osebi najemnika število članov najemnikove rodbi -ne, živečih v najemnikovem gospodarstvu, skupno površino vseh od najemnika izkoriščanih njiv, travni -kov in pašnikov (vštevši njegovo lastno zemljišče), površino na najemodajalčevem posestvu od njega v na-
Politični pregled.
Beograd.
Se dosedaj nimamo tako potrebne nove vlade. Predsednik Narodnega predstavništva dr. Pavlovič je sprejel od regenta Aleksandra nalogo, naj se pogaja ; z raznimi parlamentarnimi strankami glede sestave vlade in njemu poroča o uspehu pogajanj. Pavlovič i je predložil Aleksandru pregled številnega stanja ra-: znih klubov in njihovo verjetno priklopitev. Ker pa : prestolonaslednik ni mogel na podlagi tega pregleda : napraviti nobenega sklepa, je izrazil željo, naj se j mu predloži tekom 24 ur natančen predlog za sesta-j vo novega kabineta. Aleksander računa, da bodo po-I litične skupine z ozirom na našo zunanjo politiko na-; šle način, da se med seboj sporazumejo. Ako ne bosta nove vlade sestavljala Protič ali Pavlovič, se bo poverila ta naloga vseučiliškemu profesorju dr. Civi-ču ali pa predsedniku akademije dr. Zujoviču. Na -čelniki vseh opozicijonelnih klubov so se izjavili za Protiča.
Italija.
V Split je priplulo precej veliko amerikansko brodovje in se je vsidralo v luki. Iz D'Annunzijevih proglasov in tajnega popisovanja in nabiranja italijanskih prostovoljcev se sklepa, da namerava Italija napasti Dalmacijo z morske in kopne strani. D'An -nunzijo, ki se je polastil na lastno pest Reke, vedno še gospodari tamkaj in odklanja vsako pogajanje z italijansko vlado, katere po svoji izjavi niti ne priz -nava. Ako bi pa nastopila Italija proti D'Annunziju z oboroženo silo, bi tak poizkus povzročil vstajo vo -jaštva.
Angleška.
Na Angleškem je izbruhnila železničarska stavka, katera šteje že nad 1 milijon štrajkarjev, ki so denarno preskrbljeni za cele štiri tedne. Stavkati pa mislijo samo en teden, ker že v tem času bodo nastale take težkoče glede prehrane, da bo vlada prisiljena odnehati. Londoa preživljajo le še potom avtomobilov«
Kmečka Zveza.
Shodi Kmečke Zveze. Dne 5. oktobra
po rani sv maši gospodarsko-politično zborovanje pri Sv. Antonu v Slov. gor. (Goleč), pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža (urednik Marko Krajnc) pri S m a r t i n u n. P. (dr. Jerovšek), po rani si. božji v S v e č i n i (dr. Leskovar), po pozni pri S v. Juriju ob Pesnici (dr. Leskovar), pri Sv. T r o -j i o i (Goleč). Na C v e n u ob 14. uri tabor muropolj-skih kmetov. Prosimo zaupnike, da agitirajo povsod za številno udeležbo.
V Posavju se vršijo dne 5. .oktobra shodi Kmečke Zveze po tem le vsporedu: P i š e c e: ob 8. uri v prostorih Kmečke posojilnice; govorita dr. O-grizek in deželni poslanec kmet Jakob Vrečko. — D o bo v a: ob pol 8. uri pri Negovcu. V Kapelah: po večernicah pri Vidmarju; na obeh shodih govorita dr. Stanonik iz Ljubljane in župan Krajnc iz Gornje Pirešice. Videm: ob pol 8. uri, v kapla-niji; govorita kmet Ivan Hlebič in urednik Stupan. Brežice (zaupen) popoldan po večernicah; govorijo kmeta Ivan Hlebič in Jakob Vrečko ter dr. 0-grizek. — Rajhenburg: po rani božji službi: govorita kmet Bore in Vlado Pušenjak. Koprivnica: po drugi službi' božji; Pušenjak in Bore.
Izvršilni odbor KZ je imel dne 30. septembra svojo sejo, katere so se člani odbora udeležili polnoštevilno. Napravili so se važni sklepi glede or -ganizacije naše krščanske kmetske stranke. Sprejele so se resolucije, v katerih zahtevamo, naj se krivice, ki se godijo našemu ljudstvu pri odmeri dohodnine , vojnega in vinskega davka ter davka na prirastek zakonitim potom odpravijo. Tozadevni sklepi se pošljejo Jugoslovanskemu klubu. Strogo se naj stopi na prste verižnikom in vojne dobičkarje temeljito obdači. Zahtevamo sklicanje pokrajinskega (deželnega) zbora za Slovenijo v Ljubljani. Volitve se naj čimprej razpišejo, da si bo ljudstvo samo napravilo postave, ka-koršne želi. Odločno ugovarjamo proti šolskemu za-
na je bila daleč premajhna. Se zunaj je stalo lepo Število zborovalcev. Shodu je predsedoval župan g. Bu-djan, ki je spretno vodil zborovanje. Govorila sta u~ rednika Goleč in Zebot. Zborovalci so stavili razna vprašanja o davkih, zavarovanju, o volitvah, o šolskem zakonu itd. Bilo je pravo ljudsko zborovanje^. Izvolil se je župnijski odbor Kmečke Zveze, v katerem so možje, ki so obljubili, da bodo organizacije Kmečke Zveze razpredli od hiše do hiše.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Shod SKZ dne 28. t. m., kateri se je vršil pod milim nebom, je bil izvanredno dobro obiskan, znamenje, da je šent* lovrenčka župnija pod zastavo Kmetske Zveze. Go-vornik M. Krajnc iz Maribora nam je v dolgem govoru natanko razložil gospodarske, politične in strankarske položaje, v katerega smo prišli ob času razsula Avstrije. Uspeh shoda je bil, da so se sklenile razne resolucije, ter se je ustanovila krajevna organizacija KZ. Le tako naprej, ker,v smotrenem delu je naša edina rešitev.
Sv. Lenartv Slov, gor. Minuli četrtek, dne 25. t. m. so se zbrali zaupniki SKZ v okraju Sv. Lenart k velevažnem sestanku. Vsaka krajevna' organizacija SKZ je odposlala po dva do tri zaupnike. Poročilo o dosedanjem delovanju nam je pokazalo, da nam je treba še prav mnogo dela, predno bo vsaka hiša organizirana. Sprejeli so se podrobni in jasni načrti za bodoče politično delo. Na sestanku se je raz-inotrivalo tudi vprašanje, kako organizirati delavski: in viničarski stan, da ne zabrede v pogubno socialdemokratsko žrelo. Zato je bil soglasno sprejet sklep* da se" mora v vsaki fari ustanoviti Jugoslovanska Strokovna Zveza. Končno so bile med drugimi sprejele naslednje resolucije:
1.	Kmetijske podružnice naj v celem okraju delujejo skupno in si izvolijo skupen odbor.
2.	Zahtevamo kot najnižji znesek 10.000 K, M se pri dohodnini nikakor ne sme obdačiti, takozvani eksistenčni minimum.
3.	Užitninski davek na vino odklanjamo, ker je krivičen, saj plačujemo zemljiški davek.
4.	Vso ljudstvo celega okraja in zastopniki Cer-ve z vso ogorčenostjo zavračujemo protidemokratiSni in protiverski učni načrt za gimnazije, učiteljišča in ljudske šole. Ce plačujemo šole, zahtevamo tudi, da imamo pravico govoriti učnega načrta. Ako hočete vzeti nam in našim otrokom vero v pravega Boga, potem vedite, da smo pripravljeni braniti se do skrajnosti. Vsak napad na naše svetinje bomo krepko odbili.
5.	Zahtevamo, da se tudi po našem okraju napelje električna sila iz elektrarne v Fali, da bode se» tako povzdignilo naše gospodarstvo.
Ptujska gora. Poročilo o shodu Kmečk» Zveze dne 21. septembra 1919. Pred zelo velikim številom poslušalcev je razložil profesor Vesenjak delovanje poslancev Slov. Ljudske Stranke v Beogradu« Ko je z odločnim nastopom prisilil nekatere socialistične kričače do poštenega obnašanja, se je shod mirno vršil in je g. poslanec jasno in točno ovrgeE vse napade in ugovore socijalistov, ki so prosili mirno za besedo. Potem je nastopil g. Hlebič, posestnik od Sv. Križa pri Mariboru. Z veliko pazljivostjo so mu poslušalci sledili, ko je povedal nekatere krneCke težkoče in s priproslimi besedami razložil organizacijo Kmmečke Zveze; gotovo je, da se bode povabilu tega moža odzval marsikdo, ki, bi drugače se ne dal pridobiti za Kmečko Zvezo. Na shodu1 so so sklenile sledečo resolucije:	<
1.	Protestiramo proti predloženemu načrtu z& srednješolski in ljudskošolski zakon, kateri popolnoma nasprotuje nam kot kristjanom in davkoplačevalcem. Zahtevamo od naših poslancev, da naj porabijo^ vse pripomočke, da odklonijo ta zakon, katerega naše ljudstvo ne bode nikdar sprejelo, tudi ner če bi mu ga oblast vsilila. Zahtevamo, da prevzame vse stroS-ko za ljudsko šolo država, zahtevamo, da ina ljudstvo s svojimi dušnimi pastirji na čelu odločilno besedo pri nastavljanju učiteljskih moči.
2.	Protestiramo proti temu, da različna okrajna glavarstva določujejo za nadzornike nad tujimi posestvi, skoraj izključno le advokate, kateri to svojo službo zlorabljajo v politične ini zabavne namene.
3.	Zahtevamo strožje postopanje vlade v begunskem taborišču v Strnišču. ■ Tam je veliko mladih ljudi od 14. leta naprej, kateri nočejo popolnoma nič delati, ali pa v barakah dela ne morejo najti, ter pohajkujejo cele dneve med barakami ali pa se bavijo z nepotrebnimi rečmi. Vse te ljudi moškega in ženskega spola je treba prisiljenim potom spraviti do kakega dela, da si bodo sami služili kruh in obleko.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Shod Slovenske Kmečke Zveze dne 28. septembra je prav dobro u-:-;pel. Predsedoval je župan Rojko. Pazljivo so poslušali zbcrvalci zanimiva izvajanja poslanca BrenČifta* ki je obravnaval predvsem razna gospodarska vprašanja. Sv. Marjeta je v taboru Kmečke! Zveze.
Z i b i k a. G. nadrev. Pušenjak je 28. septembra 191$ občinstvu razložil političen položaj v Slove-
niji. Izbrali smo župana Smole v odbor Kmečk» Kv«-ze za Zibiko. Soglasno so. bile sprejete resolucije.
Gospodarske novice

Proti krivični odmeri dohodninskega davka je nastopil poslanec Jugoslovanskega kluba Anton SuS-nik. Opozoril je ministra financ na to, kako težko je plačevati osebnodohodninski davek posebno kmetom na Slovenskem, ki morajo poleg osebnodohodninskega davka še plačevati občinske in deželne doklade (dasi ne obstoja nobena dežela več), zemljiški davek, rent-ni davek in hišnonajemninski davek. Pritožil se je zoper večkrat nepravilno, brezobzirno in celo pristransko postopanje davčnih oblasti pri odmeri osebnodohodninskega davka ravno nasproti kmetom in bajtarjem. Zahteval je, naj se obdačenje začne šele pri 10 tisoč K čistega dohodka; naj finančni minister takoj izda posebno naredbo o osebni dohodnini, ki bo uva-ževala sedanje gospodarske in življenjske razmere; naj ukrene, da davčne oblasti ne bodo več tako brezobzirno postopale nasproti kmetom in naj se nemudoma izenačijo davki za celo državo.
Krivica! Vinski davek, ki ga je sklenil svoj-čas nemški štajerski deželni odbor proti glasu dr, Verstovšeka, so sedaj naprtili tudi našim vinogradnikom na Slov. Štajerskem. Na Kranjskem in po drugih jugoslovanskih krajih tega davka nimajo. Kranjska je imela pred vojno vpeljan davek na vrednostni prirastek. Ta davek pa so sedaj prenesli tudt na lažne slovenskoštajerskega prebivalstva. Ce je kdo ieta 1919 kupil posestvo za/ 20.000 K,, a ga je n. pr. leios prodal za 60.000 K, mora plačati veo tisoč kron davka na prirastek. To je dvojna mera, ki je popolnoma krivična. Kmečka Zveza je v seji izvršilnega odbora dno 30. septembra proti takemu postopanju sklenila odločen protest. Zahtevamo takojšnje sklicanje deželnega zbora za Slovenijo, da se te krivice popravijo.
Občni zbor Slovenske Kmetijske Družbe bo začetkom meseca novembra v Ljubljani. Podružnice, ki še niso volile delegatov, naj skličejo do 20. oktobra svoje občne zbore.
Primerna prepoved. Kotarska oblast v Siseku je prepovedala pobiranje koruze in trgatev grozdja pred 15. oktobrom. Koruza in grozdje morata dobro dozoreti.
Nove smeri v vinoreji. Vinarski ravnatelj g. Puklavec v Mariboru je gapisal v listu „Jugoslovanski vinogradar i vočar" izboren članek pod gornjim naslovom. V spisu pravi naš domači strokovnjak, da bo treba našim vinogradnikom v bodoče gledati, kako bodo pridelali čimveč finih vin. Za Slovenske gorice priporoča sadenje modrega burgundca. V Ljutomeru, Ormožu, Radgoni, St. Lenartu, Ptuju in Mariboru mora nastati jugoslovanska šampanjska industrija . Slaba vina v bodoče ne bodo našla odjemalcev. Članek, ki je res zanimiv, bomo ob priliki prinesli v ,. Gospodarju" v obširnem izvlečku.
Cehoslovaška potrebuje mnogo vina. Slovenska Kmečka Zveza se je te dni obrnila do čehoslovaške vlade in trgovsko-obrtnih zbornic s prošnjo, naj pridejo Ceho^SIovaki kupovat vina v Jugoslavijo. Za naša izborna vina moramo poiskati novih kupcev.
Vinske cene. Za letošnji vinski mošt, ki bo v mnogih krajih boljši kot lanski, obljubljajo vinotržci 5 do 7 kron za liter. Se enkrat priporočamo vinogradnikom, da počakajo s trgatvijo vsaj do 15. oktobra.
Sladkor za oslajanje vinskega mošta in napravo petijota bo oddajala Slovenska kmetijska družba v Ljubljani svojim članom. Podružnice naj ekspresno naznanijo potrebščine svojih članov. Cena 11—12 K.
Hmelj. Cena hmelju gre vsak teden kvišku.Na hmeljskem trgu ▼ Zatcu plačujejo hmelj od 1200 do 1350 K 50 kg. Tako visokih;cen še hmelj ni dosegeL
Cene za žito. Pšenica, rž, ječmen, koruza, ajda: 1 K 60 t do 2 K, oves 80 v do 1 K, fižol 1 K40 v do 2 K, proso 1 K do 1 K 40 v 1 kg.
Ilobava ovsa v količini 270.000 kg za dobo 5. oktobra do 31. decembra 1919 za garnizijo Maribor, se bode oddala potom ofertalne licitacije. Ofertalna lin citaeija se vrši dne 6. oktobra 1919 ob 10. uri pri komandi mesta Maribor. Vsi interesenti se vabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpozneje do 4. oktobra t. 1. komandi mesta. Vso podrobnosti so razvidno iz razglasa v „Službenih Novinah", ki iz-nejajo v Beogradu. Tudi komanda mesta daje potrebne informacije.
Neverjetno! Češki list i„Venkov" poroča, da dobi Cehoslovaška iz Jugoslavije 15.000 vogonov žita. Moka tega žita bo stala baje samo1 1 K 68 v kg. 'Ali je to mogoče? Kako more liberalno-socijalistična vlada v Beogradu v, tujino dajati žito mnogo ceneje nego je v Jugoslaviji. Vse to delajo liberalci in socija-Iisti brez sodelovanja ljudskih zastopnikov. Zahtevamo volitve, da bomo soodločevali!
Lanene tropine oddaja Slovenska kmet. družba v Ljubljani 100 kg po 170 K.
Sol za zimo. Mariborsko okrajno glavarstvo Jf dobilo večjo količino soli. Trgovci mariborskega o kiaja n^j takoj naznanijo, koliko soli rabijo.
Apneni dušik, izborno umetno gnojilo za ozimno ter travnike, vinograde in hmeljnike oddaja Slovenska kmetijska družba v Ljubljani. V celem vagonu stane 100 kg 150 K, v manjših množinah 160 K.
Razne cene. Cene za skorje se sedaj gibljejo med 40 K za 100 kg, za čreslovino pa med 42 do 44 K za 100 kg od postaje nakladanja. — Cene za razne sveže živalske kože so sedaj, kakor sledi: Konjske kož» komad 30—08 K, goveje kože (vsakovrstne)
15—14 K za 1 kg, telečje kože 15—16 K za 1 kg; za suhe kozje in ovčje kože 12—16 K za komad, za kože jagnjet 6—8 K komad. — Cene za raznovrstna ži. ta so v Jugoslaviji nekako sledeče: Pšenica 100 kg j 210-260 K, rž 200-220 K, ječmen 200-220 K, koru-\ za 200-220 K, oves 200-220 K, ajda 160-170 K in fižol 220-260 K za 100 kg.
Tedenske novice
Poroka. V 3t. Ilju v Slov. gor. se bo dne 5. t. m. poročil trgovec brat tamošnjega g. župnika, g. Josip Bračko z g. Dorico Plevnik, trgovko v St. Ilju. Bilo srečno!
SOIetnica. Leta 1889 so sledeči gg. učiteljiščni-ki po končanih študijah svojo službo nastopili: M. Cizel (tč. kaznilniški uradnik v Mariboru), Jos. Ceh (nadučitelj, Št. Jernej pri Ločah), Fr. Iglar (učitelj v Ribnici na Pohorju), Josip Krajnc (učitelj, Šmartno na Paki), Tomaž Kurbus (nadučitelj v Slivnici pri Celju), Jakob Pukmeister (nadučitelj, Sv. Jedert nad Laškim), Josip TerČak (nadučitelj Ksaverij v Sav . dolini), Ot»n Vebič (umrl leta 19Q£ kot učitelj v Štu -Genicah), Franjo Zacherl (učitelj v Ljutomeru) in še sedem nemških tovarišev. Pred petimi leti so omenjeni slovenski gospodje nameravali obhajati 251etnico svojega vzgojnega delovanja, a izbruh svetovne vojne je to nakano preprečil. Toliko rajši so se odzvali klicu g. Cizela kot sklicatelja na svojo 301etnico, ka -tero so obhajali dne 21. septembra t. 1. v Mariboru v gostilni „Maribor" v krogu mnogoštevilnih prijateljev in med temi tudi g. Schreinerja, učiteljiščnega ravnatelja. Spominjali so se svojih nekdanjih prijetnih dni, ponovili so staro prijateljstvo, ko se nekateri že mnogo let niso več videli. Spominjali so se svojih gg. profesorjev (dva še živeča, ki pa se vabilu nista mogla odzvati, drugi so že pokojni), svojega umrlega tovariša Vobiča in drugih prijateljev v svojih govorih (gg. Cizel, Schreiner, Ceh, Kurbus, Pučelik, prof. Pirnat iz Ptuja, Cuš itd.). Zahvalili so se pa tudi pevcem, mariborskim Vandrčkom, ki so pomagali po svejih pesmih, g. nadučitelju Neratu, ki je ob sprem-Ijevanju gdč. učiteljice Jurkovič proizvodil več lepih komadov na gosle in so s tem pripomogli, da je shod splošno zadovoljil vse navzoče. — V pondeljek, zju -traj, so se gg. tovariši-učitelji udeležili sv. maše za svoje umrle profesorje in tovariša, nato pa so se poklonili g. ravnatelju Schreinerju, ki jim je razkazal sedanje moderno učiteljišče, katero še pred 30 leti ni stalo. — Popoldne so se gg. jubilantje zopet razkro -pili na razne strani, obžalujoč, da je slavje tako hitro minilo, a vendar veseli, da so se zopet sešli s svojimi starimi kolegi in prijatelji. Manjkal je samo g. Iglar«
Avtomobilna zveza Maribor—St. Lenart. O-krajnemu zastopu v St. Lenartu v Slov. gor. se je posrečilo dobiti na razpolago velik osebni samodrč in dokaj bencina, tako da začne že jutri, sredo, dne 1. oktobra prevažati osebe in pošto. Iz Maribora se vozi avto točno ob 12. uri (opoldne) z glavnega kolodvora. V Maribor se vrne zjutraj ob 8. uri. Ko bo vse dobro urejeno, bo vozil samodrč menda do Radgone. Namerava se tudi avtomobilna zveza Maribor. —Gornja Sv. Kungota—Sv. Jurij ob Pesnici. — O-pozarjamo, da si mora vsakdo, ki se hoče voziti z avtomobilom v St. Lenart in nazaj, že naprej zasi-gurati prostor./
Za dijaško kuhinjo v Mariboru se je na gostiji Pernat-Pečoler v PamečaE nabralo 317. K. — Hvala lepa!
Velik deldlškl In ženski sho» bo 12. oktobra pri .V e 1 i k i N e d e 1 j i za dekleta in žene velikonedeljske dekanije. Ob 10. uri pozno sv. opravilo (pridiguje M. Krajnc), potem shod pred cerkvijo, popoldne večernice s cerkvenim govorom. Dekleta in žene velikonedeljske dekanije in sosede! Udeležite se tega shoda v obilnem številu!
Velik dekUški ln ženski shod bo prihodnjo nedeljo, 5. oktobra pri Sv. Miklavžu pri Ormožu za dekleta in žene velikonedeljske dekanije. Ob 10. uri pozno sv. opravilo, (pridiguje g. kaplan Vesenjak), potem shod pred cerkvijo, popoldne večernice s cerkvenim govorom (govori M. Krajnc). Dekleta in žene velikonedeljske dekanije in sosede! Pridite v velikem številu!
V nedeljo, dno 28. sept., je zboroval Narodni tabor v Ločah na Koroškem. Ljudski tabor se je pričel s sv. mašo na prostem. Po službi božji je otvoril tabor v imenu Narodnega sveta domači g. župnik O-gris. Predsedoval je zborovanju domačin g. župnik Jurij Trunk. Po pozdravu na vse udeležence je go -voril g. poverjenik dr. V. Ravnihar, ki je navduševal na boj za konečno osvoboditev Koroške. G. poslanec Grafenauer je opisoval narodne razmere na Koroš -kent. Dr. Božič je povdarjal svetost in pomen narodnih taborov. G. Brandner je govoril v imenu neosvo-bojenih bratov iz beljaške okolice. Govorila sta tudi načelnik Orlovske Zveze brat Krivec in v imenu So-kolsko Zveze brat Kajzelj. Med zborovanjem je pri -plul nad glave zborovalcev v aeroplanu general R. Maister, ki je pozdravil zborovalce. Kot zastopnik narodnih bojevnikov za Koroško je govoril poročnik Ude. Na taboru so nastopili v javni telovadbi Orli in Orlice, Sokoli in Sokolice. Zborovanju je sledila in ga zaključila narodna veselica. Tabor v Ločah na Koroškem je bil nad vse dobro obiskan in brzojavno so ga pozdravili: general Smiljanič, predsednik deželne vlade dr. Brejc in poverjenik za kmetijstvo proSt Kalan. Z navdušenjem je bilo tudi sprejetih več a» Koroško pomena vrednih «esoluoij.
Znpanom ptujskega okraja. Zadnji čas se do-pobija redno vsem županstvom „Ptujski list", zlasti odkar prinaša razne objave okrajnega, zastopa. Dpo* zarjamo zato vse župane, da „Ptujski list ni nikaki šen uradni list okrajnega zastopa in da so vse tak« šne objave le delo njegovega tajnika, g. Sagadina, ki hoče s takimi objavami in inserati svoji JDS pripomoči do večje veljave v ptujskem okraju. „Ptujski Jist" je glasilo ptujskih liberalcev; zato ga naj vsak župan brezpogojno vrne in ne plača; gospoda komisarja Brenčiča pa poživljamo, da prepreči nadaljn» inseriranje g. Sagadina v „Ptujskem listu", ker ga ne beremo vsi in ga tudi ne maramo brati. NaS kmetski list je in ostane „Slov. Gospodar".
S potovanja. *Kdor je v napotje doma, naj s» na rajžo poda." tTa verz sem stuhtal, ko sem jo zadnji teden udaril proti Sv. Lenartu. Po čudovito ravni in kratkočasni poti, speljani med romantičnimi jezerci, v katerih so plavale prekrasne štirinožne ribice , sem jo primahal v kraljestvo fiinfarjev. Ze od daleč me je pozdravljala slovenska končnica —jce. Aha, sem si mislil, najbrž kaka trgovina za jajce. Stopam hitreje; kar zagledam še u — torej ujce. Ali ujce ali Qjce, kdo mi razloži uganko? Ko pa dospem na glav-1 ni trg, zagledam ves prevzet: „Za . . . sobe za tuj-- ce." Domačini baje kar verjeti ne morejo slovenske -: mu napisu, zato še vedno nemško pukštabirajo: Zobe ca tujse. Po Za . . . receptu bi se naj še prelevil — vsaj imensko — Slawitsch in drugi. Toda naenkrat ne gre; bila bi preveč težka ločitev od blažene tajč-pohrustače in g. dr. Gorišek bi ne vedel, kam naj gr® s svojo stražo proslavljat kraljevega rojstnega dne , ker bi bilo vse polno navdušenih Jugoslovanov. Vob-j če je St. Lenart snažen trg, nagladko potlakan in o-\ zaljšan s prekrasnimi nasadi ob stenah in plotovih „ \ Gorišekov avtomobil bo gotovo to lepoto še povišal. — \ Popotnik.
\	Zvišanje zamenjalnine za poštne vrednotnice «
\ Z veljavnostjo od 1. oktobra 1919 je morala poštna u-l prava zaradi visokih nabavnih cen za poštne vred -i notnice zvišati zamenjevalno pristojbino za poštne ^ vrednotnice od 1 na 6 v.
Prva slovenska tovarna za izdelovanje usnja v. \ Mariboru je ona g. Franca Krošelj v Kamnici pri jj Mariboru. Odločno katoliško in narodno-zavednega ? tovarnarja priporočamo!
Izgubila se je dne 13. septembra t. 1. Alojzija i Pešl, 25 let staro dekle, na pol mutasto, ne prav pni j pameti, s kratkimi lasmi, doma iz Vukovskega Vrha, ! Jarenina. Kdo kaj ve o njej, se prosi, da naznani na i občino.
Kdo ve, kam spada kraj (Hont-komitat) Egegh-Szalatnya severozahodno od Budimpešte in kako se zove po slovaški; naj blagohotno sporoči „Slovenskemu Gospodarju."
Glavna trafika v Ptujski gori Št. 6 se stem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. V enoletnem času se je za to trafiko dobavilo tobačnega materija-la za 20.750 K 50 v, od česar je znašal trafikantski dobiček 2075 K 05 v. Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov. (častništva in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi prosilci. Takim prosilcem se bo podelila prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 100 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobiika., Jamščina znaša 200 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 23. oktobra 1919, 10 ure. Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 23. oktobra 1919 na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri občinskem uradu v Ptujski gori.
Za dva milijona bankovcev zaplenjenih. Dne
25. septembra so v Špilju petim strankam, do-šlim iz Nemške Avstrije, zaplenili dva milijona noro tiskanih bankovcev po 1000 K poleg nore štampilje, s katero so žigosali ta denar.
mmvtm
Tabor v DobrlivasL
Svečanost tabora v Dobrli vasi dne 28. sept. so v posebni meri povzdignili naši Orli in Orlice. Posebni vlak, ki je vozil naše telovadce Iz Ljubljane, j« obstal v Mariboru. Tukaj je izstopilo 350 Orlov in 200 Orlic, ki so korakali ob trobentanju lastnih trobentačev in udarcih godbe po mariborskih ulicah iz glasnega kolodvora na koroškega. Med vožnjo na KoroS-ko so bili naši telovadci na vseh postajah burno navdušeno sprejeti. V nedeljo zjutraj se je udeležil Orel slovesne službe božje v Dobrli vasi, katero je služil generalni vikar slovenske Koroške Matija Randl. Sv. maše se je udeležil tudi general Maister, poverjeniK dr. Verstovšek, kapetan Dolar, pri službi božji je pa svirala vojaška godba. Po sv. maši se je pričel tabor na dvorišču benediktinskega samostana. ZbordVanja se je udeležil tudi koroški Orel, ki je bil sprejet s posebno navdušenostjo. Tabor je otvoril nad vse burno veselo pozdravljen general Maister, ki je navdu -ševal udeležence v imenu Narodnega sveta za osvo-bojenje Koroške. V govoru mu je sledil poverjenik dr, VerstovSek, ki je klical Korošcem, naj zaupajo svojim prvoboriteliem. Koroškim ženam in dekletom ste go -vorili: Cilka Krekova in dr. Angela Piskernikova < S« zasužnjene koroške Orle je pozdravljal Prekmn -

rec-Orel Godina. Tem govorom je sledila telovadba n;.š;h Orlov in Orlic. Tabor v Dobrli vasi je obkro-ževal med zborovanjem naš aeroplan, iz katerega je delil general Maister budilne Lstke Korošcem in Ko-rošicam. Ob sklepu tabora so pozdravljali udeležen -ce: prvo .oritelj za Koroško ^modej, ki je prinesel, iz Beograda zborovalcem pozdrave dr. K(W-ošca. Govorili so še razni govorniki, med zadnjimi je zaključil tabor župnik Poljanec, ki se je zahvalil Orlom, da so navdušili s svojim nastopom koroško mladino. Po taboru se je vršila med sviranjem vojaške godbe veselica. Prvi orlovski tabor na Koroškem bo ostal za Korošce nekaj nezabnega.
Vcstnik K S. Z.
K r e e v i n e pri Mariboru. ;V nedeljo, dne 5. oktobra, popoldne ob 545. uri se vrši v krčevinski šoli zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze. Delavci in viničarji iz Krčevin in Lajteršberga, kakor tudi vsi drugi, ki se zanimate za to organizacijo, v nedeljo na svidenje!
Puščava. Tukaj se je v nedeljo, dne 28. 9., po sv. maši vršil shod za delavstvo, ki je bil za tu -kajšnje razmere dobro obiskan. Tajnik mariborskega okrožja JSZ je obrazložil navzočim važnost organi -zacije ter namen in cilje Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ustanovila se je nova skupina, h kateri je takoj pristopilo večje število delavstva iz Puščave in St. Lovrenca in kakor je upati, bo tudi tukaj z ustanovitvijo nove skupine Jugoslovanske Strok. Zveze se pričelo med delavstvom novo življenje in združilo vse pošteno misleče delavstvo pod zastavo Jugoslov. Strokovne Zveze.
Orehova vas pri Mariboru, Dne 28. septembra se je vršil pri nas zelo dobro obiskan shod. Zbrali so se najuglednejši posestniki iz cele slivniške žup -nije. Shod je spretno vodil g. M. Kmetec, ki je tudi govoril o važnosti Kmečke Zveze ter podučno razlagal o kužni bolezni slinovki in o organizaciji Kmečke Zveze ter priporočal mnogo dobrih naevetov, po -sebno o živinoreji in o izboljšanju pasme. G. Franc Pišek je pa odgovarjal na različna vprašanja. Sklenilo se je ustanoviti bikorejsko zadrugo, napraviti domačo mlekarno in sploh izboljšati kmetijstvo. Posestniki so prosili načelnika Kmetijske Zadruge, da jim oskrbi za seme črno ajdo. Nato je sledila volitev krajevnega odbora. Izvoljeni so bili: predsednik Franc Pišek, državni poslanec; podpredsednik Franc Mar-Cič; tajnik M. Kmetec; blagajnik I. Kolman. Po obširni debati sklenile so se sledeče resolucije: 1. Odločno protestiramo proti vsaki novi stranki, v katero nimamo nobenega zaupnika in ki ima namen , nas razcepiti in brezverstvo širiti ter nasprotnikom pomagati do mandatov. 2. Mi popolnoma zaupamo Jugoslovanskemu klubu. 3. Deželna vlada nai nemudoma odredi, da se električna moč izpelje tudi za naše kmete.
Sv. Boifenk v Slov. gor. Dne 28. septembra se je za domačo župnijo in bližjo okolico ustanovila potrebna podružnica Kmetijske družbe. G. inž. Taučar lam je v enournem govoru pojasnil pomen in namen Kmetijske družbe. Za načelnika je bil izvoljen Jakob Ouček, župan in kmet v Tronovski vasi. Zdaj pa le skupaj vsi, ki ste enih misli, da z združenimi močmi izboljšamo svoji bedni položaj!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Veselica izobraževalnega društva dne 21. septembra se je obnesla zelo dobro. Igralci in pevci so rešili svojo nalogo prav lepo. Hvala jim za ves trud! Hvala tudi govorniku g. župniku Gomilšeku. Vsestransko priznanje gre še mladi jugoslovanski godbi iz Maribora. Vse je bilo lepo, samo občinstvo naj prihodnjič med igro ali govorom manj govori! Hudo nalivje po končani predstavi je sicer nagajalo precej, pa prineslo je tudi marsikaj smešnega — samo, da tega ne obesimo na veliki zvon!
Sv. Andraž v Slov. gor. Ne, vem, kje smo, na Turškem ali Hrvatskem ali še na Slovenskem. Ko se je vrnil naš poštar, g. Zorko, se je potegoval takoj za poštarsko mesto, in ga je tudi dobil; g. Postrak, ki je v vojnem času vzorno in skrbno opravljal poštno službo, si je moral iskati drugod kruha in mesta. Mislili smo, da bo ostal vzorni red na pošti; a zelo smo se zmotili; g. Zorko skrbi pač za svojo trgovino, z njegovim neredom na pošti pa ne moremo biti zadovoljni. Gospod Zorko se je potem potegoval še za vozno pošto; obrnil se je na vse tukajšnje vplivnejše osebe, da naj podpirajo njegovo prošnjo, obljubljal je nebesa na zemlji — in zdaj ko je dobil vozno pošto v svoje roke, kako izpolnuje svojo obljubo? Ko je imela gospa Rola vozno pošto, je vozila pošta redno vsak drugi dan, in to je bilo takrat, ko ni bilo ne Konj, ne ovsa, ne sena, v vojnem času. Gospod Zorko pa si je z vojnega ozemlja pripeljal domu dva vojaška kouja, gotovo nista bila predraga, pošta pa vozi časih vsak tretji dan, časih dva dni zaporedoma, kakor pafl zahteva trgovina, tako da nikdar ne veš, kateri dan bo šla pošta. Gospod Zorko, za takšen red zahvaljujemo se vam prav lepo! Ce ne bo boljše, bomo prosili, da zopet,gospa Rola prevzame pošto. Takrat si se še mogel s pošto peljati na Ptuj, da ti ni biio treba iskati voznikov, zdaj pa še pisem ne dobiš redno, kaj še časnike, posebno dnevnike! In vse to
uhoi je prinesel naš ljubi gospod Zorko. Jugoslavija,
vzumi metlo in napravi red!
Ljutomer. Pri nas se je dne 29. septembra poročila tržanova hči, mnogoletna cerkvena pevka in odbornioa Slovenskega pevskega društva v Ljutomeru gdč. Filomena Cimermanova s štabnim naredni -kom g. Vincencem Pukšičem od 45. pp. Novoporočen-cema obilo sreče!
Velika Nedelja. Tukajšnji občinski očetje preteklega Ornikovega časa sedaj demokratskega duha bore malo, skrbe za dobrobit svojih občanov in pov-zdigo tega krasnega kraja. Postavili so občinsko tehtnico, s katero še do danes ne more stehtati živine tukajšnjih Mihovčanov. Našo postajališče se baje namerava opustiti in to vsled demokratskega duha nekaterih Ormožanov. Takemu početju se mora cela obširna okolica upreti z vso silo. Zdaj ko se bo moralo vsled nastalih razmer zidati progo Ljutomer—Ormož, se mora iz tehničnih vzrokov itak postajališče Velika Nedelja spremeniti v postajo, oziroma ogibališče (o-gibalno postajo). Mnogo odličnih mož občin Tergovi-šče, Cvetkovci, Samušani, Oslušovci, Sodinci, Vičan-ci, Bratonečice, Otok, velik del župnije Sv. Tomaž celo del hrvatskih Križovljan se zavzema iz gospodarskega razloga za zgradbo tukajšnje postaje. Ce se proda kakšne svinje, govedo, seno, krompir in vino se mora dve uri daleč čez dva strma hriba voziti na postajo Ormož. Umni gospodar pa mora računati s potrato časa in pa z naravnimi ovirami, če mora za vsako malenkost, ki jo proda v Oromož. Na postajališču je tak nered, da še do danes po 68 letih, kar omenjeno obstoja, ni stranišča, ne dobrega stanovanja za uradnika. Nobena oblast še dosedaj ni odpo-mc.ila tem nepravilnostim, pač pa, če proda kmet kaj za en vinar dražje mu stoje kajhe v zakup. Torej se naprošajo: naša narodna vlada in okrajno glavarstvo, da se zavzemata za našo postajališče, da se u-redi časovnim potrebam primerno. Tudi župani omenjenih občin naj store svojo dolžnost in v doglednem času, ko pridejo velikonedeljski Amerikanci domov, da vidijo napredek in demokracijo Velikonedeljčanov in njih okolice.
Ziče pri Ločah. Tukaj je dne 27. septembra v visoki starosti 83 Jet umrl občespoštovani in priljubljeni kmet, mlinar in mnogozaslužni dolgoletni župan Jurij Gosak. Blagemu možu svetila večna luč!
Sv. Rupert nad Laškim. Tukaj se vrši pred 1. nedeljo meseca oktobra, in sicer dne 3., 4. in 5. oktobra, tridnevnica pod vodstvom kapucinov iz Celja . Udeležili bi se je naj posebno mladeniči in možje, ki so bili med vojsko pri vojakih. Obenem je dne 4. oktobra za to iaro molitveni dan vednega češčenja.
Brainlje. Pozabljive glave, mi Drameljčani! — Med vojno je po več sto kron izžemal iz naših žensk za dostavljanje podpor, mesec za mesecem! Denarja za ruske vjetnike sploh ni bilo dobiti iz njegovih rok. Za 80 cm štruksa za otročje hlačke je vzel po loO K! Na takega iztiskača se naj zdaj zanašamo, da bo v občino poklical zastopnika za kmeta res odkritosrčno vnete kmetske stranke? Ali smo na glavo padli? — Pred vojno nas je tiščal v liberalno advokatsko Nar. stranko. Zdaj nas vleče od nje v Samostojno, ki se trdovratno brani ustmeno na shodih in pismeno v „Kmetijskem listu" zveze z liberalnimi advokati, kot lekdo križa. Priprosta pamet nam pravi, da mora kaka goljufija za tem tičati, poprej ali zdaj ali pa obakrat. V jeseni nas je navduševal v Ft. Juriju in tukaj doma za Jugoslavijo, zdaj nas tlači v Samo -stojno, ki sprejema v svojo sredino smrtne sovražnike Jugoslavije, t. j. Stajerčijance. Drug grd zgled: Pred par meseci je sprejel odborništvo Kmečke Zveze, a od angeljske nedelje sem gori za Samostojno , ki ne more videti Kmetske Zveze. Torej mu ni za dobro gospodarstvo, narodnost in vero. Luna spremenljiva. Nič možatega. Ali bo treba ž njim neki enkrat tako po domače govoriti, kakor so obračunali na kva-terno nedeljo z Mermoljem župljani v St. Ilju in z Droienikom na Dobju.
Dobova pri Brežicah. Pri nas v Ločah je umrla dne 27. sept. 70 let stara kmetica Marija Deržič, vdova po pokojnem možu, cerkvenemu ključarju J a -nezu Deržič. Dičile so jo krščanske čednosti: pobož-nost, delavnost, usmiljenje do ubogih in ponesreče -nih. V svojo gostoljubno hišo je z veselim obrazom sprejemala popotnike in reveže. Bila je tudi velika dobrotnica farni cerkvi, kateri je pred leti razen drugih dragocenih reči naročila lep baldahin. K grobu so jo dne 9. sept. spremljali mnogoštevilni župljani z gorečo željo in prošnjo: Bog podeli dobri Deržički večno plačilo v nebesih!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Umrla je Neža De-korti po kratki bolezni dne 26. septembra. Bila je vrla kristjanka in naročnica več let „Slov. Gospodar -ja." N. v m. p.!
Jtar^ifil po mretu.
Desetdnevna bitka pri Kralczewskem ob Dvini med Poljaki in boljševiki je končana s popolno polj -sko zmago.
Amerikanci so pokupili vso bolgarsko žetev tobaka iz let 1919, 1920 in 1921, zagotovili so si kup-čijsko pravico za kup vsega bolgarskega tobaka za dobo 50 let.
Davki danes in nekdaj. Res je sicer, da je dandanes že takorekoč obdačeno vse, toda za časa pruskega kralja Friderika I. so imeli v Nemčiji davke, katerih dandanes skoraj ne poznamo. Tako n. pr. je moral piačati vsak 1 dolar davka, kdor je hotel nositi na svoji obleki kaj zlatega ali srebrnega. Da je smel
kdo lasuljo nositi, je moral plačati na leto B dolarje davka. Kdor se je vozil v kočiji, je moral za uporabo dragega, tlaka plačati letno tri dolarje. ' Ce si hotel piti kavo, čaj ali čokolado, si moral imeti posebne* dovoljenje, za katero si plačal letno,dva dolarja. Obdačeno so bili opanke, nogavice, čevlji in klobukih Vsaka moška oseba od 17, leta naprej je morala plačevati osebni davek od pol dolarja do 4000 dolarjev, katerega je moral plačevati kralj za svojo glavo.
Blago je v Italiji, če se pomisli, da velja pri nas 1 L skoro 5 K, sorazmerno dražje, nego pri nas v Jugoslaviji. Kljub temu pa ljudje, ki so trpeli med vojno pomanjkanje, sedaj, ko jim je odprto svetovno tržišče, kakor blazni kupujejo vse, kar dobe, če po -trebujejo ali ne. In ker prihaja blago iz Italije, gre tudi težko prištedeni denar naših ljudi v Italijo. Iz Italije ne prihaja v zasedeno ozemije razun uradniških plač nikak denar, radi Česar bo dena? v zasedenem ozemlju kmalu izginil in ljudje bodo prisiljeni delati znova dolgove. To potrjuje tudi dejstvo, da posojilnice in hranilnice na Primorskem brez daljših napovedi sploh ne morejo izvrševati nikakih izplačil. fTako bodo Lahi v kratkem tudi financijelno uničili naše zasužnjeno ljudstvo.
Poštna zveza z zasedenim ozemljem. Dasiravno je preteklo po sklenitvi premirja že skoro leto dni, vendar se poštne razmere med našo državo ter zasedenim ozemljem še do danes niso izboljšale. Pisma čez Švico ter Milan, če pridejo sploh odresatu v roke, rabijo za to pot najmanj par mesecev, ona pa, ki nimajo zaznamka: „Via Milano. Posta estera", pridejo od sto slučajev morda komaj v enem na cilj-To velja pa le za pisma iz Jugoslavije, kajti ona odposlana iz Nemške Avstrije, Cehoslovaške, Poljske itd. dohajajo navadno hitro in sigurno. Naši begunci in ljudje, ki se nahjajo v Jugoslaviji, so tako popolnoma odrezani od svojih dragih v domovini, tako da tam doli ali pa tu lahko vsi pomrjejo, ne da bi zato tam ali tu sorodniki kaj izvedeli. Ker je zaprtje pošte v navadi le med vojujočimi državami, in ker m. . vsaj da bi vedeli, z Italijo nismo v vojnem stanju, poživljamo merodajne faktorje, da končno vendar enkrat oapomorejo tem neznosnim razmeram.
Prehod po Italijanih zasedene demarkacijske črte je silno težaven; včasih je treba čakati na tozadevno dovoljenje celih šest tednov ali pa morda še več. Na meji pregledajo človeka do kože ter mu za -\ lenijo vse pisane in tiskane papirje in knjige; včasih celo dokumente, kakor n. pr. domovnico, krstni list, šolska spričevala itd., kar ima za potnike in izseljence lahko najneprijetnejše posledice.
Žide izgnali na Francoskem. Francoska vlada je poljske židovske begunce izgnala iz Francoske.
Književnost.
Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi del. Izdala v zbirki Pota in cilji Tiskovna zadruga v Ljubljani 1919, tiskal .Maks Hrova-in. Cena K 10, po pošti 80 v več. Tiskovna zadruga je začela izdajati zbirko poljubno znanstvenih spisov Pota in cilji. Prvi zvezek je pravkar izšel v jako elegantni in prikupljivi obliki' ter podaja Melikovo Zgodovino Srbov, Hrvatov in; Slovencev. V njej nam pisatelj riše precej natančno vso našo zgodovino od najstarejših časov pa do konca srednjega veka. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se zanima za našo preteklost. O srbski in hrvatski zgodovini ne podaja nobeno slovensko delo toliko, kot Melikovo. Drugi del knjige, v katerem bo opisana naša zgodovina od srednjega veka pa do današnjih dni, izide okoli novega leta.
Prireditve*
V	nedeljo, dne 5ž oktobra:
Slovensko katoliško izobraževalno društvo v P r e v a 1 j a h priredi Krekovo slavnost. Ob 10. uri je pridiga in sv. maša za rajnega dr. Kreka. Popoldne ob 4. uri bo pri Ahacu večja prireditev, pri kateri bodo nastopili zopet naši igralci in igralke, tani-buraši in pevci. Pridite v obilnem številu! — Izob -raževalno društvo pri S t. J a n ž u na Dravskem polju priredi popoldne po večernicah v šoli poučni shod s petjem, deklamacijami in poučnimi govori. Stariši, fantje in dekleta, naj se udeležijo v prav obilnem številu: — Bralno društvo na Ptujski gori priredi dne 5. oktobra popoldne po večernicah gledališko predstavo „Svojeglavna Minka." Cisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. Posebna vabila ser ne bodo razpošiljala.
V	nedeljo, dne 12. oktobra:
Veliki ljudski tabor v L a b u d u se vrši v nedeljo, dne 12. oktobra, ne pa, kakor se je to prvič po ročalo, v nedeljo, dne 5. oktobra. Začetek tabora ob
9.	uri dopoldne. Korošci, pridite vsi na to veliko narodno manifestacijo! Vsa društva po širni Sloveniji naj bodo zastopana. Pokažimo, da so želje Korošcev naše želje, da čutimo ž njimi. Vsi dne 12. oktobra v Labud! — Dne 12. oktobra se vrši pri Veliki Nedelji velik dekliški in ženski tabor. Spored: ob pol
10.	uri dopoldne pridiga za Marijine družbe in slovesna sv. maša. Po maši zborovdhje zunaj cerkve . Popoldne po večernicah priredijo domača društva igro s petjem in godbo.
1
Hala naznanila.
Slavnemu občinstru naznanjava, da ara prevzela gostilno
Narodni dom
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogobrojen obisk.
Ivan In Ana Černe
413 z Goriškega.
Vlnlčarja išče Gregor Železnik, Gradišče (Schlossberg) poita Lu-čane. ;	424
Jamske krainike:
kupuje po najvišji ceni, enako leske v debelosti 20 in 40 mm Lesna eksportna trgovina E. Marine, Sv. Pavel pri Celju. 420
Očenoa poštenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo zmožnega slovenskega in nemškega jezika sprejme takoj. Vid Mory, trgovec v Pliberka.	406
Kobila 2 im pol leta stara belo-romena, ima črme grive im črn rep, ie no podkovana, ima znaka od garij, je bila v noii 11. t. m. Simona Prahu na Ranči pri Maribora iz pašniku ukradena, vredna je 90(0 K. Kdor jo i*T« dobi 1090 K. nagrade	420
Trgovski nfieneo se sprejme v v Smar-
trgovini Ivana Löschnigga ja pri Jelšah
402
Priložnostni nakup!
3 pare dvojnih vrat za sobo 244 cm Ti »oko« t, 78 širokoet, 2 vrat iz jekla 280 cm ris. 66 široka, 1 lesena omrežna vrata za šupo 270 cm vis. 130 cm širokost, brez pogreš-ka se proda zelo po ceni. Vpraša se pri gosp. trgovcu Ferdlnnud Kaafmann, Maribor, Glavni trg št. 2. 433
Mlinska sita (pajtlji)
za moko vseh vrst se dobe v trgovini
A. ČADEŽ, LJubljana, lalodvors-
ka ulica 35, nasproti Tišlerjevi gostilni.	436
KUPI SE HIŠA
i vrtom, primerna za krčmo in obrt v bližini železniške postaje v mariborskem ali ptujskem okraju. Ponudbe na upravništvo pod „A. Z. 1001".	423
Viako množini bukovih hrastovih in jevševih drv za kurjavo sveže sekanih in tndi suhih kupi cele vagone in proBi ponudbe za 100 kg franko vagon oddajne poBtaje takoj Rudolf Dergan, trgovec v Laškem trgu.	428
Uiajtrna, v najem, event. tudi v prodajo Be išče. Ali pa hiša ob ▼odi ležeča, pripravna za usnjarno se kupi. Ponudbe naj se pošljejo na Jernej Brišnik, usnjar na Vranskem.	409
Fant, 8 let star se odda za svo-
i'ega rejenca. Vprašati je pri g. 'avlinič Anton, Koroška cesta 36, Maribor.	392
Želim vzeti gostilno na račun s potrebnimi prostori in če je mo- « goče, nekaj zemlje za zelenjavo. Zena dobra kuharica. Jaz sam lern zelo sposoben za gostilno. Gostilna bi se naj nahajala v okolici Maribora. Ptuja, Radgone ali Ljatomera v mestu ali na deželi. Nastop vsak čas ali z novim letom 1920. Naslov v npravništvu lista.	407
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenim gostom, da začnem zopet staro znano gostilno König na Vranskem. Postregel bom vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili kakor tudi s pristnim starim in novim vinom, pivom itd. po zmernih cenah. — Za obilen obisk se priporočam 861	Josip König.
SAJER s 4—6 delavskimi močmi se sprejme pri g. Ogrizek, Sturm-berg Pesnica.	340
Poslovodja
»e sprejme kot vodja neke tukajšnje podružnice, trgovsko izobrar žen, če mogoče z kavcijo, vešč knjigovodstva. Ponudbe s spričevali na upravo lista pod „F. J. G. 422".
j_maA.eui irgu.
Dva vlnlčarja • 4—6 delavskimi močmi sprejme dr. Sirk, Limbuš pri Mariboru.	47*
ZAHVALA.
G. Josip Ceh, bivši veleposestnik in posestnik v Studencih pri ifariboru, je dal z dovoljenjem okr. glavarstva in č. duhovščine ter občine, dne 15. iept. 1.1- svojo blago pokojno ženo Gero Čeh, rojeno Košar, in svojega zeta Petra Kolaika in vso njegovo bližnjo rodbino, na domačem pokopališču iz grobov dvigniti in telesne ostanke v mrtvaško grobnico (žerf) prenesti. Bog mu naj plati, pokojnim pa želimo v miru počivati. 456 2 & Rodbina.
Vinlčar se sprejme. Naslov v u-pravi.	475
Izgubil se je lovski pes, srednje velikosti, bele barve z rumenimi lisami na glavi. Pri komur se pes nahaja, naj to naznani g. Lndo-viku Petriču, šol. voditelju v Konjicah.	464
Učentc, ki ima veselje za izdelovanje gornjih delov čevljev se sprejme s celo oskrbo. Koroška ulica 64, Maribor. Vaclav Vo-šinek.	461
Kupim posestvo na Štajerskem ali Kranjskem za ceno do 60.000 K. Natančne ponudbe je nasloviti na Pavel Horvat, Velikovec. 449
SadHO drevje in ciprese se dobijo Jožefova cesta št. 15. iifari-bor.	444
Grozdje na brajdi na prodaj. Studenci, Šolska ulica 9. ., . 447
Zavoljo starosti zamenjam dve
posestvi eno brez, drugo z poslopji vred za posestvo 3—4 oralov, gozd, vinograd in drugo potrebno, prodam tudi 20 mq sladkega sena. Franc Šket, Mala Ru-1 denca, p. Podčetrtek.	462
Učenca
5 dva trgovska, močna z dobrimi | spilčevtli in poštenih starišev se
takoj sprejmeta pri tvrdki
NARAT & ŽURMAN, Sv. Križ — Rog. Slatina. 440
Govorite povsod slovensko!
Posestvo pri veliki cesti, lepa hiša za trgovino, 20 minut' od glavnega trga Maribora, lep vrt njiva in gozd se proda. Naslov v Pobrežju pri Mariboru, Cesta na Brezje št. 43.	46£>
Kupim malo posestvo, obstoječe iz hiše, vrta, sadnega vrta, njive ali travnika, skupaj 2—4 orale, na ravnini, blizu kake železniške postaje med Celjem in Mariborom. Stopno 72, p. Makole. 470
Omare s predalcl, velika postelj z opremo. 2 otroški postelji iz mehkega lesa, moška kolesa, ure mize, stari čevlji in obleka na prodaj pri Antoniji Gorjak, Rr-čevine 193, Maribor.	458
Pozor!
1641—839
Glejte!

Trailm mjesto gozdarice kot sa-mostalnog gospodtna ilf kod dvi stariji osoba, razumem sve grane gospodarstvn i kuhanja, idem i u provinciju. Agata Premero, vla-stelinstvo Kaniža, veliko Trgo-vište.	454
Ha prodaj je velik prašič in 4 lepi oleandri. Meljska cesta 75, Maribor.	446
Pridnega fanta kateri ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi, Slivnica pri Mariboru 451
Vlnlčarja iščem s 3—4 delavskimi močmi, ki se v živinoreji in poljedelstvu dobro razume. Vpraša se v Pobrežju pri Mariboru, Ro-seggerjeva ulica št 17. 450
Deklo, ki zna priprosto kuhati in razume tudi svinjerejo sprejme takoj proti dogovorjeni plači J. Boha, mlinar y Framu. 453
Gospodje župani!
Mogoče je v kateri vaših občin potreben dober čevljarski mojster, ki naj lepo, trpežno in poceni dela. Jeden taki je na razpolago. Najrajši bi odprl svojo delavnice v trgu ali v večji vasi Naslov pove uprava lista pod št. 459.
Učenca spr«jm« Jakob Šalamon, kovaški mojster, Osek, Sv. Troji« v 81ov. gor.	467
Prodajo se lahki vozovi pri Fra-njo Ferk, Zofijin trg, Maribor. _468
5 letal deček brez starišev ie da za svojega, Kos, Evgenova ulica it. 2, Maribor.	473
Prasoi osem tednov stari se prodno, Mali dol 1, Sv. Jakob v Slov. gor.	468
~ Laneni firnež ~
prodaja v sodih in vrlih F. Cvek, Kamnik, Kranjsko.	457
Na prodaj imam veliko novih ken in vrat za denar ali v zameno. Kolarč Jožef, kolarski mojster, Erane Jožefova oesta 8, Maribor.	471
Službo samostojne gospodinje na
deželi, tudi v kaki grajščini, išče v živinoreji in kuhinji izkušena oseba. Gačnik 26, Jarenina. 465
Gospodarskega pristava,
ki razume na vinogradstvo in poljedelstvo in je pripadnik SHS išče Ravnateljstvo vlastelinstva Varaždmske toplice (Hrvatska). __________463
Bakreni kotli za žganje od 20 do 800 1 z ali brez hladilne cevi 1 po 20 K vse vrste bakrenih kotlov prodaja V. Weiss, Zofijin trg 1, Maribor.	445
Dradulk vešč slovenskega, nemškega, italijanskega jezika, strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službe knjigovodje ali kores-podenta v denarnem zavodu ali trgovskem podjetju. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev na Anton Čok, Šmidererjeva nlica 10, Maribor.	448
Kaj se vse tukaj dobi po najnižji oeni:
Emajlirana kuhinjska posoda, sita in rešeta, vsakovrstne košare za potovanje, za cvetlice, za perilo itd., tudi lesena posoda, kakor: kadi za zelje, škafi, banje za perilo, deske za rezance in za meso, sploh kaj se za kuhinjo rabi; dobijo se tudi vsakovrstne mreže iz žice za ograjo, kakor tudi za mlinarje in za zidarje. Košare in vsakovrstna sita se ::: tudi v popravilo pre?zamejo, samo pri :::
Josip Antloga, Maribor
Zofijin trg št. 1.
9C* Zraven mestnelmostne tehtnice.
POSOJILNICA y MARIBORU

i>5 i
'(Narodni dom)'	- ¡1
razpisuje za šolsko leto 1919/20 ustanov® :
1.	Dr. Franc Rapočevih devet po 300 K za dijake visokošolce,
2.	za obiskovalca Vinarske in sadjarske šole v Mariboru ena po 700 K,
3.	za obiskovalca Kmetijske šole v Št. Jurjn ob juž. žel. ena po 400 K,
4.	za obiskovalca Državne obrtne šole v Ljub- | ljani ena po 600 K.
Pravico do ustanov ad 1. imajo dijaki slo- | venske narodnosti posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubož-no spričevalo, spričevalo o izpitih ter indeks. Navesti je treba tudi študijski semester ter ako že dobiva prošnjik od drugod kako podporo.
Pri podelitvi ustanov ad 2—4. se bode oziralo v prvi vrsti na prošnjike iz mariborskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico ter zadnje šolsko spričevalo.
Vse prošnje je vložiti pri Posojilnici t Mariboru (Narodni dom) do 15. vinotoka 1919.
42S	Ravnateljstvo.
Odvetnik
dr. Viktor Sušnik
naznanjala je otroril svojo pisarno*'
v PHberkUo Guitanislca cesta St 7.
Tretjo notarsko pisarno
je otvoril s® 15. septembrom 1919!
n@t. namesi Ivan Ušič
v Mariboru, Marijina ulica štev. 10
(poleg sodnije.)
476
¡ŽBCSI
Rezan In okrogel les, tramove, dria, oglje
kupuje vsako množino
,,X> R JBLVim."
lesna trgovska in industrijska družba z o. z.t Maribor.	202
Ozsi^nila Uni@n-Pp0pjsgand«, Maribor.
Gosposka ulica 25. 16&5—438—208
Barve Kemično cisti
vsakovrstno blago.	obleke.
Pere in svetiolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
J. Reich, Maribor
Gosposka nlica št. 38,
Poštna naroČila se izvrSujejo točno«.
Odvetnik
dr. Alojz lfisenjak
je otvoril
odnetnlško pisarno v Ptuju
v hiši g. dr. Štuheca.
460
Obrtno naznanilo.
f-r.
C'.
Naznanim vsem svojim cenj. odjemalcem, da sem svojo mesniCO ZOpet Odprl. Za obilen obisk se priporoča
fiür
452.C;

Avgust Kramberger,
¡v Krčevini 136, Maribor.
.S:.
Prva slovenska tovarn« za izdelovanja it snia
i k"

Anton Krošeli
vKamnici pri Mariboru
priporoča svojo novozgrajeno in moderno 442 tovarno za izdelovanja vsakovrstnega usnja. Kot strokovnjak izdelujem usnje trpežno in najboljše kakovosti. Za :: mnogobrojen obisk se priporoča ::
Franc Kroieii, strolar.
Skladišceza živila
južne železnice v Mariboru,
Frano Jožefova oesta 34
potrebuje bučno olje, krompir, fižol, grah. sveže zelje, sveže in suho sadje in druge kmetijske pridelke.
Ponudbe »e sprejmejo pismenim in ustmenim potom. Zaželeni »o posebno stalni dobavitelji.	448
Silva vrelec kisle vode in gostilna s posestvom
V Gllitaniu PreJ 9- Oset se da v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Juro Cvitani<S, 45» Guštanj, Silva vrelec pri Dravogradu.
Prva jugoslovanska tovarnagza izdelovanje poljedeljskih strojev,stavbeno in umetno ključavničarstvo Franjo"Fa-rič v Pobrežju pri Mariboru">aznanja
tužno vest, da je njen učenec
JOSIP B02TČA
dne 28. septembra po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal Pogreb se je vršil 30. sept. Blag mu spomin! Za njim žalujoči
šef in tovariši.
Pobrežje pri Mariboru, 1. okt. 1919.

nica
WWM.NWWÍ H
v Mariboru
term Gemeinde Sparkasse)
Župnijska ulica it. 2 CPfsrihofgasse Nr. 2)
♦	♦ v M! hii9 #	♦
Stanje hranilnih vlog K 42.442.640 26 Rezervni fondi
K 2,749.997.67
Shramba za pnp lske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge" naj] hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji obrestni meri.£
Uradu je vsak dan
od 8. do 12. ure razun ne-
:: deije in praznikov. ::
... —• .-..v vi"-.-
u 11696—439—209
JADRANSKA BANKA
POPRUŽNKA MARIBOR.
Žir»-račun pri Avstro-flgrski banki. Račun pri P»št. žek. uradu SHS v Ljubljani št. 11.37«.
, r 15. septembra MARIBOR, dne"................................* ................................ 19
Centrala: TRST.
Podružnice: BEOGRAD, DUBROVNIK. KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, ihetkovic, OPATIJA, SPLIT, šibeke, wien. Z AD AR, ZAGREB.
Ekspozitura: KRANJ.
P. XI.
«S
V)
a <
_o
a> ce c
"c
>
ee 'o1
(SI
L_
CQ

D >voljajemo si poročati nauiljudnsje, da smo prijateljskem odnošaju prevzeli Štajersko esiomptno banko, podružnico Maribor in bodemo vodili njene posle od da?.es naprej pe d tvrdko
Jadranska banka, podružnica Maribor
Izvrševali bodemo vse v bančno stroko spsda;oče pcsle v sik dar kar rajmožneje v interesu naše klijentele in prosimo, da se zaupanje, ki se je dokazalo omenjenemu zavodu, chsani tudi ntm.
• t
JADRANSKA BANKA, podružnica Maribor.

m
^jjj^^Lg, pla^mjpo^najvičji ceni. '.\> BE&
medičar in svečar	427
CELJE, Glavni trg štev. 8.
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje,, stavbeno in umetno ¡Ključavničarstvo, meh^niču* delavnica za kolesa in avtomobile
FRANJO p
m

POBREZJE PRI MARIBORU
KKBHM ULICA 20.
8pwi»Jatitets i izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, »• feifet;.	štalacija plina in vodovodov.
Finpfaavljo-lnica vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa im sploh vsa^ v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje1 železa in medenine v lastni tovarni. — Knpia staro želelo 1 — Lastni inženirji za izdelovanje narisom
v tovarni?	1514—293
Glavna zaloga: KoreSka cesta 19«
as*
Karel Kocijančič

kamnoseška industrijska obrt v Mariboru
Schiller jeva ulfca 25
pri poroča svojo zeio bogato ralo^o v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za ucii-valne mize in za pohiSt»o, vsa betonBka in podobarjka dela. Previema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkveaa dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat stroje! Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za grsnit. mramor in «S?	sienyt. ^ Ste ~ 1664—424
¡¿¿JKÜ^Vi^iÄÄ..
.' .-.lOU/
Med. univers.
dr* Josip Marcius
zdravnik v Slov. Bistrici ¿tev. 105
ordinira od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. nre popoldne.	iS7£>
Raznaševalci
I za na^e'liste se sprejmejo proti do« bremu zaslužku. Cirilo v a tiski mar
za trgo\ino, obrt ali industrijo
(trgovino z lesom, žago, mlin, gostilno itd.), kjerkoli, kupim takoj. Ponudbe pod „Do 1 in pol milijona" na Anenč. ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana. 434
Slovenci širBe ssaie liste?
Ali še ne veste
da kupite vedno po najnižjih oenah vsakovrstnega štofa, hlačevine, tiskovine, barhenta, flanela, Sifona, svilnatih robcev itd. na debelo in drobno pri domači tvrdki na „Colskem1*
Narat & Žurman
S». Krii
Rogaška Slatina
Vedno sveže Špecerijsko blago ter železnina v zalogi. Kupujejo se JAJCA po najvišjih dnevnih cenah.	441 ::
feffainteü I» založnik:! Kai. tiskovno druStm
Odgovorni urednik :i Franjo 2eoot»
Tisk tfsksrao «v, Ciril? s Üs^iro...