Na južnoameriški »STREHI SVETA«
Danilo Ravnik Naciones Unidas, Cochabamba, Bolivia
Avtor je po projektu Združenih Narodov dve leti delal na bolivijskem Alti-planu pri raziskavah podtalne vode. Med predavanjem je prikazal v 180 barvnih diapozitivih to visokogorsko) planoto (med 3600 in 4200 m), razpeto med Vzhodnimi in Zahodnimi Andskimi Kordiljerami. Tu leži najvišje plovno jezero na svetu Titicaca in največje salare južne Amerike Uyuni in Coipasa. Altiplano predstavlja le dobro šestino celotnega nacionalnega ozemlja Bolivije, na njem pa živi 35 °/o vsega prebivalstva. Toi je brezdrevesna rahlo hribovita planota, pokrita predvsem z ostro traVo ali nizkim grmičevjem. Na skromnih poljih uspevajo1 krompir, čigar domovina je prav tu, bob in grah, oves, oka ter polži-tarici quinoa in kanahui. Kljub sicer skromni flori pa raste na redkih krajih Altiplana največja ananasovka na svetu, puja, ki s svojim do 8 m visokim socvetjem predstavlja pravega orjaka.
Bolivija je poleg Peruja edina latinskoameriška država, kjer prevladuje indijanski živelj. Altiplano poseljujeta v glavnem dve indijanski plemeni, Aymara in Quechua, ki govorita svoje jezike. Quechua so bili vladajoče pleme nekdanjega inkovskega imperija TawantinsuyO', čigar sledovi so še vidni sem in tja po Boliviji (ceste, ostanki naselij in stavb). Posebno pomembna je predinkovska megalitska kultura T'iwanaku, ki je imela svoje žarišče v bližini jezera Titicaca. Vzcvetela je v tretjem stoletju pred n. š. in skrivnostno izginila konec 10. stoletja naše ere. Slikovita geometrična ornamentika njihove keramike ter izdela-nost in velike dimenzije gradbeniških elementov so ji vtisnili žig nenavadnosti. Precej pa se še najde paleolitskih ostankov (kamenito orodje in orožje), ki segajo do 20 tisoč let pred našim štetjem. Prave bisere predstavljajo tudi ostanki kolonialne umetnosti.
Bolivija ima precejšnje rudno bogastvo. Prav na Altiplanu in v obeh And-skih Kordiljerah leže številna rudišča kositra, wolframa, srebra, cinka, bakra, bizmuta, svinca, antimona, soli in žvepla, v jugovzhodnih nižinah pa še nafta in plin. Rudišča so triadne in terciarne starosti.
Živalstvo Bolivije prav tako1 kaže značilnosti južnoameriške celine. Tu žive kameloidi llama, alpaka, vicuna in guanaco; slednji dve sta že zek> redki. Tudi druge živali novega sveta kot kondor, tekači suri in nandu, tapir, razni pasavci in drugi so že precej izginili.
Sicer v tropskem pasu ležeča Bolivija pokaže svojo pravo sliko v manjših višinah, kjer si slede klimatski pasovi zaporedoma prav do> »zelenega pekla« amazonkinega porečja severno od vzporednika 12,5°. Tu so doma razni gumovci in vrsta dragocenih tropskih lesov in zdravilnih rastlin.
Ta andska dežela, ki združuje vse osnovne značilnosti Latinske Amerike, je za vsakogar iz Starega sveta nepozabno' doživetje.
On the South-Amerika »ROOF OF THE WORLD«
Danilo Ravnik Naciones Unidas, Cochabamba, Bolivia
The author, who- participated in a United Nations project for ground water investigations on the Bolivian Altiplano, made comments on 180 coloured slides, showing the natural, cultural, and human features of this pictoresque Andean high plateau.
Bolivia, the largest country in Latin American with predominantly Indian population is a rich mining eountry and has enormous wood potential in the Oriente. The surroundings' of the Lake Titicaca are the cradle of the mysterious megalithic culture of Tiwanaku. This noble Precolombian culture is known ali over the world by fine geometric ornaments on their pottery, gigantic sculptures, and perfectly elaborated building elements.
The breathtaking scenery of this Andean country with ali characteristics of Latin America, its climatic diversity, and its remnants of luxurious colonial art is an adventure for everybody coming from the Old World.
Literatura
Ahlfeld, F. E. 1969, Geografia fisica de Bolivia, La Paz-Cochabamba. A h 1 f e 1 d , F. E. 1972, Geologia de Bolivia, La Paz-Cochabamba. B a r t o n , R. 1968, A short history of Bolivia. La Paz-Cochabamba, 1968. Ibarra Grasso, D. E. 1969, La verdadera historia de los Incas. La Paz-Cochabamba.
Koepcke, C. 1966, Andenlander Stidamerikas. Peru, Bolivien, Ekuador, Ko-lumbien. Niirnberg.
Lester, K. - McKeel, J. 1972, Discover Bolivia. La Paz-Cochabamba. M a s o n , J. A. 1969, The ancient civilizations of Peru. Penguin books, 1969. Prescott, W. H. 1961, History of the conquest of Peru. New York. Sandner, G. — Steger, H. A. 1973, Fischer Landerkunde, Latein Amerika. Frankfurt a/Main.