155. stranka.
I Liubliam, i soboto, 10. julija 1915.
XtUHl. IB10.
«
.Slovenski Narod* velja ¥ L|ubl|anl na dom dostavljen:                 •             v upravništvu prcjeman: jelo leto naprej   .   .   .   .    K 24*— 1 ćelo leto napre]   •   t   .   .   K 22-— »ol leta       „        •   .   •   .    .  12*— 1 pol leta        m       ..... 11*— «a mesec    m       •   .   •   •    9   2 — 1 na mesec    „       •   •   •   .    »    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. • Vrednfcftfeo: Knallova mlica *L 5 (v pritligu lcvo) t«Ufon *t 34.
l*ba|a Tsak dan %wmtmr ftzvzemii nedelfe ln praznik«.
Inserati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta   za enkrat   po   16 vin., za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo na ročni ne, reklamacije, inserati Ltd,
to je administrativne stvari.
———   Poaameiaa itavilka wtl|a 10 vinari«*.                  ■
Na pismena naroala brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. nJlaro4*a tiskaraa" teUton at 89.
.Slovenski Narod* Telia po pošti: za Avstro-Ogrsko:                  ■                      za Nemčljo: cejo leto skupaj naprej      .   K 25*— 1 ćelo leto naprej        .   .   .   K 30* — P°] }e^       ••         m     •   •    • *3"~~ 1    za Ameriko in vse drage dežele : • četrt leta     „          „      •   •     .    650 1                                                fa na mesec    m         H     .   .    .    2-30 * ćelo leto naprej   •   .   .   .   K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Cpravaištvo (spodaj, dvorišče lcvo), Enaflova ulica ŠU 5, telefon &t85'
Položaj na eiu ipiiien
POLO2AJ    JE   NEIZPREMENJEN.
Dunaj, 9. julija. (Koresp. urađ.) Uradno razgiašajo:
Splošni položaj na severovzhodu je neizpremenjen.
Na ruskem Poljskem se boji na višinah severno od Krasnika nadaiju-}ejo. Kakor prejšnje dni tako smo tud! včeraj na več mestih fronte odbili izredno ljute ruske napade.
Zapadno od Visle smo obdržali vse zavzete ruske prednje pozicije.
Namestnik  načelnika  generalnega štaba pl. Hofer, fm!.
•            •
NEMŠKO URADNO POROClLO.
Beroiin, 9. julija.      (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Vzhodno    in    jugovzhodno
bojiš če.
Položaj je neizpremenjen. /         Vrhovno armadno vodstvo.
*
AVSTRIJSKO-NEMŠKE    ARMADE NA SE VERU.
Na Poljskem in v Galiciji stoji šest avstrijski armad v boju in sicer: 1. armada Woyrsch (z avstriiskimi četami pod generalom Kovosom); na levi strani Visle. med Radomom in Jožefovom, smer: Ivangorod; 2. armada nadvojvode Josipa Ferdinanda, na desni strani Visle od Jozeiova do Turobina; smer: Lublin: 3. armada Mackcnsen (z avstrijskima korama Arz in Puhallo) med Turo-binom in Krylowom, smer: Lublin-Holm; 4. armada Bohm-Errnolli ob Bugu, vzhodno Lvova; fronta na vzhod; 5. armada Linsingen (z av-strijskima korama Hoffmann in Szurmav) od vzhoda Lvova do Zlo-te Lipe in Mariampola ob Dnjestru; fronta na vzhod: 6. armada Pflan-zer-Baltin od Mariampola ob Dnjestru do Besarabije; fronta na sever.
Ravnovesje   na   severnem   bojišču.
Iz vojnega poročevalskega stana: Vzdržuje se ravnovesje med ar-jTiađami Mackensenovimi na crti Jozefov-Krvlov  (Visla-Bug)   in  med
močnimi ruskimi silami. Zvezne ar-made se omejujejo za sedaj na odbijanja se vedno ljutih ruskih napa-dov na njih utrjene pozicije. Zaradi tega seveda ni mogoce prorokovati, kdaj se izravna razmerje sil in bo dana možnost, iz začasne defenzive preiti zopet v ofenzivo. Eno je smatrati kot gotovo: da se je veliki ruski protisunek, izveden z rezervami iz notranjosti države, ob naši fronti razbil in da, izvzcmši nekaj sprednjih okopov. severno od Krasnika, ni prinese! Rusom nikakega dobička, dasi je imel nasprotnik pri svojih napadih velike izgube.
RUSKO URADNO POROClLO.
Ruski generalni štab poroča, brez datuma: V okolici Mura\vie\vo-Šavli. zapadno od srednjega Njeme-na, ob starevski fronti in na levem bregu Visle ni nobene bistvene spre-membe. izvzemši ^osait.ezne majh-ne praske, posebno po eksploziiah min. Na fronti med Visle in zr.padnn od Buga se je razvil ljut boj zvecer 4. in dopoMre 5. julija proti odseku Urzedow - Bychawa. Sovražna ofenziva vzhodno od Krasnika je bila vsled našega šunka od strani ustav-liena. Na visini severozapadno od Milkolasa, kier smo sovražniku pri-zadjali močne izgube, smo vjeli 5. julija dopoldne več kakor 2000 mož in 29 častnikov. Pred našo fronto je ležalo 2000 mrtvih trupel. Tekom 5. julija smo odbili z uspehom poskuše-no sovražno ofenzivo med Wiepr-zom in Bugom, ravnotako pri vaši Krylow. Ob gorenji Zloti Lipi ter ob Dnjestru ni bilo 4. in 5. julija dopoldne nobene spremembe.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Iz Bukarešte poročajo, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič po pad-cu Lvova brzojavno ponudil carju, da odloži višje poveljstvo armade. Car je to ponudbo odklonil in v za-poveduioči brzojavki sporočil, da mora Nikolaj Nikolaisvič nositi odgovornost za vojno do konca. V Bu-karešti pravijo, da hoče car vpliv velikega kneza  in  njegovo popular-
nost zlorniti in da je staliŠče vis. po-vcljnika jako oinajan->.
Podgeneralisim Ruski].
General Russkij, ki je šel zaradi nesporazumljenj z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem za dlje časa na dopust, prevzame v prihodnjih dneh poveljstvo ruskih armad na se-verozanadni fronti. O^ncral Russkij je dobil posebna pooblastila. Ni iz-ključeno, da dobi naslov vicegenera-lisima.
Pustošenje niskih pokrajin.
Bukarest. Listu »Seara« pf>roča njegov petrograjski izvestitelj, da je -Novoje Vreinia« priobčilo najbrž inspiriran članek, v katerem pripravlja javnost, da bodo avstrijske in nemske armade prodrle na Rusko. Clanck pravi: Zaiostno je, toda za nekaj časa borno prisiljeni prepustiti za nedoločen čas sorvražriiku en del naših domaćih tal. Meščanstvo in ne-oboroženo prebiv-alstvo ne more braniti svojega imetja. Armade ce-sarja Viljema se pripravljalo za veliko ofenzivo proti naibolj piDdovi-tim pokrajinam Rusije in njih prva skrb je, da se poiasti bogatih zalog živih transportnih sredstev in dru-£ih koristnih stvari. To zainoremo .samo preprečiii. če iz ogroženih kra-jev spravimo \se v notranjost države ali pa uničimo. Pričakujemo, da stori vsak pošteno svojo dolžnost napram domovini in doprinese veliko žrtev, da unići med leti nabrane zaloge. Ce pa prebivaistvo tega ne more storiti, bodo zadnje straže, va-rujoče umikanje naše armade, to opravile. Samo gola tla in zapušče-nost naj najde sovražnik, posamez-niki morajo v interesu skupnosti vse žrtvovati. Rusija je prestala že vse hujše skušnje in bo tuđi to vojno srecno dobojevala. Veliki narodi morejo samo o težkih časih spoznati svojo velikost.
Rusi   dobivajo   municijo tuđi preko Srbije.
Romunski listi javljajo, da do-bivaio Rusi municijo tuđi preko Soluna, Srbije in po Donavi. Izkrcava-jo jo v Reni ob Donavi.
Nova bitka v Vzhodnem morjju?
Danski listi poročajo 9. t. m. iz Wisbyja: Od (iotlanda sem je slišati grmenje topov. Zdi se, da se vrši nova pomorska bitka.
Vojna z Italijo.
MIR NA PRIMORSKI FRONTI.
Dunaj, 9. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo:
Na primorski fronti je razmero-ma mirno.
Neki italijanski letalec je bil prisiljen se spustiti pri Gorici na tla.
V koroškem in tiroiskem obmej-nem ozemlju artiljerijski boji in praske. Poskus 2 sovražnih bataljonov napasti Coldilana pri Buchensteinu smo odbili.
Namesiiiik  načelnika  generalnega štaba e>1. Hofer, fml.
BITKA PRI GORICI.
Od vojnega poročevalca >BerIi-ner Tageblatta«, Leonharda Adelta.
Na soški meji, 7. julija.
Italijani so pri svoji drugi ofenzivi, ki je drugačna nego prva: Svojo artiljerijo so koncentrirali v šest skupin, od katerih sta obe severni operirali proti Krnu in Plavem, sred-i ni i nri St. Florijanu in Moši proti Podgor> in Oorici, južni pri Versi in ob dolenji Soči proti doberdobski planoti.
Glavni sunek je nameril sovražnik proti goriški mostni utrdbi in proti doberdobski planoti. Njegova tež-ka artiljerija, ki razpolaga s kalibrom 2$ cemimetrov. pri tem rapidno in dolirotrajno obstreljuje gotove visine, ki zapirajo poti, da omajajo naše pozicije. Obstreljevanje je dopoldne najhujše, opoldne umolkne in se proti večeru zopet pricne, ker sije potem solnee našim Četam v obraz ter jih s tem ovira. Ravnotako ob-siplje njegova artiljerija ponoći naše pozicije s šrapneli, da ovira vsako reparaturo kritij.
Boji za Gorico.
Posrećilo se jim je pač. vdreti na dveh točkah, namreč pri Podgori in pri Vermegliano. Ni se pa posre-či! p^znejši odločilni sunek, ker so mogli Dalmatinci nasprotnika zopet pravočasno pregnati. Še vedno je mesto Gorica v naših rokah, in še vedno je vojaško in meščansko življenje tam normalno.   Zelo poškodo-
vane so seveda cerkev in hiše v predmestju. Mesto kot tako ni stra-te^ičnega pomena. Važna je le mest-na utrdba in visina Podgora, ki ob-vladuje utrdbo. Obe sta od prvega dne vojne cilj italijanskih želj. V ne-kem poročilu »Matina«, ki ga je ita-lijansko časopisje ponatisnilo, čitam, da so prisilili ruske in srbske vojne vjernike, da so zgradili na Podgori silne betonirane pozicije. To ni po-polnotna resnično. Predvsem nisem tam vide! nobenega ruskega ali srb-skega vojnega vjetnika, marveč le italijanske. Trdni in nepremagljivi, kakor beton pa so pesti in srca Dai-matincev, ki stoje tam.
S slemena Korade pri Šent Fer-janu in s San Lorenzo di Mossa, ob železniški progi proti Krminu, je sovražna artiljerija metala bombo za bombo, lomila drevje v gozdu, drobila kritja in takorekoč stlakovala ves hrib z granatami. Dalmatinci so prenesli bombardiranje tako mirno, kakor naliv. Isti dan je prišla italijan-ska infanterija pri Groiini na mse. žične ovire. Prijeti in držani od lo-kave žice, so viseli ljudje v trnjasti žici, in njihovo bolestno kričanje je prevpilo tuljenje topov. S težkimi iz-gubami so se ostali iimaknili. zasle-s dovani od ognja naših čet.
Ob štirih zjutraj naslednjega dne se je zopet pričelo bombardiranje proti Podgori in vrhu Sabotin in je trajalo do dveh popoldne. Najtežje granate so zadale hribu Šest tisoč ran. Med sedmo in osmo uro je artiljerija tuđi obstreljevala naše pozicije med obronkom hriba in mostno utrdbo. Sto strelov je bilo namenje-nih v kritje ene stotnije. Šestnajst od teti je zadelo. Ena sanitetna patrulja je bila zakopana, vendar pa so jo še živo izkopali. Ko so Italijani pet minut pred dvem ustavili bombardiranje, so mislili, da so uničili branitelje visine do zadnjega moža.
Zvečer so pričeli naskakovati Podgoro. Obenem je napadlo več bataljonov goriško mostno utrdbo. Dalmatinci so slišali, kako so italijanski častniki izpodbujevali svoje ljudi: »Kaj se ustavljate, tu zgoraj ni vendar nobenega živega več!«    Dalma-
LISTEK.
Med begunci.
Hasan - Aginica.
Binkoštno nedeljo smo vsak tre-n.itek čakali, da struna, do skrajnosti napeta med Rimom in Dunajem, po-či. Ljudem se je bralo na obrazu, da hočejo nekaj storiti, pa sami ne ve-do prav, kaj. Neka posebna naglica je bila v njihovih kretnjah, ki so bile važne in samozavestne. To pa samo zato, da bi prrkrile strah, ki se je tište dni naselil v človeška srca.
Večemi brzovlak je naglo sopi-hal, od Ljubljane proti Trstu. Mudilo se mu je. Marsikaj je bik> še v Trstu, kar bi bilo treba spraviti pro^. Prijazno je pihljala večerna sapica in postajala hladnejša, čim boli smo se oddaljevali od Ljubljane. Zelo pri-jetno nam je hladila vroča čela. Dobro znana in že neStetokrat opazo-vana panorama se je bh'skoma me-njavala ob oknu kupeja. »Parte Lei per Trieste, signorina?€
Ne vem iz kakšnega vzroka me ie italijansko nagovoril gospod z ži-rardi - slamnikom, pravi tip Tržača-
•j§._JBU x& fe ^BdotoStoriaiei y. kat,
se je takoj nato izlevil. Razpletel se je med nama zanimiv razgovor. O sami vojski Menil je, da je vojska z Lahi sigurna in je ne more ničesar več odvrniti. V Trstu je že vse pripravljeno na to. V njegovem uradu — sodniji — je že vse,, kar je važ-nega, v varnosti. Uradniki bodo dobili dvomesečno plačo in potem se odpeijejo z zadnjim vlakom, ki bo odhaial iz Trsta.
Popolnoma tuj človek in vendar sva se razgovarjala kakor dobra znanca. Vojska zbliža ljudi in ustvar-ja skupno vez med njimi. Videla sem že različne osebe ki so se prijazno pomenkovale z ljudmi. ki bi jih sicer gotovo prezrle. Zdaj mora roka držati roko, da borno srečno presekali verige, s katerimi nas reže vojska globoko v meso. Kmetske in gospo-ske matere so žrtvovale svoje naj-dražje, svoje sinove domovini. 2rtve so enake. Zakaj bi ne bili tuđi žrtvo-vaici enaki?!
V Postojni sem se mudila nekaj dni. Mesto si je nadelo vojno lice. Prve ure je bilo tuđi tu vse razbur-}eno. Ne samo ljudje, zdelo se je. da se je tuđi ulic in hiš polotila mrzlič-nost. Pa človek se hitro privadi vse-mu, le vse drugače se sedaj zanimamo za potek bojev, odkar je vojska na našem pragu. Vsaka malenkostna novica z bojišča je velevažna za nas ip hoteli bi biti kat sami poieg, da bi
le sigurno vedeli, kaj se godi tam in kako se razvijajo boji. Kako vse drugače se nas dojmi, Če slišimo o bojih pri Gorici. Tržiču, Tohninu. o hombah nad Trstom, kakor če smo čitali o bitkali na ruskem Poljskem! »Trst gori! Laske palače so zažeali!« To nas je zadelo skoro tako, kakor če bi bil ogenj že pri Kazarju. na vratili Postojne. Tako blizu nam je vse, na naši zemlji se preliva kri, zanjo se bije boj.
Trebalo mi je oditi, a noben vlak ni vozi! za civilno občinstvo. Sami vojaški in begunski transporti. §Ia sem na kolodvor, da se popeljem, če le mogoče, pa naj si bo s kakr-šnimkoli vlakom. Kolodvor je nudil živahno sliko. Vojaštvo in civilistov-stvo se je mešalo po veži in na peronu. Rdeče - križarke so tekale sem in tja v sivo - plavih uniforman in belih čepicah. ZnaŠale so mimo se vozečim vojakom vode in drugih okrepčil ter čakale lazaretnih \ia-kov. Blizu kolodvora so bile že postavljene barake za težko ranjene. Vlaki so imeli kar po cei dan zamu-de. Čakala sem precej dolgo. Za ne-kaiterhni vojaškimi vlaki je privozil dolg begunski vlak z dvainsedemde-settmi tovornimi vagoni. Vojaštvo in begunci so dajali duška ogorčenju nad sovražnikom in patrijotizmu. Neštevilni izreki so tlačili izdaja Ice v dno pekla.
Ko sem dopovedala, da imam nujno pot, mi je bilo dovoljeno, vsto-piti v vlak. Vsi vagoni so bili napol-njeni črnolasih glav in zagorelih obrazov. Sedla sem v edini osebni voz, ki je bil nekako sredi vlaka. K sreći je izstopila ženska z dojenč-kom. da sem mogla šesti. Ali kako je izgledalo v tem vagonu! Kakor bi Sava in Drava stopili cez bregove in znesli vse mogoče in nemogoče stvari skupaj. Kakor komeđijantski voz! Otrok, majhnih in najmanj.ših, srednjih in velikih. Vse naloženo z ovoji in obleko. Papir, odrezki, cunje, razni ostanki iedil po tleh. Vse navzkriž blebeće italijansko. In to je treba slišati, kajti že samo dve Italijanki na-redita s svojo govorico več hrušča in trušča kakor deset Slovenk.
Prijetna vožnja se mi ni obetala, vendar me je zanimala.
V tistem predelu kakor jaz, je sedela simpatična gospa z dvema de-kletoma. Njen obraz ni prav nič pri-čal. da je zrasla pod žarkim obmor-skim solncem.
»Odkod se vozite, gospa?« jo nagovorim.
»Kar nas je v tem vozu, smo iz Pulja, zadnji; vsi ostali pa so iz Rovinja. Vozimo se že štirideset ur. Tako sem trudna, da se komaj premi-kam. V Divači je stal vlak skoro ćelo noč. O, dio mio, kdaj borno še na cilju!«                                ,
»Kam so vas odmenili?«
»V Lipnico se vozimo. Morali smo itL Kar proc, kar proč. Imela sem legitimacijo, da smem v Pulju ostati, a zdaj je bilo zaman. Policaji so trobili po mestu in spravljali ljudi na vlake. Vsako stanovanje so prs-brskali, da ne bi kateri ostal. Vse smo morali pustiti. V naglici smo na-vezali le nekaj obleke in iedil. Koliko živeža sem še pustila doma! Preskr-bela sem se za ćelo leto. Za tristo kron sem zdaj vendar prodala, a veliko je ostalo še moke, sladkorja, fi-šola in drugih stvari. Seboj nismo mogle vzeti, tam pa, bogve, če borno imeli jesti, ko nas je tolika. Of povera mia Palmira!« se je ozrla na večjo izmed deklic.
»Je li gospodična vaša hčerka?«
»Da, ta je moja. Ona druga pa je naših sosedov. Njeni starši so odšli že prej. Zdaj sem jo jaz vzela z na-mi, da ne bo revica sama. Nič ne ve-mo, kje so zdaj njeni ljudje. Težko, če jih borno našli.«
Deklica je tiho jokala. Tuđi Palmira je imela objokane oči. Gospa je govorila domaeo slovenščino, prav čufarski dialekt.
»Oprostite, gospa, niste tukaj blizu doma?« sem jo vprašala.
»Iz Loža. A zdaj nimam nikogar več tam. Živim že veliko let v Pulju. Pred dvajsetimi leti sem prebivala nekaj ca§a tuđi y Ec&tojfli. Zdaj
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne  10. julija  1915.
i 55. štev
Unci jih nišo hoteli predčasno spraviti iz te zmote, prežali so ter bili popolnoma tihi. Italijani so izlezli izza svojih zakopov in vreč s peskom in so rojili proti po rebru hriba na-vzgor. Vdrli so skozi raztrgane žice v zasuta kritja. V tem hipu so zasve-tili reflektorji, pričele drdrati strojne puške in puške ter eksplodirati ročne granate. Naši so slišali začuđeno kričanje: »Toda ti vendar nišo mrtvi!«
Potem je divjal odločilni boj. Branitelji so zmagali na visini kakor tuđi v dolini, kjer se je napad pone-srečil že pred našimi ovirami. Vzhn-jajoče solnce je obsevalo tisockrat-no smrt in tisočkratno jad.
Po tem ponesrečenem general-nem naskoku se je italijanska ofenziva zopet polegla. Naslednje dopol-dne je prepodila naša poljska artiljerija dve italijanski stotniji. ki sta se ustalili na ločniskem pokopalilču, z vrsto dobro namerjenih šrapnelov. Težke granate so delale doneče Ioke čez Podgoro in so padale v pozicije, iz aterih je prejšnjo noč sovražnik prešel k naskoku.Italijani se nišo več upali do visine, poskus. napasti gori-ško mostno utrdbo. je bil lahko odbit. Ljuti boji za doberdobsko planoto.
Še resnejši in dolgotrajnejši so bili zopetni poskusi prodreti proti južnemu krilu naše soške fronte. To južno krilo tvori doberdobska plano-*ta ali Komen. Njegov zahodni rob je v širini petnajststo metrov na obeh straneh v vednem ognju. Navzlic temu držimo pozicije. Nasprotno so Italijani pri Zagroju vdrli v omenjeni pas obstreljevanja. ne da bi se mogli s tem okoristiti. Tu pri Zagroiu se j obrne Soča od roba planote proti j mostu, ki je zdaj porušen. Prvi so-vražnikovi poskusi, priti čez rekc, so se ponesrečili na otoku mrtvih. Ko pa se je poplavljeno ozemlje med Sočo in planoto osušilo, so prišli Italijani južno od Zagroja pri Foljanu čez reko in so postavili v ondotnem gozdu gorski top, ki ga je med tem c. in kr. artiljerija s prvim strelom razbila. Ravnotako sta izginila dva nadaljna topa pred ognjem naše artiljerije. Sovražna infanterija pa je šla ob železniškem nasipu in skozi gozd proti Zagroju, tu pa je najprvo ostala brez zveze z većino na desnem bregu reke.
22.  juniia ie dobil neki italijanski stotnik, ki je tabori! za   železniškim nasipom, povelje,   naj   začne   takoj prodirati proti robu   planote.   da  s tem omogoči, zgraditi most čez Sočo. Ne da bi imel čas, zbrati   svoje J ljudi, je odrinil s polovico svojih ljudi. Kakor hitro se je pokazal, je pri-šel v naš brzostrelni ogenj, ki je de-cimiral  njegovo moštvo.   Ostali   so ušli.   Ob istem času je vdrl en   c. in kr. oddelek od severa v bok. In ker so ga težko ranjeni prosili, naj jih ne zapusti. Je bil vjet.   Njegov polk   je gledal to njegovo stisko, ne da bi mu pomagal.  Poslat je le enega višjega zdravnika in več sanitetnih vojakov čez Sočo, z očividnim namenom, da bi v tem ustavili naš ogenj. Ta opis mi je dal dotični stotnik sam.
23.  juniia Je nasprotnik nadalje-val poskuse, priti z večjimi   oddelki na levi breg Soče, in se je   pomikal posamično in v gručah od   Foljana, obenem   pa   s   pontoni   pripravljal zgradbo mostu.   C. in kr.  artiljerija ga je odbila. Naslednji dan je prišlo sporočilo:   »Po cesti proti    Gradiški
korakajo močne kolone.« Vendar pa ni prišlo do napada, pač pa se je pričelo ljuto bombardiranje. Južno od Zagroja Je rojil sovražen bataljon čez soški kanal in železniški nasip proti Redipugliji. Pri tem je zaŠel v ogenj s\ oje lastne artiljerije, moral se je umakniti in ga je tedaj zasačila naša artiljerija. V ostalem so naše granate ndgajale italijanskim pionir-jern, ki so hoteli pokriti mos* pri Za-kroju z lesom ter ga s tem napraviti zopet vporabnega. Italijani so hoteli svojo zarnudo zopet popraviti čez >ioC z dvojno marljivostjo. Zjutraj je oil vojni most gotov do otoka mrtvih. Naši topovi so ga popolnoma porušili, ravnotako pontone. 25. ju-nija je zasula nasprotna artiljerija planoto s težkimi grairian:i Iz sine-ri od Bornjana zahodtu ocv Gorice so sporočili, da korakajo rvij^ *o štir-je polki, ravnotako močne Ćete so korakale proti Seleam. Do napada pa se -ni prišlo, marveč je naslednje-ga dne vladal popolen mir. To pa je bil mir pred viharjem. Kajti od 27. do 30. junija je trajalo silno bombardiranje, ki je pripravljalo generalni naskok tuđi na ta južni odsek.
Generalni naskok.
Prcostaia še. opisati učinek te grozne peklcnske godbe na živce, ki je več dni tulila med nebom in zemljo in še daleč v zaledju stresala vse sipe. Živci naših vojakov so je zdr-žali. V noči na 30. junij se je pričel generalni naskok na doberdobsko planoto. Kralj in Salandra sta prišla na fronto, da prisostvujeta dnevu zmage, čegar datum je Caclorna že enkrat prekmalu določil. Tuđi zdaj naj bi se drugače ne zgodilo. Ob enajstih poneči sta korakala dva ba-taljona iz Sele proti La R»:cci. Naši so jih sprejeli s ročnimi granatami, Italijani sjo se hitro umaknili. Ponoči ob dveh so vpostavili eno nasprotno divizijo: v boi je prišlo le par bata-Ijonov. Pustili so jih do žičnih ovir ter jih tarn pestreljali.
Zjutraj ob pol osmih so napadli dva do tri bataljoni hrib Kozič in so bili odbiti. Popoldne je pričelo več divizij na različnih točkah obenem napadati planoto, ki je bila pod mo-)\m opazovališcem zavita v sivo de-ževno socrro. Pri Zagroju so prišle nasprotnikove čete čez reko in so obenem prodirale od Foljana. Pri Redipugliji je imel neki drug oddelek to smolo, da ga je postrelila lastna artiljerija, kar nam je zelo olajšalo, odbiti ga. Isto se je prigodilo nekemu italijanskemu majorju, ki sem ga kmalu na to spoznal kot vjetnika. Prodiral je z đvema stotnijama proti Debelemu vrhu. dočim sta drugi dve stotniji ostali v rezervi. Zašel je v uničujoči brzostrelni ogenj naših strelcev. Njegove rezerve so ga pustile na cedilu. To pa še ni bilo za-dosti. Lastna artiljerija je streljala v umikajoče se četo. Na to je bil vjet, ž njim en stotnik, pet poročnikov in 131 mož. Pri tej priliki je bila vple-njena tuđi zastava četrte stotnije 2. grenadirskega polka. Od njegovih izjav na! registriram dve:
»Zadnji potres«, je pripovedal, »je povzročil pri nas mnogo škode, toda prejšnji še večf Neka druga izjava se glasi: »Naši vojaki pričenja-jo še le zdaj premišljevati o vojni.«
Zadnji brezuspešni naskokl.
Planota se na tem mestu znižuje v majhnih pesčenih gričih proti so-Ški dolini, ki se ravno in močvirnato
razširja med Gradiško   in  Tržičem.
Italijani so ležali za nasipi riževih nasadov, ki so bili namenoma pod vodo, ker je bila odprta zatvormea. Zdaj pa, ko se je ravnina zopet nekoliko posušila, so prebredli do ceste, drvel' čez cestno zatvornico in kamenita, z deskami pokrita kntja poljskih straž ob cestnem robu tei vdrli do kritij do grušča. Toda pri vrhu Kozicu se je pričela sovražna rujna crta pred našo glavno pozicijo inajati in je bila uničena s kartecami, tako da se je \ c^ hrib pokril z mrtve-ci, in ie pn uniikaniu pote^nila a bt> boj tuđi zadnje čete. C in kr. čete so sovniiniku sledile za petami in nišo pre! mirovale, dokler ni bil zopet on-stran liiučvirjii.
Zvečer so povzeli Italijani še več»\rat slabše napade na visine vz-liCMJno od Tržiča. Skozi ćelo noč Uo dnc\a bo gnueli tcžki italijanski topi : proti robu visine, toda naskok nu to vroce zaželjeno visino se je zopet ponesrečii. 4ou mrtvih Italija-nov je obležalo na mestu, med temi mnogo ranjencev, ki jih vsled ognja sovražnika ni bilo možno spraviti im varno. Tuđi napadi, ki so bili popoldne in zvečer namerjeni proti Zdrav-ščini - \ermegliano, so se končali s težkinii izgubami za sovražnika. Pri RedipuKliji je prodrla neka italijan-siva divizija do naših pozicij, kjer pa je bila odvrnjena z izgubo več kakor 1000 mrtvih. Ta 1. julij je bil hud, u zmagoslaven za našo c. ;a kr. arma-do. Največ je najbrže pretrpel neki bataljon iz Brna. Ko smo našteli v pol ure kakili 400 granat, ki so padale v njihove pozicije, so izjavili hrabri Brnci hladnokrvno, da to še nie ni. da so vzdržali že hujše. Odlikoval se je tuđi neki črnovojniški bataljon, ki je pustil priti v blizino pet italijanskih bataljonov, ki jih je nato na 400 korakov pričel obstreljevati ter jih je toliko časa zadrževal, da je padla srečna odločitev. Ognjeni krst je sprejel tega dne tuđi 141etni pro-stovoljec Orili, ki je bil proe zaposlen na ladiji »Bretnen» pri »Severo-nemškem LIoydu«.
Dne 2. julija je bil ponoči in do-poldne močan bombardement. 3. jii-lija je ponovil sovražnik z močnimi četami napad na plateau Doberdob ter prekoračil pri Redipugliji Sočo in železniško progo. Za naše pozicije se je pričelo obupno borenje, ki je ne-halo sele ob 10. uri zvečer s tem, da se je numerično nadmočen sovražnik umaknil. Na kamenitih rebrih -c visine je obležalo na stotine mrtvih in ranjenih lialijanov.
Zjutraj dne 4. julija je pričel sovražnik ob 4. uri obsipati naše pozicije s pravo točo granat ter nato po-skusil z napadi infanterije. Tuđi pri goriškem mostišču se je pričel dne 3. julija močan bombardement. V odse-ku pri Tolminu je poskusila ćela vrsta italijanskih bataljonov zavzeti v naskoku zahodne visine ob bregu in ćelo na višinah Krna so po artiljerijskih predpripravah rričeli napadati alpini, ki so bili po divjem bajo-netnem boju in bližinskem boju odbiti.
ITALUANSKO    URADNO    PORO-ČILO.
Italijanski generalni štab poro-ča 7 julija:
V Val Daone smo odbili z veli-kimi izgubami sovražni poskus, napasti našo pozicijo pri Passo di Cam-po. V dolini Cadore je pričela naša
je gorxm> vse drugače tam. Od Pre-stranka sem se je tako lepo videla.«
»O, seveda je zdaj vse drugače, lepše. Vidno raste in napreduje.«
»Mamma, domanda dov' e Leib-nitz,?«
»AH gospodična ne zna slovensko?«
»Ne razume prav nič. Doma je imela tako lepo, zato ie tako žalost-na zdaj. O, dio mio; dio mio!«
Vlak je vozil še dosti hitro. Ra-kek, Planina, Logatec je kmalu ostalo za nami. Na vsaki postaji so zgrabile begunke za steklenice ali lonce in tekle po vodo ali če bi mogle kupiti mleka za otroke. Verd, Borovnico, Preserje smo še videli v zadnjih žarkih. Ob štirih popoldne smo se odpeljali iz Postojne. V Preserju je stal vlak pozno v večer. Begunci so izstopili in sedli na travo. Begun-čkom ni zmanjkalo dobre volje. Lovili sp se, vpili in srnejali'kakor bi bili na šoiskem izletu.
»Pridemo kmalu v Ljubljano, gospodična?« je vprašala tujka. »Pal-mira bi jo rada videla, Slišali smo, kako je lepa.«
»Prav kmaiu jo boste videli, če bo vlak takoj dalje vozil. Se eno postajo.«
»La bella Lubiana!« se je oglasila Palmira.
Toda vlak ni hotel naprej, stali smo gotovo trr ure tam. Bilo je že deset ura.     Slednjič se premaknejo
vazos^viale y&kt> vesete Ati.jp,
je trajalo le malo Časa. Čez par minut se vlak ustavi sredi polja. In tu smo čakali v&o ljubo noč. Begunke so spravile otroke spat in povsod same polegle na trda tla. Po vseh klo-peh in povsod na tleh so ležali ubogi brezdomovinci. Tuđi moj sedež so mi okupirali, tako. da niti sedeti nisem mogla. Zrak je postajal slab in tako neprijetno je bilo v vozu, da nisem mogla več strpeti notri. Sla sem na prosto in se izprehajala ob vlaku. Sum je potihnil, ni bilo slišati glasu. Ob obeh straneh proge se je širilo polje. Srebmkasto se je svetilo v blede mesečrni. Crni vlak brez luči in oken se je določno Črtal na svetlem ozadju. Kakor ogromna, ne-znansko dolga, mrtva pošast... Po drugem tiru so drdrali s hitrostjo br-zovlaka vojaški vlaki proti jugu, drug za drugim, brez Števiia. V nekaterih je bilo glasno in veselo, vojaki so pe-li in vriskali. V drugih pa je bilo vse tiho in ternno.
Leno so se vlekle ure naprej, ni hotelo biti konec neznosnemu čaka-nju. Bilo mi je zelo neprijetno. Ćelo noč sem hodila ob vlaku gor Iti dol, šesti ni bilo kam. še kamna ni bilo ob progi, trava je bila premokra. Od vlaka se nisem smela oddaljiti, ker bi mi utegnil ravno tišti hip oddrdra-ti naprej. Noben sprevodnik pa ni niti najmanj vedel, koliko časa bamo čakali.
Casih sem pogledala v voz. Ne-
lesa, spanje jim je bilo mučno. Majh-na, slabotna žena s sedmerimi otroci je morala vsak hip vstajati. naimanj-§e dete se je vedno oglašalo. Vsi so se bolj mučili, nego počivali. Le tri-mesečno detece, ki je ležalo na polici pod stropom kakor v zibelki, je spalo mirno vso noč.
Mesec je jel bledeti, zvezde so ugasale, motna svetloba se je razlila čez nebo. Zrak je postal ves svež in zdravilen. Latina rdeča megla je prcpregla vznodno nebo. V grmov-ju so se oglasili jutranji pevci. Napo-sled je vendar minila neprijatna noč v mesečini sredi osamljenoga polja ob dolgem vlaku spečih ljudi. Oddah-nila sem si in slastno vdihavala jutranji zrak. Nebo je postajalo vedno svetlejše. rdeča, rumena in zlata barva so se prelivale druga v drugo. Solnce je vzhajalo. Tuđi begunci so vstajali še bolj trudni kakor so legli. Nazadnje se je tuđi vlak premaknil.
Ko smo dospeli v Liubljano, se je Grad že kopal v solnčnih žarkih, strehe pa so se odevale v zlatnino. Na kolodvoru je bilo vse živo kakor opoldne. Uslužbenci, vojaki in begunci so pojnili peron. Prtljaga be-guncev je bila naložena vse do strehe, garderobi sta bili uprav natlačeni s paketi in omoti.
»Addio! Arrivederci!« so mi kli-cale begunke. ko sem odhajala. Vlak pa je čakal, da mu naznanijo, kdaj popelje stotine nesrečnih ljudi dal]^
v mrzlo tujiao.                               v w
artiljerija obstreljevati utrdbo La : Corte in zatvorno utrdbo Tre Sassi ; pri prelazu Parola ter je povzročila težke poškodbe. V Karniji smo za-vrnili navadni hrezuspešni poskus v smeri na Veliki Pal ter sovražne napade na naše pozicije pri Passo Par-mosio in na Skarnico. Boji na kraški planoti kažejo sicer penčasne t(xla ne-pretrgane uspehe (!). Od 4. do 7. t. ni. smo vjeli rani 1400 sovražnikov.
Ponoči na t>. t. m. je obmetaval neki naš zrakoplov važno železniško križišče severno od Opčine uspešno z bombami. Zjutraj fi. t. m. se je posrećilo eskadri naših aero-planov vreči na avstrijsko letališče l>ri Ajševici vzhodno od Oorice Ste-vilne bombe, ki so povzročile požare. Neki drugi aeroplan je metal bombe rn kolodvor v Mabrežini. Le-talci so se, ko so šc dali znamenja za artiljerijo in strojne puške, vrnili ne-poškovlovini uazaj.
(rTden se je moral. Kakor znano, pri °orki spustiti na Vu. Op. ur.)
DPOHMP VESTI IZ ITALIJE.
Prvo italijansko vojno posoiilo se \č popolnoma ponesrečilo. Banke so vplačafe 200 milijonov, privatna Mihskripcija pa je dosegla koinaj 100 milijonov lir. Vlada je zato termiii za podpirovanje podaljsala.
V Milanu se je vršila premijera drame, »Belgija ostane«, ruskega pi-satelia Leonida Atidrejeva. Občin-stvo ie demonstriralo pri posamez-nih prizorih proti Nemcem.
Poročila o izj^ubah posadke potopljene oklopnicj >*'.malfi« si na-sprotujejo. Mornarički krogi javljajo, da se potresli e 40 mož, 4 Častnike, >Secolo<' pa piše, Ja. se jih je resilo Ie 500. Med rešeiiiini se nahaja tuđi 43 težko in Jahko ranjenih.
BALKANSKO BOJIŠČE.
Carjev poziv Srbom.
Iz Sofije javljajo: Ko je iz-bruhniha vojna z Italijo je pisal car srbskemu kralju Petru lastnoročno pismo, v katerem ga pozivlja, da naj istočasno z Italijo prične tuđi Srbija ofenzivo proti Avstriji. Kralj Peter je odgovori!, da Srbija tej želji ne more ustreči, ker je njena armada decimi-rana in ker vladajo v državi strašne bolezni. Tuđi da ima Srbija mnogo premalo vojnega materijala. Novej-ša r>oročila pravijo tuđi, da se nahaja sedai velik del srbskih vojakov doma pri žetvi, kar ie najboljši dokaz, da je Srbija vojne sita. S svojo pa-sivnostjo pa hočejo Srbi tuđi pritiskati na diplomacijo četverozveze, da bi postala raznim srbskim željam bolj naklonjena.
Knez Trubeckoi odpoklican.
Petrograd, 9. julija. (Kor. urad.) »Rječ« poroča, da je bil knez Trubeckoi kot poslanik v Srbiji odpo-klican.
Ruska vojaška komisija v Srbiji.
Posebna ruska vojaška komisija, na čelu ji general Ludov, potuje v Niš, da se poduči o razmerah, ki vladajo v srbski armadi.
Isa Boljetinac v črnogorskem vjet-ništvu.
Lugano, 9. julija, (Kor. urad.) »Tribuna« javlja iz Skadra: Tuđi Isa Boljetinac se je s svojo tolpo vdal Crnogorcem, ki so ga spravili na Cetinje.
Srbsko-italijanske dlference.
Preko Švice poročajo: Srbi so zasedli Drač ter izjavili, da ga nik-dar ne izroče. Italija pa izjavlja, da albanske okupacije ne priznava kot defenitivne ter je ćelo garantirala Esad-paši integriteto londonskih mej.
ZAPADNO BOJISCE.
ŽIVAHNI    BOJI   NA    FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 9. julija. (Kor. urad,) Uradno:
Severno od sladkorne tovarne pri Souchezu ie bil neki franeoski napad odbit. Majhni oddelki, ki so vdrli v naše pozicije, so bili pobiti. Kljub temu se nam do sedaf še ni po-srečilo očistiti sovražnika one dele strelsklh jarkov zapadno od Souche-ža. kl smo jih bili predvčerajšnjim iz-Kubili.
Vzhodno od Aillvja brezuspešni franeoski posamezni napadi. Vzhodno, v zvezi na naše na novo pridob-l}ene pozicije v Pretrskem ^ozdu smo zavzeli v naskoku več franco-skfh jarkov v širini 350 m. Pri tem smo vjen nad 250 mož In vplenill 4 strojne puške.
Po moćnih artil}eri|skfh predpripravah Je napade! sovražnik visino 631 pri Đandesaptu, kl smo Jo mi za-vzell v naskoku 22. maja. Morali smo popolnoma zasute Jarke na visini iz-praznitl.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO    URADNO    PORO-CILO.
Franeoski generalni štab poroča z dne 6. julija ob 3. uri popoldne: Noč je bila na več krajih fronte jako živahna. V Belgiji so se polastile an-tfleške čete, podpirane od naše artiljerije, več sovražnih strelskih jarkov. Južno od Pilkena, 6 kin severno od Yperna, živahen boj za kolodvor Souchez, ki ]e kljuh vsem na-poroni sovražnika ostal v naših ro-kah. Arras je bil ćelo noč obstrelje-van. V Argcmih so se vršili neprestani boji z ročnimi granatami. Na v\š\-nah ob Masi so napadli Nemci dva-krat naše pozicije na visini južno od globeli pri Soucauxu, med Er^rsre-som in jarkom pri Calonni. V Pre-trskem gozdu istotako dva nabada sovražnika, ki sta bila ustavliena vsled našejra artillerijskega in infan-terijske^a o^nja.
F^oročilo z dne 6. julija ob 11. uri zvečer: Angleži so odbili več proti-napadov proti zavrzetim jarkom juž-nozapadno od Pilkena. s težkimi izgubami za sovražnika ter so vjeli 80 mož. Nemci so obstreljevali Arras, posebno katedralo, z vžgigalnimi granatami. Tuđi na Reims je padlo par krogelj. V Argonih artiljerijski boj brez infanterijske akcije. Na višinah ob Masi smo zavzeii zopet del strelskih jarkov, ki so jih Nemci držali od 27. junija. Neki sovražni pro-tisunek je prišel v* oboiestranski ogenj naših strojnih pušk. Sovražnik se je v neredu in z velikimi izgubami umaknil. V Vogezih pomnožen artiljerijski ogenj, posebno pri Fon-tenellu. neposredno vzhodno od Ran-de-Sapta, pri Hisenfirstu, Hart-mannsvveilerkopfu in pri Thaunu.
DROBNE VESTI IZ FRANCIJE IN ANGLIJE.
Iz Rotterdama poročajo, da je bil brat angleške kraljice, vojvoda Teck prideljen vojnemu ministru Kitchener-ju kot pomočnik.
Iz Londona poročajo z dne 9. julija: V seji poslanske zbornice 7 dne 7. julija je izjavil zakladni kancelar Mac Kenna na neko vprašanje, da vlada ne more dovoliti preživečim „Lusitanije* kako odškodnino, da se pa ti lahko obrnejo ? svojimi zahte-vami na Foreign Office.
„Lokalanzeiger" poroča iz Žene-ve: Več ameriških podjetnikov, ki so pred meseci sprejeli uaročila od Fran-cije, je plačalo raje globo, ker rabijo sedaj vse delavne moči za dobave v VVashington. Nova naročila za municijo so odklonili skoro vsi važnejši ameriški podjetniki.
Iz Londona poročajo z dne 9. julija: V poslanski zbornici je bil re-gistrirni zakon v tretjem branju so-glasno sprejet. — Franeoski munirij-ski minister Thomas se nahaja v Londonu, da se pogaja o municijskem vprašanju z Lloyd Georgejem:
Iz London poročajo: Ravnatelj neke municijske tovarne razpravlja v „Momingpost" o vzrokih pomanjkanja municije in pravi: Mnogo materijala in strojne uprave za izdelovanje vžigal pri granatah je moralo priti iz Amerike. Ti transporti so rabili časih po 60 dni mesto 29 dni iz New Yorka v London. Železnice in pristanišča so bila časih tako prenapolnjena, da je bilo potreba čakati na transport iz Li-verpoola v London časih po pet te-dnov.
Iz Londona poročajo: Kakor poroča „Times* iz Toranta, je darova! bivši ameriški državni tajnik Bryan 2000 mark za nemške vjetnike v kanadskih vjetniških taboriščih.               *?
Pomanjkanje živil na Angleškem.
Iz Londona poročajo z dne 9. ju-lija: Državni podtajnik vojnega mini-strstva, Temant, je izjavil v poslanski zbornici, da so obveščena vsa povelj-stva, da vojaki na Angleškem ne dobe več jedi, kakor je v resnici potrebno. Krušne porcije so zmanjšane, mesto sira in marmelade dobivajo vojaki de-nar. Ustanovila se je komisija, ki bo preiskala, če je možno vpeljati še večjo varčnost. Mogoče je, da se bo po vzorcu Francije zmanjšalo še mesne porcije. Asquith je izjavil, da bo vlada nekako brošuro, v katerih se daje rev-nejšim ljudem svet, da naj kuhajo ce-nena jedila. — Pri posvetovanju o zakonu o vzdržanju živine je izjavil predsednik poljedelskega urada v zbornici lordov, da se mora smatrati za vzrok pomanjkanja mesa dejstvo, da se meso porablja za armade v Fran-ciji in drugje. Razven tega obstoja tuđi nevarnost podmorskih čolnov, ki se še lahko poveča.
NESOGLASJA V ČETVEROZVEZL
»N. FR. PR.« javlja iz Carigrada, da se vse jasneje kaže nesoglasje med Rusijo in njenimi zaveznićami. Car je poslai svojega pobočnika generala Sandanskega v Pariz, da bi pripravil Francoze do tega, da bi za-čeli bolj energično ofenzivo. V Pe^ trogradu so tuđi jako razočarani od vtisa, ki ga je napravil nastop Italije
155. Stev.
.SLOVENSKI NAKOU\ anc  10    julija   1915.
Stran 3.
Boj za Carigrad.
Tursko uradno poročilo.
Carigrad, 9. julija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: V odseku pri Ari Burnuju je obstreljevala turska artiljerija dne 6. t. m. uspešno so-vražne pozicije. Sovražna artiljerija, Ici je bila namerjena proti našemu le-vemu krilu, je vsled napačnega stre-Ijanja bombardirala lastne strelske jarke, vsled česar so imeli sovražni-ki težke izgube na lastnih vojakih. .V odseku pri Sedil Bahru smo odbili napade sovražnih poizvedovalnih oddelkov ter jim prizadjali težke izgube. Mcdtem ko je bil sovražnik pred Tekebursnom zaposlen z vkr-'canjem in izkrcanjem, so otvorile lanatolske obrežne baterije nenađo-ma na to sovražno pozicijo ogenj, ne-&a krogija je padla v sredo nekega sovražnega bataljona ter povzrocila .zmedo in izgube. Iste baterije so po-gnale neki bližnji municijski depot sovražnika v znak. : . Carigrad, 8. julija. (Kor. urad.) VAgence Telegraphique Millu< poroča: Glavni stan razglaša: Ob darda-nelski fronti se ni 7. julija pred Ari-Burnujem ničesar važnega dogodilo. Pred Sedilbahrom so zavzele in za-sedle naše čete dva sovražna strel-ska jarka pred našim desnim krilom. Naše, pred centrumorn izposlane po-izvedovalne kolone so napadle so-vražne strelske jarke ter vplenile mnogo municije in vojnega materijala. Na levem krilu traja lahki artiljerijski in infanterijski ogenj ter inetanje bomb naprci. Dopoldne je vrgel neki sovražni letalec tri bombe na Galipoli, ne da bi povzročii kako škodo. Naše anatolske baterije so porušile sovražen izkrcevalni most pri Tekke Brunu ter obstrelje-vale taborišče sovražnika. Na ostali fronti se ni dogodilo ničesar po-membnega.
Na kavkaski fronti so poskusili pred našim desnim krilom odbiti kavalerijski oddelki se obdržati v svojih pozicijah in napraviti proti-napade. Vsi ti poskusi so se izjalovili.
Neugoden  položaj zaveznikov ob  Dardanefah.
„Frankfurter Zeitung" poroča iz Carigrada: Operacije ob Dardanelah potekajo v zadnjih dneh jako zadovo-ljivo. Kljub temu, da je položaj tuđi vsled ljutega boja v obojestranskih pozicijah neizpremenjen, se je sedaj Turkom z ljutim napadom posrećilo, zavzeti več važnih strelskih jarkov na desnem krilu Angležev. Vjeti Francezi nudijo pomilovalen vtis. Med Angleži se kažejo prvi znaki nediscipliniranosti in utrujenosti Angleški voditelji mora-jo porabljati najmočnejša sredstva, da obdrže čete v svojih rokah. Tako mo-rajo streljati vojaki v drugi vrsti strelskih jarkov na svoje tovariše v prvem strelskem jarku, če pri napadu zaosta-jajo posamezniki ali če hočejo pobeg-niti.
Novi transporti ob Dardanele.
Iz Haaga poročajo z dne 9. julija: Iz Londona poročajo, da je v minu-lem tednu odplul nov francoski transport čet, kakih 20.000 mož, spremljan od več francoskih križark in torpe-dovk iz Toulona proti Dardanelam, Kakor poroča angleška admiraliteta, je poročal Hamilton, vrhovni povelj-nik pred Dardanelami, minuli teden angleški vladi, da rabi za nadomestilo čet na Galipoliju mesečno vsaj 35.000 do 45.000 mož, da nadomesti izgube na vjetih, ranjenih,   mrtvih  in   bolnih.
Portugalska   ekspedicija   pred Dar-neie?
Zenova, 9. julija. Francoski listi javljajo, da sestavljajo zavezniki nov ekspedicijski zbor za Dardanele. Ta zbor bo obstojal iz burskih čet ter iz portugalskih polkov.
Japonska  pomoć  proti  Turčiji.
Iz C u r i h a javljajo: »Ruskoje Slovo« objavija članek o možnosti in koristi rusko-japonske zveze. Ja-ponci se za tako formalno zvezo vedno bolj ogrevajo. Rusija naj bi garantirala japonske interese na dalj-nem vzhodu, Japonska pa podpirala ruske težnje v bližnjem orijentu. Japonske čete naj bi se izkrcale v Evropi ter se udeiežile boja za Dardanele. »R. S.« upa, da bi rusko-japon-ska zveza ne nasprotovala franco-skim in angleškim interesom. Glavno je sedaj, da padejo Dardanele čim preje.
Rusija in Dardanele.
»Berliner Tageblattc poroča: Zastopnik lista »Secolo«, Luciano Magrini, javlja iz Petrograda: Na Ruskem mislijo samo na Dardanele. V tem oziru so nacijonalisti, okto-bristi in kadetje popolnoma edini. »Reč« je priobčila članek, ki ga je spisal vodja kadetov Pavel Milju-kov. V tem članku je rečeno: Rusija ne privoli nikdar, da bi Dardanele postale nevtralne. Ce bi smele
skozi Dardanele, bi nastal še težji položaj, kakor je bil poprej. Carigrad in Dardanele moralo postati ne-omejena posest Rusije. Ključ do Čr-nega morja postane brez vrednosti, če se ž njim to morje ne da zakleniti. Panamski kanal veže dve svobodni morji, a vendar imajo Združene države pravico ta kanal utrditi in tuđi zapreti. — V nekem pogovoru je re-kel Miljukov: Romunski in Bolgarski se lahko zavežemo, da v slučaju kake vojne ne zapremo Dardanel z ini-nami. V tem slučaju se nimata ničesar bati. Na vprašanje, če je med Pctrogradom, Londonom in Parizom sklenjen pismen dogovor glede Pardanel, je rekel Miljukov, da tega sicer ne ve, misli pa, da je tako. Na vsak način mora Rusija dobiti tuđi otoke pred Dardanelami, potem vse ozemlje na vzhodu do linije TiT'os-Midia, v Mali Aziji pa od iz-toka reke Sakarija do otoka Les-bos. Brussa mora postati ruska.
Magrini je govoril tuđi z ministrom Sazonovom, ki je rekel, da mora Crno morje postati rusko morje. Zaprte Dardanele so Rusiji dosti skodovale. Vrata v rusko hišo se mo-rajo odpreti. Romunska in Bolgarska se nimata ničesar bati. Iz ministrovih besed je Magrini posnel, da je glede Pardanel že sklenjen dogovor s rrancijo in Anglijo. Magrini pa dostavlja, da z Italijo ni nobenega dogovora in da ta ne posije v Dardanele ne vojakov, ne ladij. — Končno naznanja Magrini, da je tuđi že za slučaj zavzetja Carigrada med Ru-sijo, Francijo in Anglijo vse dogo-vorjeno.
Kdo naj bi bil gospod v Carigradu?
Chiasso, 9. julija. »Secoloc< poroča, da obstoja med Rusijo in Anglijo pismena pogodba, ki izroča Carigrad in Dardanele Rusiji. »Štampa« izjavlja, da italijanska vlada o obstoju take pogodbe, ki tangira srednjemorske interese Italije, ni ob-vesčena.
Angleški poraz v Mezopotaniji.
Carigrad, 8. julija. (Kor. urad.) Po privatnih poročilih iz Bagdada so napadla Turkom prijazna plemena Elkiah in Devreg, ki stanujeta na per-zijskem ozemlju v okolici reke Korun, angleške čete v okolici Hasalie in El-mare, ter vjela kakih 1000 Angležev in vplenila šest topov in dve strojni puški ter mnogo municije in živeža. Razven tega je imel sovražnik mnogo mrtvih in ranjenih.
Carigrad, 8. julija. (Kor. urad.) Kakih 20.000 mož plemen v Mezopotaniji se je zbralo včeraj v mestu Kute! Amara na levem bregu Tigrisa, južno-vzhodno od Bagdada in na nasprot-nem bregu ter se obrnilo do najviš-jega poveljnika turskih čet s prošnjo, da se smejo udeležiti boja. Njihovi želji se je ustreglo.
Iz neutralnih tiržav.
NOVI POSKUSI  ĆETVEROZVEZE, PRIDOBITI BOLGARIJO.
Pariz, 9. julija. (Kor. urad.) Fran-cosko časopisje je pričelo zopet vabiti Bolgare, češ, da je udarila ura, ko jim je treba pričeti boj. Listi po-zivljajo Bolgare, da nai ne zahtevajo takojšnje okupacije srbske in grške Makedonije ter naj se zadovoljijo z garancijo četverozveze. Bolj^ari da dobe Makedonijo po sklepu miru, čim bo odškodovana Srbija z av-strijskim ozemljem.
Lastnoročno pismo angfeškega kralja  bolgarskemu  kralju.
Angleški kralj je pisal bolgarskemu kralju lastnoročno pismo, ki je izroči posebni odposlanec general Stews.
Rusi so pesimist!.
Petrograd, 9. julija. (Kor. urad.) >'Rječ« poudarja izrsdno važnost pro-stega prehoda skozi Dardanele, ne le za ruski izvoz, temveč tuđi za uvoz orožja. Rusija pa se žal boja za Dardanele ne more vojaško, temveč le diplomatično udeležiti. Tu priđe v poštev predvsem Bolgarija; tada po-gajanja s to državo ne uspevajo, ker ne more prevzeti četverozveza nika-kih točnih garancij. da se bodo bol-garske želje izpolnile. Narobe pa ima Nemčija v Turčiji kar največji vpliv.
Oštri napada na Genadijeva.
V procesu, ki se vrši sedaj proti atentatorju Atanasovu in njegovim tovarišem, ki so obdolženi, da so po-vzročili znano eksplozijo v sofijskem meščanskem kazinu in pripravljali atentat na kralja, nastopa kot priča tuđi bivši minister Genadijev, šef stambulovkstične stranke. 2e s svojo izpovedjo se je Genadijev precei kompromitiral. List »Kambana« mu sedaj očita, da je bil pri atentatu na kazmo direktno udeležen ter ga dol-žit da je dal leta 1907. takratnega mi-nistrskega predsednika Petkova mn^ritL ..r,      „.■    >
Možnost koallcijskega  ministrstva na Grškem.
'Times- p°roča iz Aten: Veni-zelova je sprejel kralj v zadnjih dne-vih opetovano v avdijenci. Vladni listi poročajo o možnosti ustanovitve koalicijskega niinistrstva. Foročeva-lec lista »Times meni, da Venizelos ne bo v to privolil.
ODGOVOR   NFMĆIJE NA AMERIKANSKO   NOTO   RADI   »LLJSITA-NIJL«.
Berlin, 3. julija. Nemčija je izro-čila včeraj odgovor na amerikansko noto z dne 1(». junija t. I. v /adevi po-topitve V'Lusitanije--. Odgovor raz-pravlja obširno o vzrokih, ki so prisili Nemcijo k podmorskemu boju proti Angliji in poudarja tuđi nevar-nosti, ki izvirajo iz tega boja za ne-vtralce. Neiiičija pa je v smislu prijateljstva, ki navdaja neniški narod napram prebivalstvu Združenih dr-žav, pripravljena vse storiti, da prepreci opasnosti, ki erozijo življenju amerikanskih državljanov: ona ne bo preprečevala legitimne plovbe ameriških ladij in ne bo o&rožala življenja ameriških državljanov na ncvtralnih ladjah. Nemški podmorski čolni dobe ukaz, da pustijo posebno označene in v priinernem času preje napovedane ameriske oseb-ne parnike prosto pasirati. Aineriška vlada more najeti za svojo evropsko pasažirsko službo tuđi primerno po-prej doj^ovorjeno stevilo drugih ne-vtralnih parnikov, ki bouo pod zgo-raj naznačenimi pogoji in pod ame-risko zastavo lahko s\robodno vozili. Nemčija je pripravljena ćelo pripustiti, da najame Amerika za svoj promet z Anglijo štiri sovražne parnike, ki bi naj vozili pod ameriško zastavo.
Nemska vlada pa odklanja stali-šČe, da bi mogli ameriški državljani ščititi sovražno ladjo kratkomalo vsled dejstva, da se na njej nahajajo. Nevtralci v onem delu morja, ki je proglašen za vojni okoliš, so pač iz-postavljeni istim nevarnostim, kakor nevtralci, ki se nahajajo na boji-šču na kopnem.
Končno poudarja nemški odgovor, da se bo Nemčija vedno rada poslužila dobrih služb ameriškega predsednika, ki jih je Ie-ta v svoji noti ponudil.
Razdor v Švici.
Švicn se v sedanji vojni drži z vso korektnostjo svoje nevtralnosti. Naravno je seveda, da ima prebival-stvo samo razlicne simpatije, a do-slej se ni nič sliŠalo. da bi te simpatije na katerikoli strani prekoračile meje nevtralnosti. Zdaj pa ^nas ob-veščajo nemški listi, da so v Svici sami med prebivalstvom nastala navz-križja in pišeio ćelo. da bi znala iz teh navzkrižij nastati politična ne-varnost za Svico. V zadnji seji na-rodnega sveta se je po teh poročilih pokazalo, da obstoji nasprotje med Svičarji nemške narodnosti in med Švicarji franeoske narodnosti. Pa tuđi posebne brošure, ki so izšle v francoski Svici, nričajo o tem na-sprotju.
Švicarsko posojilo.
Bern, 9. julija. (Kor. urad.) Za dobavo nadnijnili sredstev za delno kritje izrednih izdatkov za mobilizacijo švicarske armade je sklenil zvezni svet najeti posojilo sto milijo-nov frankov po ATc,
Od Pruta na Dnjestr.
(Na Petrovo 1915.)
Dan po Sv. Telovem sem zopet enkrat pošteno opral in baš sem si hotel privoščiti za okopom dobredejno solnčno kopel, ko dobim nenadorna ukaz, da se moram takoj napotiti k povcljstvu regimenta, kjer so mi v kratkih potezah narisali pot v 35 km oddalieni kraj Pistvn, ka-mor je bilo teba šc isti dan odriniti z nekaterimi tovariši instruktorji no-vemu mašbatalionu, ki je bil tam nastavljen. Na cilj je bilo treba priti sele prihodnji dan. Sile torej ni bilo, zato smo si kar brez skrbi ogledali nekoliko življenje v Kolomeji, ki smo jo tam na periferiji branili do-tlej ćele tri tedne.
V mirnem času mora biti življenje v Kolomeji prav živahno. Me-sto je precej veliko in zlasti važno kot križišče železnic. Zdaj je nudilo precej žalostno sliko. Ruske granate so poškodovale marsikatero lepo po-slopje. Većina trgovin je bilo zapr-tih. Boljši sloji so se izselili. Ostali so skoro sami Zidje v dolgih, crnih kaftanih, z dolgimi bradami in kodr-cki ob ušesih. Vsiljevali so mimo-idočim svoje blago z besedami naj-večje hvale. Komaj se otreseš take-ga, nadležnika. Samo da je kupčija,
pa Zidu ni mar, če še tako sekajo granate okrog njega.
Ko se je polegla vročina, smo se napotili k Prutu. Poleg starega. dolgega nu^tu so zgradili na,ši pijo-nirji več zasilnih mostov, ki so imeli svojo  posebno  strategično važnost.
Lepa, z drevjem obrasla cesta je peljala skozi vas \Verbiaz do My-szyna, kjer je stal takrat ogromni trenski park. Tu smo prenoćili vendar enkrat brez skrbi za kak alarm.
Kako se to prileže človeku po dolgih mesecih. V daljavi prek Kolo-meje smo videli zvečer vse razžar-jeno nebo, velikanski požar, ali kaj bi nas to brigalo: fronta je bila da-lcč za nami! Naslednje jutro nas je naložil na koleselj neki artilierist in nas potegnil prek mesta Jablono\v, naravnost do Pistvna. Med vožnjo smo si obetali, da se nam odpočijejo ušesa in živci najmanj kakili 14 dni od peklenskega žvižgania puškinih in topovih krogel, toda, koliko razočaranje! Komaj sem se zglasil pri komandantu bataljona, že je bil alarm in treba je bilo korakati nazaj proti Kolomeji. Prenoćili smo v Jab-lanouu. Naslednje jutro pa nas je ća-kala Še pot do Kolonieje. Dobil sem mnogo znaneev, ki so prihajali prvič na fronto. Moral setu jim praviti na dolg'> in široko, kako je življenje v streJskih jarkih in kaka je »muzika« granat in šrapnelov. Ko sem jim po-vedal, da imamo * izborna kritja, moćne žične ovire in c^a nimarno še skoro nobenih izgub, «"-■-•• jih očivid-no pomiril. Pod večer         dospeli v
Kolomejo.  Tu   se  je  1 :        n   poraz-
delil med staro moštv ko se je storila noć, so odšli tiho na odloče-na mesta. Jaz sem se vrnil k svoji stotniji. Noč je potekla skoro da mirno. Drugi dan, proti poldnevu, pa je prišlo povelje za napad, ki se je pri-čel okoli 2. popoldne na Icvem krilu. Tam je stal na nasprotni strani precej obširen gozd, ki se je vgnezdil v njem številen sovražnik. Naša artiljerija je sipala tja cei pekel granat in šrapnelov. Za enkrat je bil cilj, pregnati sovražnika od železniške prege. Naloga je bila jako trda, zakaj nasprotnikovi okopi so bili gosto za-sedeni in zavarovani z žičnimi ogra-iami. Skozi hud ogeni si je bilo treba delati pot... Sele proti večeru ]e strelianje ponehalo. Ko se je zdani-lo, se je videlo, da so v imenovanem gozdu in v ruskih okopih ležali ćeli kupi trupel, deloma strašno razme-sarjenih od naših granat. Ogledal sem si vso to grozoto bojišća. Ta hno patruljo v vas, ki se je kmalu strašna slika mi ostane v neizbris-nem spominu.
V jutro je prišlo nekai ruskih udeležnikov do naših okopov. Pove-dali so nam, da so se Rusi umaknili daleč nazaj. Poslali smo takoj mai-in vas izpraznjeni. Koj na to sem bil vrnila s poročiloni, da so ruski okopi in vas izpraznjeni. Kaj na to sem bil poslan jaz z devethni možmi, da prc-iščem vas še natančnejše in da se naposled ustavim ter zakopljem ob mostičku pred Kamionko Malo. Ci-vilisti so mi pravili, da so se Rusi umikali vso noč z mrzlično naglico in da so peljali sabo veliko število svojih ranjencev. Povednli so jim, da imajo Avstrijci pri Kolomeji ne-zavzetno ohrambno crto, zato da se umaknejo r.a tak prostor, da bo za nje bolj pripraven. Rusov je moralo hiti tod zelo veliko, zakaj samo od železniške proge do onega mostička, kjer sem se moral zakopati, sem na-štel deset vrst dolgih okopov. Popoldne je prišel do mene naš bata-Ijonski trobentač in mi naročil, da se moram vrniti nazaj k železniški pro-gi, kjer se priklopim regimentu, ki koraka prek vaši Prediki v severno smer. Toda med velikanskimi mno-žicami, ki so se zgrinjale od vseh koncev in polnile vse ceste in pota, sem izgubil zvezo. Nihče mi ni mo-gel več povedati. kam je odrinil naš regiment. Korakal sem zdaj kar na Dobrovvodko. kakor so se valile skoro vse tište čete ki sem jih prehite-val. V zapuščeni bajti smo prenoćili. Drugo jutro smo se priklopili enemu naših bataljonov. ki je imel nalogo, korakati za regimentom. V vro-čem dnevu smo se pomikali na Kam-onko VVelko, kjer so se poizkusili Rusi ustaviti, o ćemer je pričala dol-ga vrsta svežih okopov. Toda naša kavalerija jih je p(xiila dalje. Za pe-tami jim je bila takoj tuđi artiljerija. Krcnilo smo zato lahko na vzhodno stran v Dzurk6\v in dospeli proti večeru na široko cesto, ki nas je pri-peljala v Sorok. Po vseh potih so se valile trenske kolone, artiljerija vseh vrst je drvela dalje. Naslednje jutro sem izvedel, da tabori regiment v dve uri oddaljenem kraju Czeznia-tynf kamor sem se takoj napotil z devetorico svojih mož in še z nekaterimi drugimi »izgubljenci«, ki smo se našli spotoma. V jutru so bili tu še Rusi, toda zdaj so bili že onkraj Horodenke vrženi na Dnjestr.
V. Mazi.
(Konec   prihodnjič.)
li življenja litra Jana Sirca. ;
Poskusili smo — kolikor je to v, sedanjili časih mogočc — pokazati veliki pomen 5001etnice inučeniške smrti češkega reformatorja Jana Husa, V naslednjem naj podamo še kratek obris življenja in delovanja velikega učitelja češkega naroda \\\ boritelja za kulturni napredek.
Jan lius je bil rojen najbrž leta! i;-'O9. v vaši Musinec na .lužnem Ce-škem kot sin priprosiega seljaka. Starši so spravili nadarjenega fanta v Prago v sole, kjer bi naj postal duhovnik. > Ko sem bil dijaček lačciu — piše pozneje lius sam — ^sem si napravil iz kruha žlico, snedel ž njo grah ter na to še žlico.« Bil je di-jak-prosjak, dajal je instrukcije, prc-peval v cerkvah, da si prisluži za li rano. Zivel je kakor drugi tovariši, bil je pobožen in pridno je hodil na romanje. Pozneje se je obto/eval, da je imel preveč rad lepo obleko iu da je strastno igral šah. Ko mu je bilo 20 let, ga je imenovala praška te-ologična fakulta za bakaluurcjaj (akademična čast, ki ne eksistira več), leta 1.396. pa je postal magister. Resno zanimanje za učena vpraša-nia, znamenit govorniški dar, trđen značaj — vse to so bile lastnosti, ki so obraćale splošno pozornost na mlađega magistra, ki je postal leta 1398. profesor na vseučilišču.
Hus, ki je postal duhovnik po želji svojih staršev, se je v teli letih spremenil v gorečega služabnika božjega. Hotel je postati apostol božje besede in voditelj ljudstvu k vse-mu dobremu in plemeniteinu > podle Božiho zakona a podle Evangelii^. Težavna naloga v času, ko se je na-hajala cerkev na Ceškem v najža-lostnejšem stanju.
Hus je bi! postal med tem (leta 1400.) dekan iilozofične fakultete in dve leti nato rektor tedaj najslavnej-še praške univerze. Leto njegovoga rektorata, 14U2., je mejnik v Huso-vein življenju. Kot rektor poznava Hus teologične spise Johna \Viclita. in postane pridigar v takozvani Bet-lemski kapelici.
Reformatorični spisi skromnega angleškega župnika so napravili na Husa kar najglobokejši vtis. Cer-kvene razmerc na Češkeni so bile takrat še groznejše, kakor one na Angleškem, ki so izzvale \Viclifove proteste in reformatoričiie nauke. Palackv pravi, da so hodili takrat v obleki in dostojanstvu božjih slug razuzdanci, lahkoumneži in pravi po-svetnjaki. Zupnije in prebende so se prodajale kakor trgovsko blago, pro-dajali so se odpustki kakor češpljc, za denar so se delali čudeži. Na pa-peškr stolici sta sedela dva, pozneje ćelo -trije papeži, in eden je drugega imenoval zločinca in ga proklinjal.
Proti posvetnosti cerkve so se obraćali \Viclifovi nauki predvsem. Cerkev ne sine iskati posvetnega gospodstva in v posvretnih stvareh je krali nad papežem. Prodajanje od-pustkov in dušobrižniških služb je zločinska simonija, duhovnik se mora vrniti k apostolski čistosti in siromašnosti, za njegove potrebe pa naj skrbi država. Sveto pismo je edino pravilo krščanskega življenja, vse kar cerkev sicer uči, ni zakon. To so prvi VVicJifovi nanki, katerim sa sledili pozneje še radikalnciši nazori (boj proti nekaterim zakramentom, vicam, celibatu in končno zanikanje transsubstančne dogme pri altarnem zakramentu).
Prožet \Viclifovih idej o »očišćenju cerkve« je pričel Jan Hus svoje pridigarsko delovanje v Bet-lemski kapelici. Kmalu so zaslovele pridige izl3ornega govrornika, ki je na podlagi »čistega svetega pisma« pozi val cerkev in ljudstvo k spre-obrnjenju, ki pa se je tuđi sam trudil živeti pravo apostolsko življenje.
Ljudstvo je začelo Husa častiti, sam kralj Vaclav IV. in kraljica 2o-fija sta spoštovala vnetega moža. Tem bolj pa ga je začelo črtiti in pre-ganjati višje duhovništvo, ki je spoznalo v Husu nevarnega sovražnika svojega udobnega življenja. Kmalu so pričele intrige in sledili so jim prvi ukori praškega nadškofa. Ime Hus je postalo v Pragi in na Češkem geslo ljudskega odpora proti razuzdanim neprilikam tedanje cerkve na ČeŠkem. Husovo ime pa je postalo tuđi geslo narodnega odpora. Na praški univerzi je imel takrat nemški  element  najmerodajnejši    vpliv.
Hus, ki je hotel češki narod ne le versko, temveč tuđi kulturno in nravstveno povzdigniti, je težko pre-našal podrejenost češkega življenja. Zato se je po-stavil na Čelo onega gibanja, ki je rodilo slavni kutnohorski dekret (1409.) ter doseglo zmago češkega elementa na najslavnejšem vsfcučilišču  tedanjih  dni.
Nemški oboževatelji so Husa zapustili; tem bolj pa je postal heros in ljubljenec ljudstva in celega naroda. Kmalu so izšle izpod njegovega peresa z velikim oduševljenjem po-zjfravljene   teške   kgjige,   tjgk.t^-
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD-, anc  1U. juuja  1915.
ibb. štev.
evangeljske razlage, vzgojevalne brošure o mladini, o đolžnostih star-šev, o nravstveni vzgoji. Za slavo češkega jezika vneti »mistr« je napisa! korično tuđi svoj historični traktat o pravopisu. Narod je videl v Husu pravega božjega odposlanea, danega mu, da kaže pravo pot v nebesa ter mu odpira \Tata pozemske sreče in slave.
Kmalu so prispele v Rim prve zlobne denuncijacije proti vnetemu pridigarju Betlemske kapelice, ki da uči krivi nauk in hujska proti duhovnikom. Papež je odredil preiska-vo in praški nadškof je priče! prega-njati Husa z interdiktom. Toda na liusovi strani sta bila kralj in kraljica in stvar bi se bila morda ugodno rztekla, da ni prišel v Prago od-poslanec takratnega papeža Ivana XXIII., da prodaja odpustke za papeževo vojno blagajno proti konkurentu papežu Gregorju XII. Proti temu papežu, katerega je pozneje cerkveni koncil označil za ubijalca, simonita in heretika, se je obrnil Hus kar najostrejše. Papež prekolne Husa, izreče nad Prago interdikt. Razkol med oficijalno cerkveno oblastjo in praškim magistrom postaja vedno ostrejši in akoravno je bilo ljudstvo v Pragi popolnoma na Husovi strani, zapusti mistr Jan leta 1412. Prago. Od tistega časa hodi Ilus po deželi, pridiga in opominja in ves narod je zanj. Njegove knjige čita narod kakor nov evangelij, saj je jedro njegovega nauka: »išči res-nico, slušaj resnico, uči se resnice, ljubi resnico, govori resnico, drži se resnice, brani resnico do svoje smrti« kakor to zaukazuje Krist. Med tem pa širijo njegovi protivniki od-por proti Husu in njegovim naukom po celem tedanjem kulturnem svetu, in ko se zbira konstanški konci!, pri-čakuje ćeli svet, da bo rešil tuđi Hu-sovo zadevo.
Cesar Sigismund je ponudil Husu »salvum conducturru, ako priđe na koncil. Hus, ki se je trdno nade-jal, da bo prepričal cerkvene očete o popolni upravičenosti svojih na-ukov, je privolil in v spremstvu ne-katerih vdanih mu čeških piemičev, je prispel 3. novembra 1414. v Kon-stanco. Toda bila je to pot v smrt. Dne 28. novembra ga je dal koncil, katerega sodba je bila že naprej gotova in pri katerem so se oglasili razni krivi svedoki, zapreti in po dol-gih, mukepolnih zaslišavanjih, pri katerih se je Hus zamanj trudil prepričati svoje sodnike, so ga cerkveni očetje proglasili za heretika in ob-sodili na smrt (6. julija 1415.). Še isto dopoldne je gorela grmada...
(Konec   prihodnjič.)
Dnevne vesti.
—  Avdijence. Nj. Veličanstvo je sprejelo predvčerajšnjim    ob    1. uri popaldne ministra dr. viteza pl. Mo-rawskega v Sch.nbrunnu v daljši posebni avdijenci. Včerai je sprejel cesar načelnika    poljskega kluba    dr. Leona viteza pl. Bilinskega v Schon-brunnu v enourni posebni avdijenci.
—    Višji    annadni     zapovednik nadvojvoda Friderik je prisel 8. t. m. v Črnovce, kjer je bil slovesno spre-jet.  Na županov pozdrav je  nadvojvoda poudarjal, da so vse narodnosti monarhije pripomogle k    doseženim vojnim uspehom.
—  Imenovanje v armadi.   Nad-poročnik polj.-havb. polka 13., Anton Lokar, sin gospoda nadučitelja v Spodnji Hrušici pri Ljubljani, je imenovan   za   stotnika    v   generalnem štabu.
—  Slovenci v bitki pri Custozzi. Povodom 49. obletnice bitke pri Custozzi objavlja neki   strokovnjak   v »Lid.« Nov.« vrsto član kov.    Avtor pripoveduje m. dr., da so   prvi itali-janski top v tej bitki vplenili Slovenci in sicer 16 mož takrat   po   večini slovenskega  15. lovskega bataljona. Hrabri slovenski vojaki   so bili    za svoj čin posebno odlikovani:    smeli so spremijati »svoj    kanon«   osebno na Dunaj, kjer jih je    občinstvo    ra-dostno slavilo in pogostilo.
—  Po daljsem   mučnem  moiku so se oglasili iz vojnega    vjetništva na Ruskem: Ivan Ravnik, domobra-nec 27.    pešpolka. se je   oglasil    po daljši dobi svoji ženi Antoniji, biva-joči v Bohinjski Beli, iz Irbita, ki leži na vzhodnem podnožju rudonps-nega uralskega pogorja na reki Nici. Ker se je splošno govorilo in mislilo, da je Ivan Ravnik padel na bojnem polju, se je žalostna    žena    tembolj razveselila moževega pisma.   Mesto
Irbit šteje 20.000 prebivalcev in je znamenito po velikem vsako leto od 1. svečana pa do 1. sušca trajajočem semnju s kožuhovino. Promet ime-novanega semnja znaša 40—50 ini-lijonov rubljev. V blizini Irbita so veliki plavži, kamor se dovaža ruda po reki Nici. — Josip Skrjanec se je oglasil iz Skobeleva v Turkistanu. Preteklo je bilo mnogo mesecev, a od moža ni bilo ne duha, ne sluha. Pred nekaj dnevi pa je kostanjeviski pismonoša jako razveselil Skrjanče-vo žalostno ženo Tončko. Prinesel ji je pismo od Jožeta, spisano v Sko-belevu na sv. Jožefa dan. Piše ji, da je še živ in zdrav, in da se bodo še videli. 2ena TonČka in njina otroka se že naprej jako veselijo na tišti srečni dan, ki bodo spet vsi skupaj sedeli za mizo. — Jože Jakič je on-dan jako razveselil Jakiče\fo hišo v Kremenci pod Krimom s pismom, v katerern piše, da je še živ, a v voj-nem vjetništvu v daljni ruski deželi, od koder jirn pošilja prisrčne pozdrave .— Nadalje so še čez dalj časa oglasili tuđi: Alojzij Tomšič iz Om-ska svojcem v Lašičah, Alojzij Cvar iz Skobelova čez osem mesecev materi Neži v Zapotoku pri Velikih La-ščah, Franjo Ćrnivec iz Jelabuge staršem, stanujočim v Ljubljani na Rimski cesti ihšna štev. 10 ter Anton Krmelj iz jekaterinoslavske guberni-je svojemu očetu Matiju v Selu pri Polhovem gradcu.
—  Preskrba s sladkorjem.    Pu-
najski uradni list prijavlja naredbo trgovinskega ministrstva o preskrbi s sladkorjem. Razpolaganje s sladkorjem prevzarre posebna centrala. Vse zaloge neobdavčnega sladkoria v tovarnah in svobodnih skladiščih, dalje ves sladkor, ki se ga bo izdela-lo v letih 1915.—1916. se zapleni. Vse prodaje, sklenjene za sladkor, ki bo izdelan v letih 1915.—1916.. so razveljavljene. Centrala bo imela skrbeti za primerno razdelitev prvin na rafinerije in za razdelitev sladkoria na prebivalstvo in na armado. Omenjena naredba določa tuđi cene sladkorju ne le za prihodnje mesece nego tuđi za kampanjo 1915.—1916. Do konca avgusta 1916. je veljavna enotna cena 33 K za sladkorno prvi-no in 88V2 K za rafinado. S tem je zagotovljeno. da bo prebivalstvo do konca 1. 1916. preskrbljeno s sladkorjem. da se bo potrebi po sladkorju pravočasno ugodilo in da bodo cene ostale do jeseni 1916. nepremeniene.
—  Naša krajevna   imena.   Tuđi mi smo priobčili nekaj pritožb. da se v raznih slovanskih listih rabijo po-pačena imena za naše kraje. Pravičnost pa nam veleva tuđi   zabeležiti, da je časih še đomačinu, kaj sele k mu    drugemu,    nemogoče,    izvedeti pravo ime. Izdali smo že mnogo denarja za jako nepotrebne   stvari,   a zapisnika krajevnih   imen    in    imen v?eh gora, potokov itd. še danes ni-mamo,   ampak   smo    navezani    na v. Ortschaftsverzeichniss^    statistične centralne komisije, v katerem pa so samo imena krajev   zaznamenovana in še tu nišo vedno zabeležena slovenska imenovanja.
—  Osebne novice s poste. Pošt-ni aspirantki Dragotina Treven in Marija Hladnik sta imenovani za poštni oficijantki in sicer prva za Sv. Ivan pri Trstu, zadnja pa za Opatijo. — Poštni oficijant Frančišck llča-k a r    je    premeščen  \z Matuljev v Trst, oficiantka Viktorija Godina pa od c. kr. poštnega urada Trst 1 k c. kr. poštnem ravnateljstvu ravno-tam.
—  Starši pozor! Dne 8. t. m. ob
pol 4. popoldne jelo je goreti v stanovanju št. 23 na Rimski cesti. Ne-previdna mati je pustila malo deklct-ce samo, a to se je igralo z vžigali-cami in svečico. Vnelo se je zagri-njalo in zastor, a sta tuđi pogorela. Pogasili so domaći Ijudje, priskočiv-Ši takoj na pomoč, ne da bi bilo treba požarni brambi rastopiti. Torej ne-previdnim staršem: Pazite na svoje otroke!
—  Mestna    zastavlfalnica    ljubljanska    naznanja   slavnemu    občin-stvu, da se vrši redna rnesečna dražba in sicer dne 15. julija 1915 za v aprilu in maju  1914 zastavljene dra-gocenosti, dne 16. julija 1915 pa za v juniju in juliju 1914 zastavljene efekte (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeći se vsak dan od 8. ure do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Preč-na ulica št. 2. Posebno se še opozar-]a, da na dan dražbe ni mogoča reši-tev ali obnovitev  zapadlih  predme-tov.    temveč le    najkasneje    zadnji dan za stranke pred dražbo.
— Kolinska    ka vina   primes  je
pripoznana po ćeli naši državi. Ku-pujejo jo v vseh deželah in dajejo ji prvenstvo, ne le, ker je primes po svoji kakovosti izvrstna, ampak ker je podjetje domače in ker so cene jako ugodne.
Kdor ve ka) o sedanjem bivanju družin Alozije Kumar in Katarine Furlan iz Kojskega p. Gorici, se prosi, naj se sporoci Ignaciju Zargi, trgovcu ^r Ljubljani.
Kdor kaj ve, kje je družina Franca Kurinčiča iz Iderska št. 7$. pri Kobaridu, naj blagovoli to na-znaniti na naslov; Ignacij Kurincič, (iruppenkomando Oberst \ ugehu-ber, Bataitlon Major Welser. Abt. OM. Vogel, Feldpost 614.
Glas o družini Hvala. Na vpra-šanjc v Slov. Narodu- z dne 1 ."S. junija t. 1. sporočam, da so triju elani družine Hvala iz Volč hišna štev. 123. in sicer Terezija, Ivana in Ton-ček Hvala v Slovenski Bistrici na Spodnjcm StaJLTskem. O četrtcin članu te rodbine, Sladku Hvali ne morem nič zanesljivega poročati. — Franc Fortunat, Cerkno št. (».
Lmrl je na jesenicah na Gorenj-skem ondotni posestnik in trgovce g. Anton T r c v n. Pokojnik je bil več let župan jeseniške občine, za katero si je pridobil mnogo zaslug in vedno zvest pristaš narodno-naprcd-nc stranke. Blag nm spomin!
Pet predrznih vlomov v Znoji-lah.\ /nujilali, občinaKutreduž.sodni okraj Litija, je bilo izvršenih pred kratkim pet predrznih vlomov. On 10. dopoldne, ko so bili vsi domaći na polju, je vlomil neznani tat v za-prto hišo posestnika Karla Psarna, vlomil zaprto omaro in odnesel 10 kron drobiža. Nato je šel tat v pod-strešje, razbil dvoje vrat s sekiro ter ukradel razne stvari in 8 K drobiža. Isto dopoldne je vlomil najbrže isti tat v hišo Alojzija Robavsa ter odnesel več stvari in 128 K denarja. Ob 3. popoldne je bilo vlomljeno v hišo posestnika Petra Polca, kjer je tat odnesel 1244 K ter Še dve denarnici z 28 K ter več dragulj. Uro pozneje je vlomil tat v hišo posestnika Alojzija Dolčnika ter odnesel 130 K. nato pa še posestniku Juriju Mlakarju kakih 10 K drobiža. V vseh petih slu-čajih je bil vlomilec najbrže ista oseba. O njem nimajo nobenega sledti.
Madžari na Slovenskem. Vojni korespondent »Budapesta« piše z južne^a boiišča: Madžarski vojak, ki je videl Luhlin in Oalicijo. je prišel sedaj tuđi na italijansko mejo. Tu prebivajo Slovenci, vrlo zdrav narod, katerega žene in đekleta so ze-lo lepe. Videl sem madžarskega hu-zarja, ki je stal pred slovensko ženo, katero je spraševal, kje je stu-denec. Zvijal se je pred njo, kazal in gestikuliraj na vse načine, toda vrla žena ga ni razumela in se mu je le prijazno smehljala. Pristopil sem in akoravno ne znam slovensko, sem vendar poskusil posredovati. ^Kaj se ti je zgodilo ?» vpra^im huzarja. »To je velika neprilika« — mi pravi — >kakšna je to dežela, da ljudjc ne znajo madžarsko?« — »To ni Madžarska in zato ne morejo razumeti.« — »Da, da,« mi pravi ogorčeno, »toda ali ?e radi tega naj učim nov jezik?-
»Ženitovanje« ali »Zaljubljeni malopridnež.« Sijajna, huinorja polna veseloigra v trch dejanjih. V glavni vlogi znana umetnica Dorrit \Vei\-Icr. Ražen tc?a še: »Aida<- (krasna drama v dveh delih) in driij^e slike. Predstava ob pol 9. zvečer se igra ob ugođnem vremenu na vrtu.
Zrehanje razredne loterije. (II. razred 1. dan.) Glavni dobitek v znc-sku 70.000 kron št. 86.917. Po 5000 kron št. 65.F29. Po 2000 kron štev. 27.043, 65.079, 75.251, 89.195. Po 1000 kron štev.: 3384, 11.145, 25.321, 29.678, 36.090. 39.014. 45.831, 54.323, 103.213. 106.050. Po 600 kron štev.: 7644, 9083, 9799. 13.929, 16.431, 41.801, 43.645, 53.213, 56.793, 61.079, 61.324, 63.187, 66.125, 67.823. 75.567, 79.984. 98.346, 105.041. Po 400 kron štev.: 12.270, 14.324, 23.861, 24.497, 25.761, 26.858, 27.665, 28.282, 34.086, 44.244, 44.274, 53.623, 57.068, 59.828 69.215, 73.S38, 73.839, 80.301, 92.049, 92.147, 93.788, 94.506, 99.789, 102J54, 106.464, 108.788. Po 200 kron štev.: 3408, 4908, 16.013. 18.786, 20.395, 23.381, 25.988, 29.684, 30.415, 35.230, 43.155, 44.032, 47.320, 48.403, 48.887, 50.528, 50.548, 55.916, 56.899. 62.757, 65.939, 69.521. 72.766, 88.464, 96.794.
V volaško službovanje vpokli-cana družabnika tvrdke J. Ciuha, Pred    trančo,   vljudno javljata p. n.
občinstvu, da ostane trgovina začas-no zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost  do  zopetne  otvoritve.
Razne stvari.
*  Varstvo Benetk. »Echo de Pariš« javlja, da bodo franeoski letalci prevzeli varstvo in obrambo Benetk proti  napadom  avstriiskih   letalcev.
*  Aretiran    /astopnik    črnogor-skega »Rdečeiia križa«. V Ameriki so aretirali    zastopnika     črnogorskega >>Rdečetfa križa«, ker je   nabirai   za Crno goro prostovoljce.
*  Nizozemske   hujskarije.    Policijske oblasti v Anisterdumu so za-plenile neke liste, v katerih    hujska komite za gospodarska dela na vojno, li nizozemski listi iinajo napis: -Mislite na Belgijo.    Ali naj se    nam godi morda enako?«
*  Povsod enako.    Poročila pra-vijo, da se tuđi italijanski listi prito-žujej'o, kako vojni liferantje goljutajo. Nekega t(jvarnarja čevijev Hergamu so že ohsodili na dve leti v ječe in 20.000 frankov   globe.    Ravno   tako kazun je dobil liferant, ki je pomno-žil kavo s kamili.
*  Vojni cilj velikega angleškega lista. Razpravljanje povodom stolet-nice Napoleonovega propada o seda-nji vojni, piše največji    angleški    fi-nančni      list       »The       Ecomonist«: »Zmanjkovanje ljudi in    denarja,    ki zadeva vse v sedanjo vojno zapletene države, zna enkrat izsiliti mir. A če naj bo ta mir trajen, mora    imeti za podlago spostovanje in medseboj-110 strpnost med vsemi  narodi.<^
*  Cenzura    v    Italiji.    Dunajska -Arbeiter - Zeitung- prijavlja informacijo o sedanji    cenzuri    v    Italiji. Cenzura se omejuie na vojaške stvari in je v tem oziru natančna. O drugih  stvareh,  tuđi   o  gospodarskih  in političnih pa vlada prav izdatna svo-boda. Da pisejo listi, kakor da bi bili Avstrija in Nemčiia že na koncu svojih moči, nima nič    opraviti   s   cenzuro.
*  Mirovne ide.ie   Tafta.    Amerikanske vesti pripovedujejo o govoru, ki ga   je imel   bivši   predsednik Taft v Philadelphiji. Rekel  je:    Naš predsednik je mož, ki ve, da mora storiti. da se Združene    države    ne zapletejo v mednarodni    konflikt.    S tem pa nočem reci, da je nevarnost že minula. Položaj je še silno resen. Mora se ustanoviti mirovna liga ter nekako razsodišce, pred katerim se morajo resiti vsi mednarodni prepiri. Vsak posamezen   civiliziran    človek se vprašuje: Kaj zamoremo, moramo storiti.   da  preprečimo   bodoco  tako vojno? Zvezati se moramo z drugi-mi  narodi  ter  ustvariti  siguno   podlago za bodoči mir.
*  Ogrski sleparski vo?ni dobava-teljii. V Budimpešti je policija areti-rr.la agenta Fimcrika Schieferja in pa 18 čevljarskili mojstrov ki so izdelali vee nego 20.000 parov Čevliov s pa-pirnatimi  podplati  ter jih  oddaH  vo-jaštvu. V Kolosu sa pa aretirali gra-sčinskega  upravitelja  Morica  Kepe-sa, njegovecra pastorka  Julija  Guina in  J.  Lo\vingerja. ki  so nastnvljenci koloskeffa velepodjetnika  Morica pl. Tisehlerja.  Ta je imel po pogodbi z vojnim ministrstvom    dobaviti    raz-ličniin  vojaškim  provianttiini  postaja in vole. Voli so bili na krajih, kamor so bili namenjeni,    stehtani    in plaćani.      Zdaj je pa vojaška oblast dobila    anonirnno   ovadbo. da so po ]>revzetju že stehtane ali plaćane vole zamenjali z lažjirni. Samo na eni postaji so dognali, da je bil vojaški erar na ta način oškodovan za več tisoč kron.
*  Ministrstvo   zunanjih   del   na DunaSu ima svoj sedež na velikem, a tihem trgu. imenovanem »Ballplatz«, ki so ga slovenski študentie svoj čas podomačili v »balovž«.    Blizu  tega trga valovi in šumi velikomestno življenje, na balovžu je pa  tiho. kakor malokje na Punaju. Te dni prazntiie poslopje    ministrstva    zunanjih    del svojo dvestoletnico in obenem jako znamenito    zgodovinsko    stoletnico. F3oslopje se je namreč začelo graditi leta 1715. in ie bilo leta 1717. dozidano, leta 1815. pa je imel v tej palači svoje  seje  evropski  kongres,    ki  je razdelil  dedščino Napoleona I.  in  či-gar sklepi so pomenili velik    triumf avstrijske politike.    V tej    palači je uradoval knez Kannitz, minister Marije Terezije, tu je gospodoval knez Metternich, tu Andrassy, čigar politika je dala prvi povod, da je prišlo med Avstrijo in Rusijo do nasprotja, tu je vladal nesrečnega spomina grof Aehrenthal in tu zdaj gospodari ba-
ron Burian. Dvajset jih je bilo teh kancelarjev, dkar je zgrajeno to poslopje.
*  Župnik KneipD   in  Rothschild.
Znani župuik Kneipp se ni odlikoval, kakor zanno, samo s priprostim, na-vadnim življenjem, marveč je tuđi zelo priprosto občeval z ljudmi. V tem oziru pripovedujejo o njem mnogo dogodb, o katerih objavljamo eno, ki je posebno značilna. Nekoč je prišel v VVorishofen pariški Rothschild, kjer je hotel ostati par tednov, da se zdravi v Kneippovem zdravi-lišču. Rothschild, navajen na poklone in Časti za svojo visoko osebo, se ni malo začudil, ko ga je sprejel župnik Kneipp, ki ga ni nič odlikoval, tuđi ga ni posebej sprejel, marveč obenem z mnogimi drugimi, večino-ma revnimi in plebejskimi pacienti. »Gospod župnik me najbrže ne pozna,« je končno pripomnil župnik z užaljenim glasom, »sem Rothschild iz Pariza.« »Tem slabše za vaš«, je odgovoril kratko župnik Kneipp, »kajti siromaki ima-jo pri meni prednost.« In v resnici ni v šestih tednih zdravljcnja župnik Kneipp posvetil Rothschildu prav no-i^ene posebne pozornosti. In ko se je Rothschild poslovil, tuđi ni več od njega vzel, kakor od sirornaka, za šest nedelj — dve marki.
*  Koze.     Uradno razglašajo: V čnsu od 27. junija do 3. juliia je obo-lelo za kozami na Dunaju 5 oseb. Iz Galicije in Bukovine je bilo naznanje-nih 350 slučajev, iz drugih kronovin pa le posamezni slučaii.
::: Pegasti iegar. Uradno razgla-šajo: V času od 27. junija do 3. juliia je bilo iz Galicije in Bukovine na-znanjenih 704 siučajev pegastega le-Rarja. Iz drugih kronovin pa je bilo naznanjenih 115 slučajev v raznih okrajih, večinoma pri vojnih vjetni-k:h in tujcih iz Galicije.
Darila.
XViiI. zaznamek prispevkov,   ki   so
liti   vposlali   c. kr. deželnemu pred-
sedstvu naslednii darovale!.
(Dalje.)
d)    V   korist   pomožnega zaklada   za  vdove   in  sirote     ceiokupne    oborožene
moči.
C. kr. učiteljišče v Ljubljani 132 kron 99 v. C. kr. učiteljišče v Ljubljani 13 K 63 v. Zbirka šolskega vodstva v Polhovem Gradcu pri Ljubljani 21 K 52 v. Realka v Ljubljani, zbirka učencev, 6 K 32 v. C. kr. okr. glavarstvo v Logatcu, zbirka šolskih otrok, 122 K 97 v. Uršulinke v Skofji Loki 50 K 19 v. Gimazijsko ravnateljstvo v Novem mestu 25 K 30 v. Mestni magistrat ljubljanski, zbirka sol in sicer: Srazrcdna zasebna de-kliška Šola Lichtenthurnovega siro-tinskega zavoda, 161 K 37 v; mestna slovenska dekliška šala 26 K 26 vin., mestna neinška dekliška Šola 30 K 03 v; Srazredna deška in dekliška ljudska šola v Šiški 12 K 40 v; Sraz-redna zasebna dekliška šola ljubljan-skega šolskega kuratorija 24 K; vna-nja zasebna dekliška šola pri Uršu-linkah 36 K; orazredna deška šola v Marijaništvu 16 K S0 v; 4razredna zasebrja dekliška šola nemškega šol-skega kuratorija 21 K 22 v; notranja trirazredna meščanska Šola pri Ur-sulinkah 150 K Kakor zgoraj: 478 K 08 v. Realka v Ljubljani, darovi učencev, 2 K 50 v. I. državna gimnazija v Ljubljani, zbirka, 128 kron 73 v. Zasebno žensko učiteljišče pri Uršulinkah v Ljubljani, zbirka, 80 K. Ljubljansko okrajno sodišče, iz neke kazenske zadeve, 10 K. Realka v Ljubljani, dar učenca Košuta. 20 v. C. kr. okrajno glavarstvo v Postoj-ni, zbirka sol, 113 K 69 v. I. državna gimnazija v Ljubljani, zbirka, 7 kron 50 v. C. kr. okr. glavarstvo v Kra-niu, zbirka sol, 133 K 12 v. Skupaj 1326 K 74 v.
e)   V  korist  deželne  komisije     za    preskrbo    v r a-čajočih  se  bojevnikov.
Filharmonično društvo y Ljubljani 200 K. Neporabljena zbirka gospoda Julija Elberta v Ljubljani za umetno roko Jožefu Lindenbergerju, ki je med tem nabiranjem umri. Hra-nilna knjižica, 202 K.   Skupaj 402 K.
*
Upravništvu naših listov je po* slal:
Za   »Ciril - Metodovo  družbo«:
Franjo Koncilja iz Opatije 30 kron, mesrta venca na rsto pokojnemu bratu, kojega smrtno poročiio je prekasno sprejel.
Srčna hvala!
Velik čas
ki ga utegnemo preživeti, je marsikaj spremenil v našem življenju in nam odtegnil marsikatero udobnost ter naložil nekateri napor. Ce tuđi smo radi žrtvovali vse, vendar ne sme-ino nikoli pozabiti, da je ohranitev zdravja tuđi važno delo,    ki ga ne
dimo, kar je podrla vojna, nam je treba krepkih, delazmožnih ljudi. Za ohranitev telesne svežosti in delav-ne moči po hudem delu in naporih mnogo pripotnore pametno negova-nje telesa s Fellerjevim dobrodejnrm rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsafluid«. Masaže z »Elsa-fluidom ne utotažijo   samo   bolečin
življajo in spodbujajo ter tuđi ranjene ude, ki so bili dalj Časa v obvezi, vsposobijo za delo. Prav tako pri udih, kr so bili zjnrznjeni. »Elsa-fluid« osvežuje in dovaja kri, odstra-nja prehudo potenje ter nenaravni občutek mraza v nogah in rokah in je zatorel vsem, tuđi onim, ki so zaradi vojne trpeli telesno, dobrodejno
Njegov dobri učinek potrjuje nad 100.000 zahvalnih pišem in premno-go zdravniških priporočil in bi zato-rej tega domačega zdravila ne smelo manjkati v nobeni nisi. Naroči se 12 steklenic franko za samo 6 kron, edino pristnih od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). Obenem pa lahko naročimo Edleiiey_e ,YftUni> odvaiaioče rabar-
barske kroglice z znamko »Elsa-kroglice«, 6 škatljic franko za 4 K 40 v. Priporočljiv želodčni pomoček pa so za vse, ki so trpeli zaradi slabe hrane, nerednega preživijanja, težko prebavljivih jedi itd. Jačijo želodec m črevo, pripravijo redno odvajanje in so pripravne tuđi za ob-čutljive psebe.                                ^
155. §ttv.
.SLOVENSKI NAROD- dne 10. juli ja 1^15
Stran 5.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. julija: Josip Fodobnik, i.n železn. uslužbenca, 4 mesece, Kauškova cesta 108. — Anton Juppa, Korporal 35. pešpolka, v rezervni vojski bolnici. — Fran Mencinger, de-vcev sin, 3 mesece, Streliška uli-i 15.
Dne 7, julija: Nikolaj Gutfreund, pešec 77. pešpolka, v vojaški rezervni bolnici na obrtni Soli. — Oskar Spiegel, pešec 20. pešpolka, med ransportom  na južem  kolodvoru.
Dne 8. julija: Štefan Karagić, pe-sec 4. bos.-herc. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Leopold \Voikert, pešec 42. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici. — Friderik Kunčič, c. in kr. stotnik v pok., 76 let, v garnizijski bolnici. — Branko Božič, črnovojnik 306. sani-tetnega oddelka. — Meinhard Ta-laco, pešec 86. pešpolka, oba v rezervni vojaški bolnici. — Pavel Holjeva, pešec 56. čmovojniškega kitaljona. — Andrej Wagner, pešec 'n. pešpolka. - Ivan Vidovič, pešec ^. pešpolka. — Štefan \Valdher, pešec 76. pešpolka. Vsi štirje v rezerv-r; vojaški  bolnici na obrtni  soli.
Dne 9. julija: Mibael Čelešnik, rosestnikov sin, 6 rneseccv, Streliška ulica 15. — Katarina Oolob za-vebnica, 80 let, v Spodnji Šiški, Ce-juvška cesta b-9. — Jernej Babič, de-zetne vlade oficijant in hišni posest-rik, 60 let, Sodna ulica 3. — Fra ne Juhasz, pešec 101. pešpolka. — Jo-^:p Rover, pešec 76. pešpolka, oba v rezervni vojaški bolnici.___________
današnji list obsega 8 stranu
'zdajatell in odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Las\   ^ In tisk »Narodne tiskarne«.
Spomlnjajte se „Rdečega krliau.
Treba   si   le   znati   pomagati.
Tuđi ob dražili časih lahko za malo denarja pijemo osvežujočo, slastno domačo pijaco, ki si jo napravimo sami. 100 litrov domače piiače (ananas, jabolčnik, grenadinec, ma-linovec itd.) si vsakdo igraje lahko napravi. Sestavine z natančnim na-vodilom stanejo 4 K 50 v franko po povzetju od t\Tdke Jan Grolieh v F5mu št. 63(>, Moravsko. Ta domača pijaca osvežuje in ne opijani ter ne zmanjša  Človeške  delazmožnosti.
1    Meteorolosifno poročllo.
ViSUu D*J morjea 306-J               N.cJn t zračni tlak 7»« mm :*"'•    t mm   £5 9.  2. pop.l 736-4      29 1 i si. jjvzh  j poloblač. if    9. xv.   737 8      20 5    sr. svzh. dei. jasno 10. 1 7. zi. i 7370      19 5    si. jvzh.   del. oblač i                          >                                ' Srednja  včerajšna   term' aturei  22 8u. norm.   19 6°.    Padavina  v 24 urah mm    00,
Službo
:: sluge::
ali kaj eaacegt   Želi đoMH   ~ -puščen vojak.   Ponudbe   pod    „btvŠi   VOfak 1655<f    na    uprav.    »Sioven.   Naroda
Tuž^ m srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretre?\ očo vest, da je naš iskreno ljubljeni nenadomestni sin, brat, vnuk in bra\ anec, gospod
Bc zidar Lubec
c. in kr. poročnik v rez. in slušatelj medic. fak. na graški uoiverzi
26 m. m. na južn. m bojišču ob Soči, kot junak padel. Pogreb predra-gega, nepozabnega nam pokojnika se je vrši! 28. m. m. v navzočnosti gosp. podpolkovnika in častniškega zbora njegovega rolka, katerim iz-rekamo tem potom   rajtoplejšo  zahvalo za izkazano mu poslednjo čast.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitcv in blag spomin.
Zemlja slovenska ob Soči bodi mu lahka!
Ivan Lubec sen., oče. — Ivan Lubec Jun., brat. — Leopold Lubec, stric. — Sofija Lubec, teta. — Peter Lubec, Josip ftkerlec, bratranca.
Uto nulti m*M     ""5
meblovana soba
s kabinetom In kuhinjo, ali brez kabineta. Ponudbe pod vVČltt# itano-Tftal« 1C45M   na upr. »Slov. Naroda«.
IprtliM te lUrelfta
gospodična
vešča deželnih jezikov k otrokom.
Natančno   spisane   ponudbe   l9OtrOCi'/
l#5dM   naj   se   odpoŠljejo   na   upravo
»Slovenakega Naroda«.       lo.sd
r                   _
to je prKatelt naš pray3,
Kl nas kr«^!
Da amo čvrsti In zdravi!
talodčnl Iik6: „FLORIAN" ne alabl In ne u^aml, ampak dale med in veselje do dela-
Varuite se
ponaredb?
Pristni „FLORIAN" se dobf tđlnfi od Rast-Hnske  destilacije  „FLORIAN"  v Ljobljani.
. 1647
Mld Pertl6-Trevil (pohčerienka) javlja v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naš predobri gospod
Anton Trevn
posestnik In trgovec na Jesenlcab
danes po dolgi, z največjo potrpežljivostjo prestani bolezni, v 78. letu svoje starosti, previđen s svetimi zakramenti za umirajoče, koncal življenja pot.
Telo   dragega   nepozabnega   se   bo   izroŽilo   v nedeljo7   dne   11. t. 3JL, ob 4.  uri popoldne na jeseniškem pokopališču materi zemlji.
1 Jesenice, dne 9. julija 1915.
Žalujoči ostalu
¥ molili vUah na Bled« ae odda veft
stanovan]
po  nizkih  cenah.   MARIJA   SKALE, UuMIaaa, Mesarska cesta At 1.
1658
Kdo ve ka]!
Za  lOletnega vojaka Jotela čul^ li   Kobariđa,   zadnjič   pred   2   mese-cema je pisal, da je pri   vahkompaniii  ! na    Rakovniku    pri    Izubijani.   Prosim  ! si. r   Vr. vojaŠtvo,   te ve kdo o njem, naj   n-;   blagovoli   naznaniti   na   naslov
1617                    Franc Čuik,
akordant, Bos. Novi, Bosna. Velaike platnene (zelenoslve)
uniforme
~.) meri dobavlja v najkrajitm času
Jrs. ^ojfna,
LJubllana^ Franca Joieva cesta 3«
Pristen dober
■        H
se dobi  pri                    8
1. SEBENIKU U Spol SIŠKI.
Proti           ^
zoWn in pilolii i
izborno đeluie dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl utrdl dlesno in odstraninje neprifetno sapo ii ust.
f staklenica i navodilom 1 krono.
Dezelna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Reslfeva cesta štev. 1
pole^ Franc Jožefovega jabilejnega mostn. V tej lekarni dobivajo zdravlla tadi člani bo!nf§kihbla^ajn juž. železnfee, c.kr.tobačne tovarne   Jn  okr. bol. blagajne v Ljobljani.
Melusine-nstna in zobna voda.
Sunja,   Hrvaško,   22.   februarja   190a
Blasi. £ospođ lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklentce Va^e  Izborno  delujoče • antiseptićne melusfne-nstne zobne vode. katera je neprekosljivo sredstvo zoper   zobobol,   utrja   dlesno  in   ođ-stranja   neprijetno    sapo   iz   ust   Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. po§te meštar
Kava n ceneiša
izvrstna zmes, najfinejše Žgana kg S 3*20« cenejša vrsta, dobra zrna K 2*60, zajamčeno dobro blago, 5 kg franko, samo dokler bo kaj zaloge, se razpoSilja v nepredušljivo za-
prtih !/2 kg zavitkih
Handels-Buro XIV.. J, Strecker, VVolfsberg Koroško.
Proda se vsled pomanjkanja prostora
2 stelaži, krojaškl šl-valni stroj (Singer) 1 kolo, 2 Izložbeni omari, 1 zrcalo.     1629
Sv. Petra cesta št U, I. nadstr.
Rdo ue Haj o družini luančic
iz Kobariđa 14. p. d. pri Ivanu.
Podpisani  prosim   svoje   sorodnike.  in
znance, ako kdo kaj ve, naj mi sporoči
na naslov :                  1618
Albin  Ivančič,
k. u. k. Inf. Reg. No. 17. Masch. Gew. Aht Ptuj.                      Štajersko.
Hl pomoćnika
špecerijske stroke, prva mo5
3«5- sprejme takoj -ma
pod   ugodnimi   pogoji   večja   firma   v
| mestu na Gorenjskem.   Kje,   pove upr.
»Slovenskega Naroda«.        1649
1001 domače pijace!
osveiujoče, i!«me in iejo Raseče si lahko vsakdo «am napravi z miijhnimi stroški V »alogi so ananas, jabolčmk, grenadinec, mali-novec, muiicatni hruSevec, poprovi mctoi'CC, pomarančevec prvenč©-vec, vlšnjfrec,   Ncu*p«h iiklJuCen.
Ta domaCa pijaca se lahko pije poleti liLadna, poiimi tadi vrota nararsto ruma in žganja. Sestavine s natan-inim navodiloir. atanejo K 4*60 Iranko po povietju. Ka pet takih porcij dam eno tastor.j. Za ekonomije, tvornice,   većja  gospodarstva,    delavnice  i.   t.  d,  neprc-
cenljiv* vrednosti,   ker to delsvca   sveii   in ne opijani In njegova ćelaimotnost ne trpi.
]an Grolkk. Engel-Drogerls Brao, !t. 639, loraisko.
A   obnt naj se oa trrtlto
a KPtfnKa nnđmayer.
3   ,pri Solncn'   za vodo,
»                  tim se đoM
I        we blago
|         kakor Tei!kt   ulogt
i                 6evllew
radi pomanjnkanjt pH»H>fft    i te vtđno po »tart eeni i   i
'Mm Hi Varaždinske Hite Mol
2elezniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliSki hotel, električna razsvetljava. Staroslavne, radioaktivne žveplene toplice +58° C. Priporočeno za protin, revmatizem, ischias i. t d. Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, prsih, jabolku, jetrih, želodcu in črevesih. Električna masaža. Močvirnate, ogljikovokisle in solnčne  kopeli,  Otvorjeno  vse  Ieto.    Moderen   komfort.   Novi   hoteli.   Krasna   okolica.
i         Prospekt xastoa|.                   Stanoranja xa tujce v sadostni isberL          ,
^------------------------------------.-----------,-------.-----------—i—----------____—.—_-----------------^^-------=-,---------------------------------------------------*^
KitlO CEHTRAl u đeželnem glednližču.
Mrtveci žive
Krasen igrokaz.                                           1654
Danes v soboto, jutri v nedeljo in ponedeljek«   .
V torek: nLjubezen in dolžnost".
Moderna ročna dela in materijal
Bombai In prefa za noga-
Mnnrilll/     ^* - ********* I In r Hl IH   v#s#Bie na poko ta ttp°i-s   ■^■tl-1111%              Plisiranje.
IiI«Mlaaa, Kongresni trg 7.        inoanjim  naročUom se vsfrtia
▼estno In iočnOa
r
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 10. julija 1915.
155. štev.
Dve gop - ulileliiii
zelita dobiti kako mesto
kot vzgojiteljici, uradnici ali v trgovini $ Ponudbe na uprav. ^Slovenskega ffaroda« pod „Služba 1633".      1633
~"                     Dobre                    1597
krojače pomoćnike
sprejme
Jos. Rojina,
Jblobljana,  Fran Josipa cesta 3. Moćan                    1632
ttčesiec
iz dobre taiše,   14  let star, zmožen  slo-venskega in nemškega jezika
se   tako]   sprejme v trgovini
J. Elsner, Lfiija.
Ivan Bizovičar
uraetni in trgovski vrtnar
Ljubljana      839 Kolezijska ulica št.  16
priporoča svojo bogato opremljeno
vrtnarstvo    ter    okusno    izdelane
vence, šopke in trakove.
::       Izposoievanie     *:
ob mrtvačkih oflrlh i drevesne  cretlice. I kakor   tuđi   najli nejie <tekoracl]ske cvetlice za dvorane ::    in balkone.    s:
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadf. Sprejemam na- P ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno.
Brzof avke: I. Biiovićar, ::   vrtnar. Ljnbliana.   -:
Prodolalko
papirne stroke, zmožna slovenskega in nemškega jezika ft* tak#| sprt)|HM). Ponudbe  na uprat. »Sloven. Naroda«.
1631
G. Flux
~- Gosposka »lica 4, -•■
I. nadstropje, levo.            1638
Urađno dovoll*«*, trn 20 Ut •bs«#-fefta aajstarefia ljubljanska
posradovalfliia stanovani in Mi
v      udobnost      cenj.   občinstva     zopet       v
sr«cllšću   metU. s     Priporotm in anosća U kalfi«     s
Mu Mm rake mte
i                                  kakor
• privatno trgorsko In gosttlaliko oa#ft>i* Izblra rasllćnlh slaiab, xla*ti za ten**« Vestna in kollkor motao hitra postrtzba zafotowlj«na.
Pn manjih vprašanfiti se presi za odgofor zaamka.
£  5
a   a
.5   o
->  5
a.
£   ::
_ •?
Q      -» B      O
?    2H ST
::   7
■ajeen«js«
dežnike
in solnčnike
domačega  rzdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4.
■■■^■■■bI^^   ■■■■■j rdečina na obrazu inrdeč nos, ogrci,pri-
^^^     ■^■^■J^n^s^l   nntniinnl 5^!'f š11^ in °hlapna koža vse napake L                                                        polti odpravi zajam, staropreiskušena
^dp. A. Rixa pasta Pompadour.
Popolnoma neškodlnvo. PoizkuŠnja K r—, veliki lončck K 3—. Dr. A.
Slxa biserno mieko, tekoC puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenicaK 3*—. Diskretno razpošilja Dr. A. Bis, kosm. laboratoril Dnnaf IX., Berg-gasse 17 E. Zaloge v Ljubljani:  Lekarna »Zlati jelen«, drog. A. Kane, drog. »Adrija«,
Franr Kmriubliana' s^Stst1
IlUlll IlIlJ Sodnaulio.    c"° *•**•**«*'
Jpecialna mehanična pletilna industrija in trgovina   za površne in spodnje jopice, moderčke,  telovnike, nogavice,  ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni  materijal za stroje  itd.   na drobno  in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejSa prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov.  to cent veliko  nlžj«.
P^T*    Nad 50 let   obstoječa    *^H
parna barvarija in kemično snaženje oblek
*^w                                                           610
^^^ apretura sukna ^^=
Ljubljana,       a-i.- ijnp         Gllnce,
Selcnburgova uL 6.      HIIIUII DUV          Banka allta 4§.
Posirežba veatna In točna.                               MafnUJe c#aa.
radi starosti in bolehoosti lastnika ita
A**a ?k4k fffl Is^ntna ranUlnlltata, kl aa znasa aanmaaii % aratf-U W O   attgi   nla ialasnlaa Ptef-Baiataa aslr. Baffalaa-Brailaa i
Iiaga ab vodi DraTlnjI ▼ Trtal« • kat aMalfasa ai Maja, * ob-m    mejnim   zemljišČetn v pri blizo em iznosu 4 orale,  žleb iz betona,   na obeh straneh  jeza  zemlja   z   betonom obzidana: zaga na rešetko (jarem) in okroina (cirkufaurna) žaga.
ff parna iaga ▼ aMlal Bofasalea pri Ftnfn, ▼ aipaafiiat iatttaU **■   ptnlakata kolodvora tor a tam a poioanha ialosniiklai tfra«
ZVazaaai k tej žagi spada zemljiški kompleks pri bi i žao 15 oralov ; žaga je novo zgrajena, ima polno rešetko ali jarem (Vollgatter) Tophan, Todilni struini stroj Tophan, trostroćni strugalni stroj, 2 okroini iagi, horicontalno rešetko, Pin Kainovi lokomobil z ttočo paro 40-50 P. S, mlin % 3 tečaji in umetnim kamenjem; (Heinrich LanzV Mannhetmv% telefon interurban.
liiiilijt
^       vseh vrst za urade, ^L     društva, trgovce itd
J yinton Čcmc,
W     fra?er ia izdelovatelj ___                kafCikovih    štampilij
Llnbliana, SeltnaarfaTa ulica 1.
Cenikt tranko.                     Ceniki franko.
: TONI: JAGER
Ljubljana,
Židovska ulica št. 5. I rredtiskarija
najnovej&ih   vzorcev
za vezene oiiieke
in bluze.
Lm                                                                                   ■
Teodor Kom
(poprej Hearik Kom)
pokrivalec streti in Nepar, voelialec strelovodov, ter iostalater voilovodov
Ljubljana, Poljanska testa St. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakrSnih '<Ieparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim  in tuže?   *nm Okriljem z
asbest-cementflim Mm (Efenit) patent Hatschek
z izbočno in ploščnato opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in gabnterijska kte-rarska dela v priznano solidni izvrSitvi.
Bišoa is kuhinjska oprava. Postekljena posoda.
Poprave   točne in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
k inav
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in
uradni^ke i uniforme:
^^            po meri
^^  v najkrajšem času.
^_______________         --------------------—
LHIKUSCH
I Ljubljana, Mestni trg 15
■
I           priporoča svojo veliko izber          J
I 4**n!kov \m solnčnikow. 1
I Popravila se izvrSujejo točno in solidno.
Vrtna rja
lite   graitinsko   oskrbntštvo  v
■atevlllct«   Informacije glede najem-
nine isto tam.   Na   ponudbe   se  ozira
do konca avgusta t. 1.         1626
LOV
dlvjačin* In ribji lov se vza-
■10 V naiem.   —  Natanćne pogoje  se
prosi   pod:   »LOV/1569«   na   upravn.
»Slovenskega Naroda«.        1569
lit!£li%f lill%i
v veliki zalogl« najfineiće kako-
vosti  po  7,  9,  12  in  16 kron — i vse  vrste lasne podloge in mre-! tiče  — barva za lase in brado ; I „Neril" po 2 in 4 K        toaletne | t potrebičine — lasulie, brade in
druge potrebšfclne za maskiranje, ;
vse po zmernih cenah priporeča j
Šfefan Sfrinoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
(Kriii&će Mestnega in Starega trga).      j
::   Postretba točna in vestna-   :: ]
o
ti«
ja o
r2
C/3

M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska ni. 5.
priporočr   -elitco   zaloga   tkanin   in glace-roka vic,   modno blago za
gospode    io    dame,    raznovrstne    fine
parfume, roCna dela in materijal, kirnrgične  predmete.     413
Moderna predtiskarija.
Izdelovanje preoblečenib gnmtiov.
Sprejme se         msh
trg. sotrudniK
dober Železninar. Le tak se sprejme. Kje, pove  upravništvo  »Slov. Naroda«.
JH»E»x~^tnim              157^
stenografinja in strojepisho
samostojna moč, z večletno prakso, zmožna vseh drugih pisarniŠkih del Želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod   „Vestna 1896 157711 na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Mala messčna sobs
samo za prenočiŠče
se išče v blizini pošte,
Ponudbe se prosi na upravništvo »Slovenskega Naroda«,           1610
| i635     isfce se za november
| z 2—3   sobami   in   pripadki   za   mirno ! stranko   dveh oseb. Najraje v pritličju ali   prveni   nadstropju   male   hišice   ob kraju   mesta.   Ponudbe   pod ,jnOV6IC-beru   na   uprav.   »Slovensk.   Naroda«.
i-------------------------------------------------------------------------------.
vojaščine prost, z dobro uspevajočo trgovino, se želiporočiti z gospodično, ali tuđi vdovo 25-30 let, brez otrok, z nekaj premoženjem. Ponudbe s sliko, ki se vrne pod „Trfjovec 1614" na upravništvo „Slovenskeera Naroda".
V
Zenitnct ponudbet.
30 hini mladenič s %000 3{ dofs ss ieli ss3naniti ? gosoico ali mlado vdovo v svrho ženifve, da bi imela v blizini Ljubljane malo hišico 5 vrtom.               1590
Pisati je pod „Jftelitta l590\ na upravn. „Slov. /varoda".
I ama uha!   ^°k? đeklice *n   Zene vsake starosti, ako i DilU 111X1   T3-^]o     moje     najnoveiše     mazilo     ia Lw|lw  llllll   P1**'«    ra^'   se   samo   na   zunaj, edino res-*      *         nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno  ne-
škodljivo. Cena K 3, .S in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
A   %• dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko Mini *^tnea' zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih tlUIII P'sem' Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kar-   1 tonov naprej post. prosto. — Pošiljatve poste rc-  1 stante samo če se posije denar niprej. — Razpošilja ga
>Kaths Menzel. Oocii V!., Stumpergasse 4911 Ml
Odil^ovan na razsfavi v Radovi)id 1.2904 s CJ5 no diplomo in kolajno I. vrste.
^BRINJEVEC1
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
Zapuže,   pošta   Begunje   pri   Lescah,   Kranjsko.
Za pristnoit se JasnčL               1277  •            Gene zmerno.
Zaloga pohistva in tapetniškega blaga.                  -   J/fazarstvo.
Topolna spolna oprava : 2   postelji,    2 omari, 2 noćni omorici    in   1
umi valnik   z marm.    plošćo
in   ogledalom
Jamci se za solidno delo. Cene
TconTcurenčne. Zahtevajte naj~ novejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik.
—:°'—H- Otrošfa vo^ičf^L —^*^—
J. Pogačnilz,  JLjubljana, Mprije Jere^tje cesta št 13—18.
V55. iiev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 10   julija  1915.
Stran 7.
Fižol
rake vrste in vsake množine kakor tuđi
suhe gobe
kupi
Uli PDDftttilK Liubliana.
Oanaiska c 36, nasprotl mitnice.
i
! Franc Furlan
§                  laslednik Fasdtiagove vdove
I kllnčavničarstvo
•                       I«
' zaloga štedilnikov
I                se nahaja:             10
| ^mbrožev trg štev. 9.
Sprejcma zavirovanja ČloveSkega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodni mi pogoji,ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na do-2ivetje in smrt z manjšajo*imi se U                     vplačili.
•••••••    Viajemno    iivarovalna   banka   w   Prag i-    .■--.".
Btienrml lonđi E 71,t4f.39l'lt. - Iiplaćane ođikodnlae In kapltalije E 145,150.178-29.
Po velikosti druga vzijemna zavarovalnica niSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
-------------'-------------—      Vm »ojasaila  tfajei------------------------------
Geieralia zastopstvo i Liibljaoi č^L£'sarn;n?^ lasrnL^: » Gosposki Dliti m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Skodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboijši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski  tatvini  pod zelo ugod-
nimi   pokoji. — Zahtevajte prospekte.
•"■■■™» ^m^^m^m ^■^■■^■v ^■^■^■■v hbmbvbv ^■■■■^■■1 ■■mh^bb* ■■■■■■■v ^■^■■■■v mmmmmmm m^^m^mm ■hhbhhhh ohmb^v
B. GOTZL
LJUBLJANA,   A4e<§rtni   trg    IO
krasne novosti spomladnih in   letnih oblek in površnikov domaćega ^delka MT*    po izredno nizkih cenah.    **9&
Brez konlcurenceJ              Solidna postrežba!              Najnižje cene !
StouSini tehniK
teli dobiti mesta ¥ kaki pisarni,
će   tuđi   ne   stavbne   stroke.   Ponudbe
pod „pisama*1 na upravništvo  »SIo-
venskega Naroda«.            1617
Uraniti ulemu
že vesč tr> ?troke, prosi za prostor kot vajenec v mestu ali na deželi. Naslov   pri   uprav.   »Slcven.   Naroda«.
1625
ZstafltrCn   IKnrh   ali pa denar n*"j< IdraTnUkl lskas o izvrst-M<l|aillWLll   Ifdpibll  nem učinku, ^r^ven pa že na tisoče zahv. pišem na ogled
Bujne,    lepe   prsi
dobite ob rabi med.
7ir    Ji    Sivi  \ivotn&  v*   nrei  oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za Ml«   JI,   AlAđ ftmne la pi5l Vsako starost, zaneslfi* uspeh.   Rabi
se zunanje.    Edina krema za prsi, ki jo vsleđ   čudovitoga učinka prodajajo
lekarnarji, dvorne parfumerije ltd.   Poizkusna pusica K 3, velika  pusica, za-
dostna za uspeh  K 8*--     Razpo5iljanje strogo diskretno.           1637
Sos.  dr.   A,   Slz,  Uboratorll, Đmuil  DL,  Berggass«  17 E.
Zaloge   t   L|abl|anl :   Lckarna   pri   ,.7.Ut»r.   {slena1',   drogeriji    Kano   In    ,A*rlJa".
Hnoso denarjfl prihranilo holesorll!
K 85*— oamesto K 145«—, razpoiiliftm xa reklamo,
~00  novih  nTorp»do"  prostotečnih   koles,   madeli   191S;   elegantno grajeni, lahkotekoči,   s la pnevmatikami,   kompletno in
^^^m^^^^^^^^      s 31etno  garancijo.   Sve5i   močni   pla§'i  po K 6'—, 7—, 8"— zr-cne   cevi po K 450.   5—, 6'—. Popravila, emajlir.  in  ponikianje  in vse kolesarske
potrebSČine po cenah na debelo.
AWpS^hpr(T    tvojnUha zaloga koles in  ftivalnih  strojev, •    ™ C133UCI g^          Dunaj II.,  Untere Donaustrasse   23 III.
Katalogi gratis. Siov. dopisovanje. Na obroke i^Kljuceno. Firma ustanoviiena teta 1S98.
C. kr. pnv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe ¥ TrbOTlJab
priporoča svoj priznano izvrsten Poriland-cement v vedno enakomerni, vse od avstriiskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in pedome trdote daleć nadkriiin]oći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in  izpričevala              hos
raznih    uradov    in   naj si o vi t e j ših    tvrdle     so      na  raZpolago.
Centralni urad: Dunaj, 1., Maximilianstrasse 9.
jiL TVm Scvčlk i«?.
puškar
priporoča svojo veliko zalOfJO raznovrstnih                     280
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tuđi belgijskih,  sulskih in čeikih strogo
preizkušenih puikf   za katere   jamčim   za dober   streL   Posebno   pripo-ročam  lahke   trocevke   in puške Bock  s Kruppovimi   cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
■V    po najnižjih oenah.   -^g Popravila in naročbe se izvriujejo točno in zanesljfvo.         I
Cenovnikf na zahtevanje zastonj in poštnine prosto«              I
Zanesljiva in dobra
prodajalka
se sprejme v trgovino z meš. blagom
pri
J. 1131 novi «:i pn Ratekn.
Pod  dobrimi   pogoji.   Več  se izve pri zgornjemu.                  1630
&et/<Uiaf
•Ujtolje za zob«
M. ROSNER & Co.
^ v Ljubljani ^=
peležgcrnjarna   jedja   in tcuerna li^erjcu
priporoča
v   svoji   lastni  žganjarni kuhane  izdelke i. ».:
sllvovko
brinjevec hrnševec tropinovec
prisinost zajamčena.
Vermnt-vlno
najboljie   kakovosti.
Ugodno coao! ===== =   Vsorcl na razpolago.
NajboSj priporoQfc|iwo!                  751
P!ail »valni tfi  M vozna Mm
najnovej^e   konstrukcije,   za   vsako          lahka    in   trpežna,   priznano    naj-
obit     najbo^i     pripravni.      lOletna          ::           boljša v monarhiji.           ::
garancija! Pouk v vezenju brezplačen!                  ■   21etno Jamstvo I   ■
Zaloga  vseh  zraven  spaSajočih  9elov.   popravila točno   in   po   ceni.
Ugodne cene event. nizki   mesečni obroki.
IGN. VOK, speciaina trgovina šivah strojev in koles Ljubljana, Sodna nlica 7P zraven sodižča.
Zahtevajte cenik.                Zastopniki se sprejemajo.
Praktične in cene ograje SIffr'lSria;
1215—II.
iz iićastih mrei in kovane ga ieUza preprosto ali tuđi najkrasneje opremljene, vrtne ograie iz kovaneca železa, stopnUke ografe, okenske mreže, ograje za grobove, grobnice, balkone in pročelja, većkrat snkaoe sesterooglate, v ognju pocinkane ter fttirioglate strojne žicaste pletenine za ograditve gozdor, travaikov in vrtov, 7a varstvo proti zafeem, pasjake, fazanerije, vollere. tgralisča za lamrn-tennis, Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
£& Hatter i Hz i. i UM VI.. Vinitase ZB/42
vH^                tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
Dobiva   se   eri   vseh   večjih   trg ove Ih   z   železnino.
Brez konkurence!
F. L Popper čevlii J
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.    Napredaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
rreseroova ulica si 5.
Gojsserski  čevlji  za turiste, bigijenični čevlji za otroke in Lawn-tenaIs-CevJJi.
Kmetsku posoillnlca ljubljanske okolice v Ljubljani.
^^m                                                                 284
obrestnje hranilne vloge po čistih   ^ffl 3 /     0/        brez odbitka rentttega Davka. Rezervni aklad nad X 800.000.  f    /4/0     Ustanovljena leta 1881.
Stran 8.
.SLOVfcNSKJ NAROD*   dne  10. julija  1915.
155. štev.
I    Stanje denaraiti vlog na knj. in tek. ratan 31.dec. 1914:                                       ~~                  ^   ti_UJGl                                                                       Stanje den. vlog   na hran.   knjižice 30. junija 1915:
I   :■       K 202,841.494-—.         u                   *-• kr.   ^QT     prlv.                   u       K 81,726.838----       »
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
I    Centrala na Draaja. — Ustanovljen 1864. — 29 loonžiic.    !nal KffijiD tnj-S*. Petra Kita (l Ili« JuaZiOli Generali").                   Dclniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
I                   Preskrbovanje vseh   bankovnih   transakcij,   n. pr.:   Prevzemanje deaaraik vlag    na   hranilne                 Najkutantnejše izvrSevanje *orxnih naroćll na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — lzplačevanje ku-
I     knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevmm vedno ugodnim obre-                 ponov   in tzžrebanje   vrednostnih   papirjev.   —   Kupovanje  in  prodajanje deviz, valut in tujih novcev.   —
I     štovanjem,  —  Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi.  —   Kupovanje m prodajanje  ▼redaostnlh                 Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za   »jrnjevarno shranievanje vrednostnih papirjev,  Mstin,
I     papirjev strogo v okviru  uradnih kurznih poročil.   —   Shranjevanje in  upravljanje (depoti) vrednostnih                dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke.— Opravillić« C. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžre-
I     papirjev in posojila nanje.                                                                                                                                             15                 banih vrednostnih papirjev. — Promete za vsa žrebanja. Izplaćila In nakazila v Amerlko in iz Amerika.
I     Ustmena in pismena pojasnila in nasvetl o vt«h v bančite stro ka   sparfajočlh transakcija!« vsekdar brezplačno.               CPV^Erzofavke: Prometna bauka Ljubljana.  — Telefon štev. 41
vaa^MM^BMaaflB*aavB*miBaaaa«wM^HH^HMHaBasawBaaaa^BHaaaiBia«B«Ba«a«aHaaBma
PATENTEI
1                                            vseh dežela izposluje inženir                                     362  j
1  JU« dGMES-iMMHLAMJftp-«  oblastveno avtor. in zapriseženl patentni odvetnik  I I                            na DunaJH Vl.y Mariahilferstrasse at. »7.                           I
Eleonora I Groiep-Hi
praktična zdravnica       1M6
ordinira od 9.9o 11. ure dopoldne Miklošičeva cesta 6/11.
Im (Ih 1(1(1 Intniri • •
i.. UD 1UUleimil..
KOLES
; vio moderne tiike i
I Bs-ka in Adler kolesa I
I                    domaje   «w«Hc«3
| A. GOREC
! špecialne trgovine s kolesi in deli
I    Ijubljana, parije Terezije cesta št. U
I     („Novi svet", nasproti Kolizeja).
iSANATORIUM ■ EMONA}
4 ZA-NOTKANJI-:  IN KJRURGlCKE: -BOLEZN1. li POROIDNDSNDCA
f? LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA h \\ I 5EF.ZDR.WNK PRtlARKJ^^FR. DERGANCV
Močan pes
čuvaj   Bernhardinske    pas ni e   se
1 proda   po   nizki   ceni.   Poi^ve   se \              Roina dolina 143.        iG2s
»    ______i_^__   _
5 vinarjev
stane dopisnica, s katero dobite zastonj i a postnine prosto moj glavni katalog s 4000 pođobami. ::    Prva tvornica ur    ::
m mikl c. kr. ilvcr. dobavite:]. ?tot 885. (Češko).
N-.khasta ankeiica K .»vio, buij^c kakuvosti K 4-20, v starosrebrnem kovinskern rokoko okrovju K 4 8u, s švicar. kolesjem na sidro K 5'—. Voji>e spominske ure K 5b(i, radi-jeve žepne ure K 850. nikliabta budilka K 2"9l'. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika   Zainena dovoljena ali denar nazaj.
O N
e
o
N
O 36
(f (ilii nlii
I Viktor Bajt
Mahuna i. i mu ilnu paste.
Sopki, venci   s trakovi   in  napisi se I  izdelujejo po najmijib ceaao.  Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktvr B»|t
Naslov za brzojavi: Viktor Bajtp cvetlićni salon. Ljubljana.
IHranind/o tnnliro '"m^ ^^^'i^-01'-'1'^
I lluPIIIJHc lUPIlit! -™-   motizeni, isciiios
Priporcčancio  ^peciialoao
zelo solidne tvrdke
M. Krisiofič-Bučar
Ljubljana,   Stari   trg   štev. 9. — Lastna   hiša. Nstnoveišo       WQT    EOSTUME    "^B^      Najno^ejša
Otroške obiKe m Mm n mlenle.
HigieniČEO   perilo   in   druge   potrebščine   za  novorojenčke.
WF- PošiEja na izbiro tuđi na dežeEo. "99
^ftt^^Pr                   c9*^                   -^        ipfc            ^^\         ^^a                ^53^
American Shce
za gospode in dame
so dosoeti
iz   Amerike.
Sdina prodaja     \ čevljarnica
Ljubljana
!
mm
Madefey    ^^Ž Boston. Mass. U.S. A.
2>elenburgova ulica 5?.  4. \
Mestna hranllnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
^Tscj-veojSL  sloT7-eaa.sfesi I2.ra.3a.il3n.ioeiI
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000-—
Rezervnega zaklada..........,   .   .    „     1,330.000»—
41/ 0/ /        /            brez odbitka.   Hranilnilnica je pnpilarno  varna in
/2  /0
stoji pod kotrolo c kr. deielne vlade.
Hranilnica poeoja na zemljiiia in poslopja proti 5 '/♦•/» obrestim in najmanj */«% amortizacije.   Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.