Obrtni Vestnik
L3ut,13*»a
rv.icitio . . 24 » četrtletno . . 12 » posamezna številka .	2	»
Vrti**1®*
trzdigo in napredek slovenskega obrtništva.
elno glasilo Jež. zvezo kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Cene inseratom:
Pri IX objavi Vi str.	1000	K
»	'/s	»	500	»
»	V«	»	260	»
»	'/»	»	140	»
»	Vi,	»	75	»
Pri 12kratni objavi 5%, pri 24kratni o,bj. 10°/o popusta.
IV. letnik.
V Ljubljani, 15. junija 1921.
Štev. 12.
Listnica upravništva.
Z današnjo številko smo zaključili prvo polovico leta 1921. in smo ji pridajali položnice. Prosimo, da se nam vsaj za to polovico leta znesek K 24'— tskoj nakaže. Tisti pa, ki so znesek že nakazali, naj blagovolijo porabiti položnico za nakazilo naročnine za drugo polovico leta, ker se mora list itak naprej plačati.
Obrtni dan v Ormožu.
V	nedeljo, dne 5. t. m. se je vršil ob najlepšem vremenu v vrtnih prostorih g. M. Horvata v Ormožu dobro obiskan obrtni shod, združen s popoldansko veselico. Bila j.e to prva prireditev mladega in delavnega trgovsko-obrtnega društva v Ormožu, ki je pokazalo, da se tudi naše obrtništvo zaveda svojih velikih dolžnosti do države in do lastnih stanovskih interesov.
Pohvalno moramo priznati, da je ta shod posetilo tudi okrajno glavarstvo ptujsko in, da je istega v imenu ormožke občine njegov, novoizvoljen obče priljubljen župan g. dr. Strelec pozdravil«
Zborovalce je pozdravil predsednik društva gospod Rakuša, shod pa je vodil g. Zadravec iz Središča.
Prvi poroč. g. I. Mohorič, konc. pristav trgov, in obrtne zbornice poročal je o aktualnih gospodarskih in prometnih vprašanjih, povdarjajpč zlasti nujno potrebo zgradbe zveze s Prekmurjem ter komunikacije z morjem. Opisujoč obstoječe trajno nezdržljive carinske razmere, zahteval je zboljšanje istih, ukinjenje izvozne carine ter olajšanje formalitet, na katerih zlasti trpe obrtniki pri uvozu svojih obrtnih strojev in potrebščin.
Glede davkov se je zavzemal za čim najhitrejše izenačenje istih, za z zgradbo sistema direktnih davkov, predvsem pa zato, da se mali obrti ne predpiše nameravani poslovno obratni davek. ,
Za svoja izvajanja je žel g. poročevalec odušev-ljeno priznanje.
Kot drugi govornik poročal je poznati naš obrtniški prijatelj in vodja zveze kranjskih obrtnih zadrug g. Eng. Franchetti o socijalnih zadevah obrtništva. — Njegovi predlogi, naj država čim prej upelje starostno
zavarovanje obrtnikov, naj ista podpira ustanovitev vajenskih domov, bili so z odobravanjem sprejeti. Zlasti nam je iz srca govoril g. E. Franchetti, omenjajoč nezdržno visoke tarife ter vobče razmere pri okrajnih bolniških blagajnah ter se izjavil proti fuzionira-nju istih z zavarovalnico zoper nezgode, ker splošna vpeljava zavarovalnice proti nezgodam nima pomena,, ter bi le povečala nezadovoljnost z uvedbo novih bremen.
Zavarovanje zoper nezgode naj ostane samo pri onih obratih, ki so bili dosedaj za to določeni in kjer se opravlja delo, nezgodam podvrženo. Govorniku se je vsestransko pritrjevalo s prošnjo, da se na merodajnih mestih opozori na krivice, ki se godijo obrtnikom s previsokimi, malodane 10 % delavčevega zaslužka znašajočimi mesečnimi prispevki.
Vrlo zanimiv in temeljito proučen govor nam je podal g. zadružni inštruktor Založnik i» Celja o predmetu, ki postane v najkrajšem času za obrtništvo aktualno vprašanje o izenačenju obrtnega zakona. Govornik je strogo objektivno kritiziral napake srbskega zakona, obenem pa tudi omenjal njegove delne dobrine. — vNi opustil kritizirati hib sedaj veljajočega avstrijskega obrtnega zakona ter se postavil na stališče, da je nam treba popolnoma nov obrtni zakon, v katerem se naj iz obstoječih zakonov vse'dobro zbere in slabo opusti in ki se naj sestavi s sodelovanjem obrtništva.
Njegovim predlogom sledilo je zadovoljstveno pritrjevanje.
V	zadružnih reorganizacijskih zadevah govoril je g. I. Zadravec, ki je zlasti omenjal, da bi naj bila prva skrb države, preurediti razmere pri zadrugah ter z obligatoričnim razpustom kolektivnih zadrug pospeševati ustanovitev strokovnih zadrug, odnosno zadrug sorodno-strokovnih skupin, ker je le v takih zadrugah možno delo za prave stanovske interese, zlasti za one, ki zadevajo obrano proti nelegitimni obrti, nadalje za ureditev in pospeševanje obrtnega šolstva, za strogo izvrševanje pomočniških preskušenj ter za upostavi-tev obrtnih sosvetov pri politični oblasti ter pri pokrajinski vladi.
Priporočal je ustanovitev obrtnih društev, kjer so dani pogoji za njih obstanek in združenje istih v zvezo, kakor se je to že lani sklenilo.
Glede trgovske in- obrtne zbornice konštatiral je obžalovanja vredno dejstvo, da štajersko trgovstvo in
obrtništvo vkljub temu, da plačuje isto izredno visoke prispevke za njo, še dosedaj v ljubljanski zbornici ni zastopano.
Z začudenjem se je ugotovilo, da se za to izpopolnitev ni našlo ključa, dočim se je v stoterih sosvetih postavila možnost ljudskega sodelovanja.
Sprejete so bile soglasno sledeče resolucije, v katerih se zahteva:
1.) Zgradba železniških prog Ormož-Ljutomer-Prekmurje, Hogatec-Krapina in Kočevje-morje.
2.) Uvedba sistema direktnih davkov. Vzpostavitev davčne cenilne in prizivne komisije. Kontingenti-ranje pridobnine, povišanje davčnega minimuma, odprava prometnega davka za male obrtnike.
3. Izpreinemba pravil centralne bolniške blagajne v Ljubljani in njenih poslovalnic. Takojšnja izvolitev blagajniških odborov, obligatorično zavarovanje samostojnih trgovcev in obrtnikov in njihovih rodbinskih članov za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti.
4.) Zbiranje gradiva za sestavo novega obrtnega zakona pod vodstvom trgovsko-obrtniške zbornice v Ljubljani in s sodelovanjem najširših trgovsko-obrt-niških krogov.
5.) Nujna reorganizacija obstoječih obrtnih zadrug v strokovne, ustanovitev okrajne zadružne zveze in njih imperativno združenje v okrožno ali pokrajinsko zadružno zvezo.
6.) Ustanovitev samostojne trgovsko - obrtniške zbornice za Štajersko in Prekmurje, začasno pa takojšnja izpopolnitev obstoječe trgovsko-obrtniške zbornice v Ljubljani z zastopniki iz Štajerske in Prekmurja.
Pri popoldanski veselici s srečolovom in s šaljivo pošto, katero so tako lepo uredile žene in hčere naših narodnih ormožkih trgovcev in obrtnikov in pri kateri je sodeloval izboren ormožki pevski zbor in daleč naokrog poznata Serajnikova godb^, prišel je pa vsak posetnik gotovo tudi na svoj račun.
Marljivemu ormožkemu trgovsko - obrtnemu društvu pa kličemo: Le vrlo naprej!
   ....................................................
Malovič M.
Obrtno nadaljevalna šola v Novem mestu!
Zadnjega majnika je bil sklep te šole. Dasi se je pričel pouk 11. decembra p. 1., je uspeh dovolj povo-1 jen. Kako potrebna je ta šola za obrtni stan je dokaz, (ia je pohajalo to šolo 112 vajencev in vajenk. Na posamezne obrtne stroke pripada vajencev in sicer: 19 čevljarjev, 17 ključavničarjev, 16 krojačic, 13 krojačev, 9 mizarjev, 8 mesarjev, 6 pečarjev, 5 sedlarjev, 4 peki, 3 kovači, 3 kolarji, 2 kleparja, 2 dimnikarja, 1 zidar, 1 slikar, 1 knjigovez, 1 vrvar, 1 brivec. Za vse obrtne stroke je neobhodno potrebna ta šola, najbolj pa še za stavbeno stroko. Med važno obrtno-stavbeno stroko spada predvsem zidarska in tesarska obrt. Prva ima le enega vajenca, druga pa nobenega. Kaj je temu vzrok? Ali ni tu ni kakega naraščaja? Je pač tako kot povsod, kjer vlada nered. Pri obeh tu navedenih obrtih so vajenci, če tudi se ne uče v smislu obrtnega reda, toraj brez učnih pogodb, brez določenega cilja na učni čas, in to v lastno škodo vajencev, kakor tudi na škodo in razvoj teh obrti v splošnem
smislu. Obrtne oblasti in zadruge bi morale brezpogojno odkloniti vsako tako prošnjo, če se ni učna pogodba izvršila v smislu predpisov obrtnega reda, kot neutemeljeno.
Deželna zidarska zadruga naj bi po svojih zaupnikih nadzorovala gotove zidarske konces. mojstre, imajo-li vse v redu glede vajencev. Ako ne, naj se jih prisili k redu. Ker le na ta način se domači zidarji spo-polnijo v svoji stroki pravilno, da bodejo kdaj zamogli pred tujci tekmovati, ob enem pa po prestani učni, pomočniški in polirski dobi postati samostojni mojstri.
Strogi predpisi veljajo tudi za tesarsko obrt, katera je dopuščena ali koncesijonirana obrt, katera ni nič manj važna kakor zidarska.
Tudi pri tesarski obrti je treba znanja v risanju, in v kalkuliranju in kako naj si tega pridobi tesar, ako se svoje stroke ni pravilno učil in ni pohajal v ni kake obrtno-nadaljevalne, kakor tudi ne v strokovne šole. On ne more nič drugega narediti, kakor nekaj običajnega. Če dela s pomočniki nekaj malega v spremembi od navadnega dela, in to brez vsakih načrtov ker ima ves načrt mojster le v glavi, v kojo nima nikdo vpogleda. Ker glava ni nikako ogledalo in tudi najboljši ideal se ne da z govorom pojasniti, zato je treba napraviti osnutek (načrt) in če je kaj v njem nepravilnega, se da z malimi stroški popraviti, kar pa pri stavbi ni več mogoče, ko je gotova. Tudi delo bode šlo bolj izpod rok, ako se dela po načrtu: nastale bodo pravilne oblike in tudi mera za potreben materijal je pri roki. Pri tem se prihrani na času in tudi pri ma-terijalu. Če se pogodba sklepa po načrtu in delo natančno po istem izvrši, je tu izključena vsaka pravda, katera velikokrat požre obrtniku ves zaslužek, če še ne več! Obrtniki, predvsem zidarji in tesarji, uvažujte potrebo strokovnega pouka in poprimite se prilike, kjerkoli se vam ista nudi. To pa ne velja samo za Novomeško okolico, ampak sploh za vso Slovenijo, in v splošnem za vse obrtne stroke!
Ne bilo bi hvaležno, odklanjati vse nasvete dotič-nih, ki se žrtvujejo v ta namen. Državni prispevek obrt. nadalj. šoli v Novem mestu je bil za tekoče šol. leto 7.974 K 66 v, Novomeško obrtno društvo je prispevalo 3.604 K 19 v, pomočniški odsek tega društva je prispeval 200 K. Ostanek primanjkljaja ima pokriti Novomeška občina. Poleg tega se je učiteljstvo z vso vnemo žrtvovalo/če prav je bilo za polovico slabejše plačano, nego na enakih šolah v Ljubljani.
Obrtno društvo je bilo ob pričetku šolskega leta v bojazni, kaj bo, ker ni bilo nikjer pokritja, če tudi je prevzelo veliko breme na svoje rame, in to le radi tega, ker so zahtevali učitelji primerno plačo za svoj trud. Vodju obrtne nad. šole gosp. profesorju Germu se'je posrečilo pregovoriti svoje sokolege, da so tudi oni položili iz ljubezni do obrtnega stanu svoj stanovski dar s tem, da so podučevanje sprejeli za tako malenkostno plačo. To je bilo za preteklo dobo, kaj pa nas čaka v bodoče, ne vemo? Obrtni stan poleg raznih drugih davkov ne more vzdrževati šolo, mestna občina je tudi preobložena z raznimi bremeni, sosednje občine Šmihel-Stopiče in Prečna ne prispevati ničesar, čeprav je skoro polovica vajencev in vajenk na nje pripadajoč. Denarni zavodi bi storili zelo hvaležno delo, če bi se ob zaključku letnih računov spomnili z malim prispevkom za to prekoristno šolo, kajti ravno obrtnik je ona čebelica, ki tem zavodom donaša lepe dobičke. Sicer so pa vajenci po večini z dežele in ko dokončajo svojo učno dobo, se nastanejo zopet v rojst-
nem kraju/ Ako pa je obrtnik dobro izvežban, je to v občo korist, ne pa samo posameznikom.
Zakaj so bili učitelji v Ljubljani bolje plačani? Kavno zato, ker so denarni zavodi prispevali lepe vsote, v zavesti, da denar, v ta namen dan, ni ven vržen, ampak bode doprinesel obilne obresti.
Starši iz dežele, prizadevajte si, da daste vaše sinove ali hčerke učiti tja, kjer so obrtne šole, in vaši sinovi vam bodejo hvaležni!
Želeti bi bilo, da bi šolski odbor Novomeški pravočasno skrbel za pokritje stroškov za prihodnje šolsko leto 1921-2*2, da se zamore šola pričeti v oktobru, da vspeh ne izostane, in da seme, ki je vsejano, vskali in rodi stoteri sad!
Ljubljanski veliki semenj.
V zadnjem času so se v Ljubljani širile govorice, da se vzorčni veliki semenj v Ljubljani namerava prirediti šele meseca septembra t. 1. Ker bi take govorice, ki slonijo gptovo na napačnih ali krivo tolmačenih informacijah, utegnile begati občinstvo, zlasti pa interesente, ki se nameravajo udeležiti vzorčnega velikega semnja kot razstavniki, opozarja urad velikega semnja, da vse te ali enake govorice ne odgovarjajo resnici in da se Ljubljanski veliki semenj vrši nepreklicno v dneh od 13. do 24. avgusta t. I.
Razstavniki na Ljubljanskem velikem semnju že pridno dopošiljajo svoje prijavnice, tako, da je razpoložljivi prostor malodane oddan. Zaradi tega se interesenti poživljajo, naj kolikor mogoče hitro dopošljejo svoje prijave, ako tega še niso storili. To je važno zlasti iz tega razloga, ker hoče sejmski urad vsakemu udeležniku kolikor mogoče ustreči in je to mogoče le tedaj, ako se pravočasno prijavi. Čim kasneje dospe prijava, tem težje ali celo nemogoče je sejmskemu uradu, ozirati se na posebne želje izložnika glede dovolitve posebnega prostora ali pa obsega ploskovine, katero namerava zasesti s svojimi vzorci.
Sejmski urad je podvzel korake, da se vzorci, ki se uvozijo iz inozemstva, oproste carine. Upati je, da bo ta prošnja ugodno rešena. 0 uspehu korakov, ki so bili storjeni v tem pogledu, bodo interesenti pravočasno obveščeni.
V sejmskem redu je določeno, da se cena prostorov, navedenih pod točko 1 in 2, zniža, ako znaša plo-skovina najetega prostora več kot 40 m2. Do 40 m8 se cena prostorov ne zniža. Za nadaljnih 20m2, to je od 41 do 60 m2, se cena zniža za 20 %; za prihodnjih 40 m5, to je od 61 do 100 m2, se cena zniža za 40 % in za ploskovino, ki presega to velikost, to je od 101 m2 dalje, pa za 50 %. Na to je zlasti treba paziti, ker bi se lahko pojavila domneva, da velja določeno znižanje cen (20%, 40% ali 50%) za ves prostor, vštevši tudi prvih 40 m2.
Sejmski urad je določil delniško družbo Balkan v Ljubljani kot oficijelno spedicijsko tvrdko Ljubljanskega velikega semnja. Spedicijska tvrdka »Balkan« bo ves čas semnja poslovala na razstavnem prostoru in bo interesentom vedno na razpolago z informacijami glede špedicije blaga in drugih manipulacij, kakor tudi glede vseh tarifov, ki prihajajo za interesente v poštev.
Vajeniški domovi.
Na obrtnem kongresu v Celju, ki se je vršil dne 9. novembra 1919, je bila glede vajeniških domov sprejeta na predlog ravnatelja »Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani sledeča resolucija:
V	večjih mestih, kjer je obrt zelo razvita, priporočamo ustanovitev vajeniških domov«, kjer bi imeli vajenci v svojem prostem času zavetje, zabavo, pouk in vzgojo. V poštev pridejo vajenci, katerim mojstri radi prevelikega obrata ali družinskih razmer ne morejo preskrbeti stanovanja.
K vzdrževanju vajeniških domov« naj bi prispevali mojstri, sodelovalo naj bi pa tudi poverjeništvo za socialno skrb«.
Ministrstvo za socialno politiko (Središnja inšpekcija Rada) v Beogradu se je obrnilo radi ustanovitve vajeniških domov z dopisom broj 26718 z dne 5. maja 1921 na Obrtno nadzorništvo v Ljubljani, da mu poda izčrpne podatke, koliko vajeniških domov v Sloveniji že obstoja ter kje bi bila ustanovitev novih vajeniških domov potrebna, da bi zamoglo izdelati primeren načrt ter presojati o načinu državne podpore.
Pri Obrtnem nadzorništvu se je vršila 27. t. m. o ustanovitvi vajeniških domov v Sloveniji anketa, kjer je bilo sklenjeno, da je v področju ljubljanskega obrtnega nadzorništva poleg vajeniškega doma v Ljubljani nujno potrebna ustanovitev enakih vajeniških domov tudi v St. Vidu nad Ljubljano, Kranju, Kamniku, Tržiču, Vrhniki in Novemmestu.
Glede ustanovitve pripravljalnih odborov za ustanovitev vajeniških domov je bil tozadeven dopis do-poslan kompetentnim odborom obrtnih organizacij v omenjenih mestih.
Poziv vsem obrtnikom!
Stojimo na pragu nove dobe! Vojni vihar omajal je temeljne stebre v moralnem sestavu človeške duše. Samo napornemu in složnemu delu vseh narodnih činiteljev bo uspelo, da *se notranji človek obnovi z vstajenjem svetlih kriterij za vse glavne naloge javnega in privatnega življenja. To vstajenje se mora forsirati z najagilnejšo propagando dela. Ideja dela mora zavladati v celem našem narodnem telesu. Hitimo in
Ladjo gradimo, če zmanjka nam časa, žrtev smo jutri burnih valov«.
Tudi letošnji »Radišnji tedenv v Zagrebu je posvečen gospodarski propagandi dela vobče, posebno po težnji, da se osokoli mladina in ves narod obrne na resno delo v vseh strokah dela in pridobivanja.
Prvi in glavni pogledi te propagande namenjeni so organizaciji in vsestranskemu moralnemu, intelektualnemu in fizičnemu napredku delavnih energij našega naraščaja. Tu se mora položiti temelj za podlago normalnih razmer pridobivanja in za procvit obrta, trgovine in industrije. To domoljubno delo započel je Hrvatski Radiša in odločno je nadaljuje. Temu namenu služi tudi letošnji Radišin teden .
Vršil se bo letošnji Radišin teden« v Zagrebu v času od 3.—10. srpnja, svečano pa se bo otvoril v nedeljo 3. srpnja 1921 z manifestacijskim obhodom po mestu od 8—10 tih dopoldne.
Tak obhod prirejen je bil v Pragi ob priliki otvoritve praškega veletrha v grandioznem stilu in sijajni
manifestaciji s splošnim sodelovanjem vseh družabnih krogov.
Ta obhod naj bo tudi za naše razmere splošni izraz svečane himne in časti dostojanstvu dela, obenem pa krepki impulz za živo zanimanje in razumevanje naših velikih in važnih predobitvenih nalog.
V	obhodu se bo posebno prezentirala skupina od 2500 zagrebških vajencev, potem druge skupine raznih pridobitvenih panog, kulturna, humanitarna in športna društva in klubi, kakor tudi člani in mnogo-brojni prijatelji Hrv. Radiše«. Pod utiski tega obhoda in drugih svečanosti tega dne se bo razvila vsa daljna akcija celega >Radišinega tedna«.
Da bo ta svečani izraz obhoda kar najbolj splošen in zanosen, da se važnost njegovega pomena kar najresneje predoči in zbudi kar največja pažnja za vse pridobi tvene interese, čast nam je tem potom povabiti vse gospode obrtnike, da se temu obhodu pridružite z vsem pri Vas zaposlenim ini nameščenim osobjem. Posebno Vas opozarjamo, da se bo povodom tega obhoda vzdignil na noge ves Zagreb, prišlo pa bo tudi mnogo zunanjih udeležencev, s čimer bo obrtnikom, trgovcem in industrijalcem dana najboljša priložnost za uspešno reklamo. Kakor se je te vrste reklama izvedla z najboljšim uspehom v Pragi ob priliki otvoritve Praškega veletrha, lahko vsak obrtnik, trgovec in industrijalec uporabi za svoje proizvode na svoj strošek vsako dostojno in odlično' sredstvo, s katerim more vzbuditi pozornost ali občudovanje in tako občinstvo upoznati s svojimi proizvodi. Apartno prirejeni vozovi, avtomobili, okinčani konjeniki, odrasli pešci, posamezno in v skupinah, dečki in deklice iz meščanskih in kmečkih krogov, natovorjeni konji, mezgi, osli z vodniki, kakor tudi aranžiranje izložb, morejo se v vseh mogočih kombinacijah eventualno tudi v simpatični karikaturi izrabiti v te svrhe kakor najbolje kaže /.a dotične proizvode v okusni formi, ki privlači zanimanje občinstva.
Ker se je dozdaj pokazalo za to stvar v obrtniških, trgovskih in industrijskih krogih veliko zanimanje ter je vsled tega nujno potreba pravočasnih daljnih dispozicij, Vas uljudno naprošamo, da nam izvolite v najkrajšem času sporočiti, ako in kako boste sodelovali v obhodu. V sprevodu bo vsak dobil mesto in red po vrsti, kakor se kdo oglasi. Za samo reklamno sodelovanje v sprevodu plača vsaka stranka svoto po 1000 K (entisoč kron), vse druge stroške za svojo reklamo, vozove, deske, aranžman itd., nosi izključno ona sama.	»Hrvatski	Radiša«.
Sedanje gospodarske razmere silijo k združbi. Vprašanje zadrug je vsled tega na dnevnem redu. Ker hočemo svojim bralcem podati splošen pregled v vseh davčnih vprašanjih, se moramo pečati tudi z vprašanjem obdačbe zadrug. O tem predmetu imamo Slovenci že eno knjižico, katero je založila »Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani«. Glasi se Obdačba pridobitnih in gospodarskih zadrugo Spisal jo je pokojni Valentin Žun, ko je bil še finančni tajnik v bivšem finančnem ministrstvu na Dunaju. Pokojnic je bil strokovnjak glede obdačbe podjetij, ki polagajo javne račune. Zgoraj omenjena knjižica
je bila zelo pregledna. Žal, da je že pošla. V sledečem se bomo opirali na izvajanja te knjižice, ker se zadevna zakonska določila niso bistveno spremenila.
Za obdačbo pridobitnih in gospodarskih zadrug je merodajno drugo poglavje zakona o osebnih davkih z dne 25. 10. 1896, drž. zak. št. 220, in pa zadružna, davčna novela z dne 3. januarja 1913, drž. zak. št. 5. Po določbah teh dveh zakonov moremo v davčnem oziru razlikovati tri vrste pridobitnih in gospodarskih zadrug, osnovanih na zadružnem zakonu z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70.
Zadruge so z ozirom na način obdačbe:
a) davka proste,
b) ugodnostne,
c) neugodnostne. Slednje, t. j. neugodnostne se dele zopet v zadruge:
1. s stopnjenia znižanim davčnim merilom, in
2. z davčnim merilom 10 odstotkov.
Davka proste zadruge so po § 84 lit. e, zak. o osebnih davkih iz leta 1896, v besedilu zadružnodav-čne novele iz 1. 1913:
a) kreditna in posojilna društva (hranilnice in posojilnice), kojih pravila odgovarjajo zahtevkom § 1 zakona z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91. Sem spadajo takozvane rajfajznovke«.
b) Dalje so davka proste po § 84 lit. f zakona o osebnih davkih iz leta 1896, v besedilu zadružno-dav-čne novele iz 1. 1913, še zadruge in druge združbe kmetovalcev za skupno nabavo semenja, gnojil, strojev in orodja ali drugih kmetijskih produkcijskih potrebščin, za povzdigo živinoreje (živinorejske, biko-rejske, pašniške zadruge, živinske zavarovalnice itd.) ali za skupno pospeševanje drugih deželnokultumih namenov, če se pri tem po pravilih ne sme razdeljevati dobiček med zadružnike in se tudi v resnici ne razdeljuje.
3. Konečno so davka proste tudi še zadruge in druge združbe kmetovalcev za skupno predelavo in uporabo (vnovčevanje) po zadružnikih pridobljenih kmetijskih pridelkov. Pri teh zadrugah se seveda ame razdeljevati dobiček med ude, ne da bi se zato odre k M davčna prostost.
Če pa imajo take zadruge (navedene pod točko 3) kako prodajalno v kraju, kjer se ne nahaja večina njenih udov, se za dobiček iz te prodajalne ne more priznati davčna prostost. Primer: neka mlekarna na Kranjskem ima v Mariboru svojo prodajalno.
Ugodnostne zadruge, t. j. zadruge, ki uživajo posebne davčne ugodnosti, so one, na načelu samopo-’ moči osnovane pridobitne in gospodarske zadruge, ki omejujejo svoj opravilni obrat na svoje ude.
Vse druge zadruge so neugodnostne.
•Vendar imajo one neugodnostne zadruge, ki se v svojem poslovnem obratu drže postavnih in v pravilih določenih mej, nekoliko znižano davčno lestvico.
Ako se pa poslovni promet ne drži postavnih in v statutih določenih mej (n. pr. po pravilih smejo biti deležni obrata le zadružni člani, dejansko pa razteza zadruga svoj obrat tudi na neude), tedaj se odmeri vedno le 10 odstotni davek.
Davčna merila za posebno pridobnino pri zadrugah so sledeča:
a)	ugodnostne zadruge:
Če po davčnopravnih določbah ugotovljeni čisti donos ne presega 1200 K, so te (ugodnostne) zadruge davka proste.
Kako se obdačujejo pridobitne in gospodarske zadruge.
Za čiste donose nad 1200 K pa velja ta-le davčna lestvica:
Od več nego 1200 K do vštevših 2800 K 2.5 %, od 2800 K do 5000 K 3 %, od 5000 K do 40.000 K 3.5 %, od 40.000 K do 100.000 K 4 % in od več nego 100.000 K 5 %.
b)	Neugodnostnim zadrugam, kojili poslovni obrat se drži postavnih in v pravilih določenih mej, se odmerja davke z ozirom na čisti donos, ugotovljen po davčnopravnih pravilih, po teh-le postavkih:
Čisti donos do vštevših 2800 K 4 %, od več nego 2800 K do vštevših 5000 K 5 %, od 5000 K do 10.000 kron 6%, od 10.000 K do 20.000 K 8%, in od več nego 20^000 K 10 %.
Če se pa poslovni promet ne drži postavnih in v pravilih določenih mej, odmeri se, naj bo čisti donos večji ali manjši nego 20.000 K, vedno 10 odstot. davek
Nadaljno vprašanje se glasi, od česa, t. j. od kake podlage se odmerja posebna pridobnina.
Pri sestavi obdačbene podlage se izhaja praviloma od čistega donosa ali dobička, ki ga izkazuje na podlagi računa zgube jn dobička zadružna bilanca. K temu (bilančnemu) dobičku je nato prišteti gotove, v § 94 zak. o osebnih davkih navedene obdač-Ijive izdatke. Na drugi strani se pa odbije v § 95 navedenega zakona označene neobdačljive prejemke in vporabe bilančnega dobička.
Pri tej ugotovitvi vživajo ugodnostne zadruge gotove davčne olajšave. Te so:
1. ugodnostnim zadrugam se ne odmerja provizorični (začasni) davek,
2. obresti vknjiženih dolgov se pri odmeri pri-dobninskega davka ne prištevajo čistemu dobičku, temveč se smatrajo kot odbitni postavki, kakor n. pr. obresti nezavarovanih terjatev. Pri neugodnostnih zadrugah se obresti vknjiženih dolgov ne morejo odbiti od dohodkov.
3. Istotako se ne smejo prevzeti v obdačbeno podlago darila, darovi in druge namembe, ki se dado osebam ali napravam, ki ne pripadajo zadrugi sami, in sicer brez razločka, ali so taki darovi potrebni za opravilni obrat ali ne. Če se dado taki darovi zadružnikom ali njihovim rodbinskim udom, so obdačljivi.
Vendar so nagrade, ki jih prejemajo člani načelstva ali nadzorstva za svoje poslovanje v zadrugi, /. zneskom, ki je primeren temu poslovanju, davka proste.
4. Bilančna izguba, ki je nastala v zadnjem, pred bilančnim letom preteklem opravilnem letu, se z zneskom, ki se preračuni po davčnopravnih določbah, izločuje iz obdačbene podlage.
5. Knjižni, toda ne realizovani kurzni dobički, ki se ne preodkazujejo v posebnih rezervah za kurzne zgube, se smatrajo v vsakem slučaju kot odbitki.
6. Kot dovoljeni odbitki še smatrajo tudi stroški, ki so zvezani z ustanovitvijo ugodnostne zadruge v prvem letu njenega obstanka (takozvani ustanovni stroški). Če se ustanovni stroški razdele na več let, tako da se postavijo med bilančne aktive, se odpisi od takih aktivov v prvih petih letih zadružnega obstoja smatrajo za dopustne odbitke.
tl. Če po davčnopravnih določbah ugotovljeni čisti donos ne presega 1200 K, so ugodnostne zadruge oproščene pridobnine po II. poglavju zakona o osebnih davkih (t. j. posebne pridobnine).
Radi tega izkazuje tudi zgoraj navedena davčna lestvica za ugodnostne zadruge davčna merila šele za obdačbeno podlago nad 1200 K.
8. Takozvani minimalni davek se ugodnostnim zadrugam ne odmerja.
Minimalni davek znaša 1 tisočinko (eden od tisoč) zneska deležev. Odmerja se v onih slučajih, ako je obdačbena podlaga negativna ali pa tako nizka, da je minimalni davek višji kot pa ona pridobnina, ki bi se odmerila na podlagi (pozitivne) obdačbene podlage.
Preostaja nam še vprašanje, kake davke plačujejo zadruge, s posebnim ozirom na finančni zakon za leto 1920-21.
Plačati jim je:
a) posebno pridobnino in sicer po davčnih lestvicah, katere smo zgoraj navedli,
b) 90 odstotni enotni državni pribitek od odmerjene pridobnine,
c) 30 odstotni do 80 odstotni donosnostni pribitek, ako znaša rentabiliteta nad 6 odstotkov; odmerja se istotako od predpisane posebne pridobnine.
d) doklade za avtonomne oblasti,
e) invalidski davek, in pa
f) davek na poslovni promet, ako zadruga ni oproščena tega davka.
To so glavne točke, katere nam je vedeti glede obdačbe zadrug.
Listnica upravništva.
Med letošnjimi naročniki je dosti takih, ki dolgujejo naročnino še za leto 1920. Prosimo, da nam pošljejo obenem z naročnino za letos tudi zapadlo naročnino, ki znaša za lansko leto K 24’—.
Razno.
Osemurni delavnik. Virtenberški industrijski nadzorniki v Stuttgartu so v svojem poročily za leto 1920, predloženem vladi, prišli do zanimivih zaključkov glede osemurnega delavnika. Podjetniki se ne upirajo osemurniku, pač pa delajo največje težave delavci sami, ki izjavljajo soglasno po večini svojih strokovnih organizacij, da si ne puste predpisovati, kako dolgo smejo delati, in da zahtevajo svobodo dela za tako dolgo, kakor je njihova volja. Neugodni gospodarski položaj jih sili, da sami iščejo delo nad ure. Poročilo tudi ugotavlja, da je opažati znaten napredek v volji do dela. V ostalem odklanja poročilo obdolži-tev, da je osemurnik kriv draginje, ki izhaja v resnici iz političnega položaja, iz pomanjkanja sirovin, .pre-ni9ga, transportnih sredstev itd. Osemurnik je velikega zdravstvenega pomena zlasti za delavke, posebno še za matere, in je treba osemurnik vsekakor tudi priporočati, le da mora odpasti prepoved, ki bi branila delavcu prostovoljno plačano delo preko osem ur.
Razpis dobave raznega papirja, lima, desk, vrvi, sukanca, žičnikov i. dr. Uprava državnih monppolov v Beogradu razpisuje: 1. Ofertalno licitacijo za nabavo raznega papirja na dan 7. junij t. 1. ob 16. v pisarni uprave državnih monopolov. 2. Ofertalno licitacijo za nabavo raznega papirja, lepenke, kartona, lepa, deščic, vrvi, sukanca itd. za potrebe tobačne tovarne v Ljubljani na dan 22. junija t. 1. ob 16. uri v pisarni
upravnika državnih monopolov. — Sezname blaga, ki ga je dobaviti, dobavne pogoje in vzorce je moči v gori omenjeni pisarni vpogledati. En izvod razpisa, seznamov blaga in pogojev je v pisarni trgoVske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati. — Ponudbe, pismene, v zapečatenih zavitkih, je poslati do dne licitacije gori navedeni pisarni.
Znak konsolidacije naše države nam predočuje produkcija premoga v Bosni. Dočim se je pred svetovno vojno in tekom nje v tamošnjih premogovnikih nakopalo maksimalno 2600 ton premoga na dan, se je sedaj produkcija dvignila že na 4000 ton. Predvojno stanje se torej izza krize za časa prevrata ni samo vzpostavilo, temveč se je zdatno zboljšalo. Rudniki v Bosni so državna last.
Obrtna nadzorništva v Sloveniji obsegajo sledeča okrožja: 1. Ljubljana za okr. glavarstva Ljubljana, Logatec, Kranj, Radovljica, Kamnik, Litija, Kočevje, Krško, Črnomelj in Novomesto. 2. Celje za okraj, glavarstva Celje, Brežice, Slov. Gradec, Konjice in Prevalje. 3. Maribor za okrajna glavarstva Maribor, Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota.
Šegrtsko izložbo priredi v Zagrebu »Hrvatski Ra-diša«. Hrvatski Radiša, čegar ustroj je pri nas mnogo premalo poznan, vrši važno kulturno delo med obrtniškim naraščajem, katero bo treba na vsak način uvesti tudi pri nas, če hočemo, da se nam ne zgubi najproduktivnejši del naroda v brezdelnosti, površnosti in strankarski podivjanosti. Občeslovensko obrtno društvo je zaradi tega o binkoštnih praznikih poslalo 3 člane gospodarskega sveta v Zagreb, ki so si ogledali delovanje Hrvatskega Radiše in namerava izdelati program za ustvarjenje enakih institucij v Sloveniji. O predmetu je predaval 22. t. m. g. Hohnjec v Celju pred večjim vajeniškim zborom, kjer je našel mnogo razumevanja. — Hrvatski Radiša priredi meseca junija v Zagrebu izložbo vajeniških del. Otvoritev 12. junija. Ravnateljstvo je pripravljeno za slovenske va-' jence in vajenke rezervirati poseben^fzložbeni prostor, ako se jih dovolj prijavi. Tz Celja se je doslej priglasilo 40 vajencev iz najrazličnejših strok. Ne dvomimo, da se jih bo prijavilo še mnogo več in posebno tudi ženskih vajenk, ako bodo akcijo primerno podpirali mojstri. Opozarjamo pa tem potom, da je za prijave že skrajni čas, in pozivljemo slovensko obrtniško va-jeništvo, da pošlje takoj svoje priglase na naslov g Miloša Hohnjec, kiparja v Celju.
Uvoznti predpisi za blago iz Nemčije. Na nastalo vprašanje, kakšna dokazila je zahtevati od uvoznika v svrho dokaza, da je blago v resnici kupil in plačal, predno je stopila v veljavo uredba glede našega uvoza iz Nemčije, je izdala Generalna direkcija carin sledeče pojasnilo carinarnicam: 1. Za neposredno plačano blago se zahteva v svrho dokaza faktura in izvleček iz knjige kupca z izjavo, da jamči za točnost izvlečka in da bo — ako se ugotovi neresničnost izjave — plačal za kazen 100 % vsote, katera je po izjavi plačana dotični tvrdki na račun enega dela ali celega iznosa naročenega blaga. — 2. Za blago, ki se je plačalo z devizo, se zahteva v svrho dokaza potrdilo one banke, pri kateri se je kupila deviza, v katerem mora biti naznačen dan in število dopisa, s katerim se je prodaja devize prijavila Generalnemu inšpektoratu ministrstva
financ. Potrdilo banke se mora predložiti v overov-Ijenje Generalnemu inšpektoratu, ki se izjavi, da-li velja potrdilo kot dokaz ali ne. — O tem so obveščene vse carinarnice.
Uredbo o valutah in devizah priobčuje »Uradni list-r deželne vlade za Slovenijo v št. 58 z dne 31. maja.
Socijalno-gospodarski del naše ustave. Dne 2. junija z veliko večino sprejeti 3. del ustave ni nikak konglomerat boljševiških eksperimentov, ampak vsebuje določbe, ki zasigurajo gospodarski red, sloneč na načelih pravičnosti ter stremeč v mejah gospodarske svobode za tem, da omogoči vsakomur človeka dostojno življenje. Predvsem zasigura poedincu možnost enake priprave za ekonomski boj (člen 22.) s strokovnim podukom in organizacijo, ozirajoč se posebno na siromašno mladino. Delovno moč postavlja pod zaščito države (člen 23.), brani jo pred izkoriščanjem, ščiti posebno ženo in nedorasle. Stoječ na principu pogodbene svobode, postavlja za državo dolžnost intervencije (člen 26.) na drugi strani pa garantira delavcu svobodo koalicije (člen 33.). V gospodarski borbi se postavlja država odkrito na stran ekonomsko slabih ter podpira njihovo stremljenje po gospodarskem ojačenju z odkritim favoriziranjem zadružništva (člen 29.). V socijalno-političnem oziru ustava ne prezre nobene izmed zahtev moderne socijalne politike: -država se briga za posebno varstvo mater in male dece za zavarovanje delavca in kmeta proti nezgodam, bolezni, brezposelnosti in nesposobnosti za delo, skrbi za brezplačno zdravljenje siromašnih slojev (členi 27., 30., 31.). Princip privatne svojine je v ustavi znatno ograničen, ne le s poudarkom, da iz svojine izhajajo tudi obveznosti, temveč s pozitivno določbo, da bo zakonitim potom določiti vsebino in obseg omejitev. Pa tudi ustava že sama konkretno omejuje neomejeno svobodo privatne lastnine s tem, da uvaja udeležbo države na dedščini, posebno pa tam, kjer prihaja interes velike večine jugoslovenske-ga naroda posebno v poštev, pri agrarnih odnošajih. Sem spada ekspropriacija privatnih velikih šumskih kompleksov, razdelitev velikih posestev ter odprava zastarelih lastninskih institucij fidejkomisa in fevdalnega odnošaja. Nesporno vodijo eno glavnih točk ekonomskega in socijalnega dela jugoslovanske ustave določbe o ureditvi agrarnega vprašanja. Popolna osvoboditev jugoslovanskega kmeta je do kraja izvedena z uničenjem vseh fevdnih odnošajev, odpravo kolo-nata v vseh njegovih oblikah in uvedbo kmečkega domačinskega prava, ki zasigura poljedelcu minimum zemlje, kateri se ne more več razkosati, niti odtujiti. Poljedelcu se zasigura tudi primerna souporaba na javnih šumah. Čim intenzivnejšo izrabo plodne zemlje mora država podpirati s sistematsko kolonizacijo, predvsem svobodno organiziranih naseljeniških zadrug.
Obrtniški vajenci. Obrtniki, kateri so pripravljeni vzeti v uk slovenske dečke iz Koroške, naj to prijavijo Občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju«. Gre za rešitev slovenskih mladeničev, ki bodo v nasprotnem slučaju primorani oditi v Celovec, kjer se nam bodo potujčili.
f
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju je imela dne 23. maja svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila primerna. Poročilo o 7. poslovnem letu zadruge (1920) je bilo v toliko zanimivo, ker je zadruga v preteklem letu dosegla doSedaj največji čisti dobiček, ki prekaša že za znatni znesek vsoto vplačanih deležev, tako da se je letos iz čistega dobička že moglo tudi izločiti več prispevkov v dobrodelne svrhe. Promet preteklega leta je znašal 6,018.601 K 46 v; hranilnih vlog je bilo za 188.350 K 90 v vloženih in za 106.056 K 44 v dvignjenih. Na tekoči račun se je vložilo 1,348.652 K 27 v in dvignilo 1,393.591 K 08 v. Te številke kažejo jasno, kako nujno potreben je ta zavod za celjski okoliš, ker se je takšen promet dosegel vkljub temu, da 11 mesecev poslovnega leta zadruga sploh ni imela nastavljenega tajnika in se je zaradi tega tudi poslovanje moglo vršiti le v omejenem obsegu. Koncem leta je ostalo vloženega denarja 193.075 K 50 v. Zadruga šteje 112 članov z 137 deleži v skupnem 'znesku 13.080 K. Rezervni zaklad je dosegel koncem leta 1920 vsoto 32.924 K 54 v, čisti dobiček znaša 23.561 K 78 v, lastno premoženje zadruge pa 63.725 K 48 v. Zadruga obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun po 5 odstotkov, daje posojila pod najugodnejšimi pogoji in prevzema trgovske in obrtne račune od svojih članov v eskompt. Iz stališča Obrtniških potreb nujno želimo, da se v za-
drugi uvede vsakodnevno uradovanje, ker bo potem vsakomur mogoče se posluževati dobrot tega zavoda. To bo sedaj sigurno mogoče, ko si je zadruga pridobila dobro tajniško moč. Razun tega je zelo želeti, da pride zadruga s svojim lokalom na dostopnejše mesto in se ne skriva več v Cankarjevi ulici na prostoru, kjer jo človek silno težko najde. Vrhu tega je potrebno, da se zadruga pokaže javnosti potom inse-ratov, ker dejansko še večina obrtništva, ki bi se je sicer rado posluževalo, zanjo niti ne ve. Potem pa je pričakovati, da bo iz sedanje zadruge, ki se je imela od početka boriti s silnimi težkočami, zrasel važen in močen gospodarski faktor, na kateri se bo lahko naslanjalo pomoči potrebno obrtništvo.
Dobava gorivnega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturira-nega (gorivnega) špirita, katerega bo oddajal na debelo iz skladišča izven mitnice in na drobno pri trgovcu v mestu. Interesenti obrtniki naj takoj priglasijo svoje potrebščine na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani najkasneje do 18. t. m.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
I
HALI OGLASI.
I
Knjlievni vijesnik. Na Ijttnu sezonu naručite si odmah novo izašlu knjigu Ji rase k: FILOZOFIČKA HISTORIJA, najbolji historički roman čehoslovačkoga naroda, K 30, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Pouzečom 30 K. Šalje Čeho-Jugoslovenska naklada J. Horejk. Zagreb, Hatzova ulica 15.
Med slovenskimi obrtniki najbolj razširjeni list Je „Obrtni Vestnik44. Zato inse-rlrajte v tem listu.
ANTON KUNSTEK
—9 TRGOVINA Z USNJEM
Ljubljana, Kopitarjeya ulica 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja vseh vrst po najnlžjiti cenah v vsaki množini.
Gosp. miznrslii mojstri, pozor!
Gospodarska zadruga ljubljanskih mizarskih mojstrov v Ljubljani ima v zalogi različni lu£ (Belz). Dobi se pri načelniku gosp. Ferdo Primožiču, Ljubljana, Trnovski pristan 4.	25,	3-3
JADRANSKA BANKA
Delniška glavnica: K 30,000.000 —. Rezerva nad K 10,000.000 —.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, MetkoviČ, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura:	Brzojavni naslov:
Kranj.	Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema : borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	24	8—2
Kongresni trg 4.
Telefon St. 508.	PoStno-tek.	urad
it. 12.051.	13,24	11
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje usta* navijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
4°,o
od dne vloge do dne dviga.
/v yv v v y\ /v /v y\
S
Pravi malinovec
se vedno dobiva po najnižjih dnevnih cenah pri	30,	14-1
Potnik Srečko, Ljubljana, Metelkova ulico, blizu Belgijske vojašnice.
Istotam se dobijo ekstraktivni izdelki za sodavičarje.
/
s / \ ✓ \
\s\s\s\/\s\s\s\s\s\s
Spretnega kovali in sedlarja
išče Obrtniško društvo za Laški okraj.
Sprejmeta se kot tovarniška mojstra, ki bosta imela dober zaslužek in vse gospodarske ugodnosti.
Pojasnila daje Obrtno društvo za Laško. Za odgovor je priložiti znamko.	29,	1-1
fp	M. KUŠTRIN	w>
LJUBLJANA |§| podr MARIBOR DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470 JURČIČEVA ULICA 9		
	PRIPOROČA	
	PNEVMATIKE ZA AUTO	
	IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE	
	GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE	»
	ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEH-	•
NIČNI MATER1JAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH !		! ! !
.. L L.		1 1