Kazalo_1.pmd

11 UDK 025.2/.6/027.7(436/89)”1778” Instrukcija, predpisana za vse univerzitetne in licejske knjižnice z dvornim dekretom 30. aprila 1778, št. 628 1 1. Prvo, kar moramo opraviti pri ureditvi vsake knjižnice, je sortiranje knjig, ki obstaja v tem, da si zasnujemo sistematični načrt ved in potemtakem prihod- njih knjižničnih oddelkov, nato knjige v skladu s temi oddelki razložimo in jih postavimo v za to določene omare. Glavni oddelki so npr. : teologija, filo- zofija, pravo, medicina, matematika, zgodovina, filologija. Vsaka teh glavnih disciplin mora spet dobiti svoje pododdelke in podstroke. Teologijo je npr. dopustno razdeliti na 10 strok, namreč na hierografijo, hermenevtiko, patristiko, dogmatiko, polemiko, kazuistiko, pastoralno teologijo, asketiko, liturgiko in sinodiko . Hierografija obsega zapisano božjo besedo in jo je spet mogoče razdeliti 1) na poliglote ali izdaje biblije v več jezikih, 2) na biblije v mrtvih jezikih , kot so hebrejski, grški in latinski, 3) na biblije v še živih jezikih itn. Pri postavitvi knjig moramo 2. paziti, da bodo v vsaki disciplini postavljena najprej zgodovinska in priprav- ljalna, nato splošna in končno posamična dela, in sicer vselej ob upoštevanju časovnega zaporedja; vendar tako, da a) formata nikoli ne zapostavimo, torej folije k folijam, kvarte h kvartom itn., in b) da knjige ne stojijo preveč tesno druga ob drugi, ker bo, razen pri manjši pomnožitvi knjig, potrebno poskr- beti za precejšnje premestitve. 3. Potem ko so knjige na navedeni način razpostavljene, označimo vsako omaro z rimsko številko in od spodaj navzgor vsak predal v omari z latinično črko. Številko omare kot tudi črko predala nato zabeležimo znotraj na platnični ali na prvem belem listu in poleg tega opremimo z arabsko številko, ki kaže, katero mesto ima knjiga v svojem predalu. Na ta način pove torej IX.D.8. to- liko kot osma knjiga v četrtem predalu devete omare. S tem je preprečena zmeš- njava in, če so ti znaki pravilno pripisani v katalogu, hkrati olajšana pregled in iskanje. 4. Potem se lotimo osnovnega kataloga , to je da bodo vse knjige na papirju (poli papirja, op. prev.), katerega zadnja stran mora biti nepopisana, zapisane v samovoljnem redu, in sicer, da bodo poleg naslova vsake knjige in imena avtorja hkrati zapisani kraj, leto, format naklade, vezava in njeno mesto v knjižnici. 1 Prevod predpisa, objavljenega v priročniku Grassauer, Ferdinand. Handbuch für Universitäts- und Studien-Bibliotheken... Wien, 1883, str. 171–175.