Leio im sißuiiKn m. v trani, o mm 28. imwo HZ5. cena diu r ihaja fiik dan popoldne, Uvsentii nodal!« in praznike. — InaeraÜ: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst v D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Sloronafet Herod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 O i = ttprmvniitvo: BnallOFn nlloa štev« 5, pritličje. — Telefon štev. 304 Uredništvo a Bnalloea nllca št. 5, I. nadstropje, <— Telefon štev- W PoStnfna ptaiarta v gotovini. Simbol edinstva Vidovdanski spomki6ki praznik ima razna svoja značenja: svoje versko značenje, svoje plemensko srbsko zna-cen je, pa tudi svoje splošno jugoslo-vensko značenje. Simbol nam je edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev! To zadnje značenje izhaja še iz predvojnih časov, ko se je jujrosloven-ska omladina iz jugoslovenskih krajev bivše Avstrije zbirala pod geslom »Do Vidova«. To revolucijonamo geslo je izražalo našo voljo do državnega in itacijonalnega edinstva Srbov, Hrvatov m Slovencev. Dobro smo videli, da brez PiRemonta, da brez srbskega Pi-remonta ne more priti do jagosloven-♦ . države, do naše samostalnosrt. V ( ; anju so se zbirali na Dunaju, : Prajgi, v Gradcu, v Ljubliani, Gorici, Trstu, Zagrebu. Sarajevu, Splitu. :.Do Vidova« ie bilo revolucijonarno spoznanje, je bila naša revolucionarna parola. Revolucionarna parola je nato postala živo meso, stvarnost. Jugosloven-ska država se je ustvarila tako brzo, kakor niri največji optimisti niso mogli pričakovati. Iz rolitične fantazije smo se pomaknili v realno življenje. Sedaj smo morali srraditi novo državo, dati ji notranjo obliko, zasigurati ji trdne meje in ustvariti močno armado. Vojska je šla na delo. Ni teoretizirala o državnem in narodnem edinstvu, o federacijah in avtonomijah, ali celo o narodih in plemenih. Krepko je začrtala pot enotne vojaške organizaciie. Vsak ugovor ie zatrla v kali. Upori političnega značaja so se kaznovali. V vojski vlada vzoren red. Vojaki se čutijo kot pravi brati. Lahko rečemo, da je na tem področju našega notraniega življenja vzpostavljeno kar najidealnej-še državno in nacijonalno edinstvo. Tu je vidovdanski revolucijonami in ju-goslovensko naciionalni simbol postal meso in kri. Tudi v gospodarstvu je edinstvo naroda skoio popolnoma vzoostavlie-no. Edinstvo napreduje na vsi črti. Govorimo o enotni jusroslovenski industriji, o skupni trgovinski politiki, o prometnih vprašanjih brez ozira na lokalne esroizme. Velike skupne organizacije družijo privrednike vse države. In tako na vseh ostalih področjih iavnega življenja. Tudi kultura se približuje idealu novega jugoslovenskega Človeka. Zlasti krepak je napredek na šolskem polju, kjer je Drevidna in smo-trena prosvetna politika ustvarila pogoje, da dorascajoča omladina vse države zasanja ideal velikem juzosioven-skesa človeka, ki bo znal kVubovati sovražnikom, v svoji notranjosti pn izoblikovati naveza človeka, juzoslovm-skega človeka, novem Slovita. Na Vi-dovdan končujejo šolski zavodi šolsko leto In zapirajo vr«ta. V srca naše omladine nolagaio vidovdanski simbol edinstva. Za mnoge od nas je bodočnost in njen simbol važneisi od preteklosti in od snomina na plemensko bitko, dasi ie bila tudi ta velika in v bistvu zibelka naše države. V edinstvu je moč! Ta ozir fin krepak notranii in zunanji razvo* našega naroda tvori bistvo jugoslovpnskega nacvonauzma ter zahteve nn državnem in nacijonalnem edinstvu. Državno in nacijonalno edinstvo bo ustvarilo vse drugačne pojro.ie samoohrane in zaščite našega jugoslovenskega naroda, kakor še tako draga in moderna oboroževanja. Ni nuška, ki nns lahuo ŠH-ti, je zirbeli odnorno^t\ edinstva, ki m°-ra znplapolati v celem narodu brez razlike vere in historičnih remmi^emc. To veVko navdušenje ob en^m in intern nftciwna1nem m državnem idealu je, ki tvnri mrel wzosloven^kepa nBog jim bodi milosti ji v! Slava jim!« Narodni poslanci so vstali in ponovili predsednikov vzklik. Predsednik Marko Trifkovič je nato kratko sporočil: V smislu včerajšnjega sporazuma na konferenci načelnikov parlamentarnih skupin stavim na dnevni red edino točko: Poročilo verifikacnske-ga odbora o anketiranih mandatih HSS. Nastala je svečana tišina. Nekateri poslanci so se začeli spogledavati. Bili so tudi precej komični prizori. Predsednik ie nato skupščino vpra- šal: »Ali se kdo prijavi k besedi?« Ker se ni nikdo prijavil, je predsednik odredil glasovanje. . poživljajoč: »Kdor je proti verifikaciji, naj vstane!« Vsi poslanci so obsedeli, nikdo se nt dvignil. Predsednik le nato nadaljeval: Ker ni nikdo vstal, konstatiram. da je narodna skupščina soglasno sprejela poročilo verifikacijskega odbora In so s tem overovlien! mandati narodnih poslancev. Poživljam jih, da pridejo v skupščinsko predsedstvo k prisegi. Predsednik je nato sporočil, da je posebni odbor predložil poročilo k zakonskemu načrtu glede spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. V odboru je biio poročilo soglasno sprejeto ter predlaga, da pride to poročilo na dnevni red prihodni*; seje. Narodna skupščina je soglasno sprejela predsednikov predlog, ki je nato sejo ob 10.50 zaključil ter naznanil, da je pnliodna seja v torek 30. t. m. z dnevnim redom: razprava o poročilu odbora glede spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. — Beograd, 27. junija, (izv. Ob 12.) Danes ob 11. dopoldne so prisegli vsi poslanci HSS, katerih mandati so bili na današnji seji narodne skupščine overovljeni. Skupščinski predsednik Marko Trifkovič je poslancem iskreno čestital. Posl. Pavle Radič ohrani mandat v sarajevskem volilnei okrožju, dočim prepusti mandat za Banja-Inko seljaku Petru Jcziču in onega v Šibe-niku gimnazijskemu ravnatelju Josipu Pa-sariču. Zajedničarji razpolagajo vsega skupaj s 7 mandati. Danes dopoldne so radičevci razpravljali v svojem klubu o politični situaciji. Vo]o!ko revolucija na Gršbem Pangalos sestavil novo grško vlado. - Italija se približuje Grški« — Vtis v Beogradu« — Žrtve revolucije. — Atene, 27 junija. (Izv.) Celokupna I vojska in mornarica pozdravljate z navdušenjem skoraj nekrvavo revolucijo. General Pangalos ie popolnoma gospodar situacije. Okoli 30 narodnih poslancev je obljubilo generalu Pangalosu svojo podporo. Tudi predsednik republike je na strani generala Pangalosa. Papanastasiu je sno-Či odklonil sestavo vlade ter vrnil mandat predsedniku republike. Nato je predsednik republike poveril sestavo vlade generalu Pangalosu Ta je snoči že predloži1 listo nove vlade. Bivši finančni minister Kolina s je sprejel v novi vladi finance. — Atene, 27. junija. (Izv) General Pangalos je sestavil novo vlado, ki je takoj prisegla. Vojaka in mornarica pozdravljata novo vlado, ki je sestavila v posebnem manifestu delovni program ki se ima izvesti z %'so doslednostjo. Manifest nanaša konsolidacijo in ojačenie republikanskega režima, daje garancije za nepristranost sodišč, obliublja takošnjo rešitev agrarnega problema in reorganizac;To vojske in mornarice. Prebivalstvo samo je napram novi vladi apatično. General Pangalos objavlja v manifestu tudi. da triumfira revolucija. V splošnem sta bila v poteku revolucije ubita dva in več oseb je bilo ranjenih*. — Beograd, 27. junija, (izv.) Današnje •»Vreme« je ob 2. ponoči preielo brzojavno poročilo Iz Aten. da je general Pangalos sestavil novo vlado, ki ie snoči ob 20. prisegla. Vlada je sestavljena: 1. general Pangalos, ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo, 2. admiral H a d ž i k y r i a k o S. ministrstvo zunanjih del in ministrstvo mornarice. 3. K o f i n a s. finančno ministrstvo, 4. general Panajopulos, notranje zaefeve, 5. Bubi sli s. ministrstvo tfgovine Nova Pangalosova vlada se predstavi narodni skupščini v ponedeljek. Pangalos bo zahteval od skupščine, da mu izreče zaupnico. Kakor trde, bodo člani bivše vlade, zlasti M f h a 1 o kop o 1 o s, Kafanda-r i s in K o n d i 1 i s glasovali proti vladi. — Beograd, 27. junija. (Izv.) Železniška zveza s Solunom je redna. Ni nikaklh ovir za potniški in blagovni promet. Na postajah straži grško vojaštvo. Na solunskem kolodvoru so postavljene strojnxe. — Beograd, 27. junija, (fzv.) Vodilni diplomatični krogi z velikim zanimanjem spremljajo dogodke na Grškem. Naša vlada je v zunanji politiki dosledno odločena, da se ne vmešava v dogodke ua Grškem, ker so popolnoma notranjega značaja. Vodilni krogi obžalujejo le, da ne vlada na Grškem parlamentarno demokratski režim, marveč, da se vmešavajo v čisto politične stvari oficirske klike. Naša vlada še vedno vztraja pri svojih zahtevah glede Soluna, ker je prepričana, da so njene zahteve upravičene in da je potreba v gospodarskem oziru braniti naše interese glede izhoda ua Solun. — Rim, 27. junija. (Izv.) Italijanski politični krogi živahno razmotrivajo dogodke na Grškem, ki Jim posvečajo največjo po. zernost. Tudi tukaj prevladuje mnenje da je vojaška revolucija na Grškem v bistvu naperjena proti krallevinf SffS. Grški oficirji so zadnji čas postajali zelo nezadovoljni, ker je bila prejšnja vlada pri pogajanjih v Beogradu zelo popustljiva Splo-$no je mnenje, da je revolucija na Grškem v tesni zvezi z ustvaritvijo novih prijateljskih odnošafev med Grško in Italijo. Javna tajnost je, da se je italijanska zrr-nančasna rešitev proračuna onemogočena, da ne gorimo o tem, da ni gotovo, ali bi izšla iz novih volitev sploh dela zmožna, državotvorna koalicija. Iz teh vzrokov stalno narašča vpliv onih, ki žele, da bi se izvršile volitve po obdobju, v zakonu določenem, to je spomladi 1926. Habrmanova zadeva je vzbudila veliko pozornost. Socijalni demokratje, ki so stali doslej za dr. Benešem, so izpre-menili fronto in njihov tisk je ostno napadel zunanjega ministra. Očital mu je, da m držal dane obljube, da imenuje Ha-brmana za poslanika na Dunaju. Stvar 3e taka-le: ministrski svet ie na predlog dr. Beneša sklenil, da bi bil imenovan Habrman, toda prezident republike je odrekel soglašanje v tem, rekoč, da bi se kršila ustava. Ta določa, da ne minister in ne poslanec (senator) ne more biti imenovan za državnega uradnika poprej nego po preteku enega leta od položitve mandata. Soc. demokratje so prenesli boj tudi v zunanji odsek poslanske zbornice, kjer je včeraj po eks-pozeju dr. Beneša o mednarodni situaciji, zlasti pa o razpravljanju v Ženevi glede garancijskega pakta, soc. dem. poslanec Pik ostro nastopil proti dr. Be- nešu. S to zadevo se Ho bavil 10 članski odbor koalicije, ki ima konflikt poravnati. (Iz poročil 25. t. m. je razvidno, da je ta konflikt že poravnan. Ur.) Težko nalogo, restrinkcijo državnih nameščencev pričenja vlada, po dolgih in skrbnih pripravah, izvajati. Gre v celem za 33.000 oseb, izmed katerih odhaja prostovoljno 7000. Vpokojeni bodo vsi, ki služijo nad čas, potem poročene uradnice, katerih možje imajo dohodkov vsaj po 1.800 KČ, nadalje osebe, ki ne obvladajo državnega jezika, kar se tiče v glavnem Nemcev, katere so brezvestni agitatorji nahujskali, da se niso naučili češki, dasi so imeli za to tekom sedmih let dovolj časa in prilike. Z restrik-cij-y je v zvezi reforma državne uprave, službeno poenostavljenje, odstranjenje birokratičnega zavlačevanja in zlasti reforma davčnih uradov. Ta zahteva predvsem uvedbo enotnega in enodušnega davčnega sistema. V soboto in nedeljo je bil v Pragi sestanek čsl. inženirjev in sicer se je vršil v proslavo 60-letnega obstoja inženirskega društva svečani občni zbor, na kar je bil položen temeljni kamen za novo stavbo češke tehnike v Pragi. S tem se izpolnjuje želja, gojena že nad 30 let. Nova tehnika, ves kompleks razsežnih stavb, bo stala na lahko dvigajoči se ravnini na severozapadni periferiji, za Dejvicanci. To bo največja šolska zgradba v republiki, dostojen dom za vzgojo mož dela. 200 let je čakala naša tehnika na ta poslopja. Slavnosti so se udeležili razni gostje, v glavnem seveda tehniki in inženirji iz celega sveta. Jugoslovenske inženirje je zastopal inž. Kirtl, ki je bil na slavnostnem občnem zboru prisrčno pozdravljen in enako pri polaganju temeljnega kamna, katere svečanosti se je udeležilo nad 20.000 ljudi. Soclialna politika. Beseda o vpokojenoih Vprašanje naših 'državnih vpokojencev ki straši že leta in leta po našili listih, kar ne more priti do zaključka. Vedno in vedno se morajo, ne samo prizadeti krogi sami, marveč tudi še javnost z r.jimi pečati. Tako prinaša pravkar uradniško glasilo »Naš Glas« v svoji št. 16 z dne 10. t. m. članek pod naslovom: »Upokojenci, kaj hočemo«, ki ravno v našem listu, kateri je objavil že tako številne članke v vprašanju državnih vpokojencev, — ne more ostati brez odmeva. Ciankar pravi, da se je referent, ki ima obdelovati peticije in resolucije raznih uradniških organizacij glede zahtev naših vpokojencev v minis-trsrvu, izrazil o njih težnjah tako-le: »Kaj pa vendar hočejo ti stari dedje?« Nadalje pledira člankar zato, da se vsi starovpokojenci lzjednačijo z no-vopoKojend. Ker je članek podpisan, nimamo povoda, da bi o avtenticLteti pravkar navedenega referentovega izreka dvomili. Tako torej: gospodu min. referentu niso znane težnje naših vpokojencev! To pa vzlic temu, da ima »celo kopo« predmetnih prošenj na mizi in da so naši dnevniki, pred vsem »Slov. Narod« opetovano o zadevah vpokojencev razpravljali na dolgo in široko! Naj nam gospod min. referent ne zameri, če zgoraj citirani njegov Izrek ozna-čamo za neverjetno komoditeto in za žalitev vseh naših starovpokojencev. Naj mu bode povedano, da naši starovpokojenci niso nobeni »stari dedci«, marveč so v službi države častno osiveli, cesto tudi one-rnosK bivši uradniki, ki nočejo imeti v obče prav nič drugega, kakor to, da izpolni država SHS., kot pravna naslednica Avstrije, službeno pogodbo, sklenjeno svoj čas med državo in med njimi. S tem izrekom se min. referent močno disJn^ificira kot uradnik v obče, ker kaže popolno neumevanje svojih" uradnih dolžnosti, a kaže pa tudi veliko brezsrčnost, da celo brezumnost, kateri se moramo le čuditi. Mož bi moral vendar vsaj sam na se mislita, moral bi se zavedati, da bo sčasoma tudi on sam postal vpokojenec, torej »star dedec«, ki bo potreboval pomoči, ter da bo to, kar bi sedaj napravil za druge »stare dedcev, prišlo lahko ,več ali manj tudi njemu samemu v korist. Zdi se nam pač, da tak referent, ki naše vpokojence zasramuje in iz njih norce brije, ni na mestu. Najmanj, kar morejo prizadeti sami, a tudi naša celokupna javnost, čije del so opač vpokojenci, zahtevati, je to, da se obdelovanje predmetne zadeve v ministrstvu izroči možu, ki bo hotel biti kos svoji nalogi. Sicer pa hočemo tudi s svoje strani priskočiti gospodu ministrskemu referentu na pomoč ter mu delo olajšati. Postreči mu hočemo na ta način, da mu povemo iz naših številnih predmetnih člankov, kaj za- htevajo »stari dedci« od njega, t. j. od države. Tri zahteve so, katere imajo državni vpokojenci, ali preciznejše izraženo, tako-zvani starovpokojenci, in sicer: 1. ) Takojšnja prevedba kronskih" pokojnin na dinarsko al pari po ključu 1:1, t. j. kolikor kron toliko dinarjev; 2. ) takojšnja ratifikacija mednarodne konvencije, katero so sklenile Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Italija, Češkoslovaška i. dr., dne 6. aprila 1921 v Rimu in ki uravnava razna vprašanja, tičoča se starovpokojencev; ter 3. ) takojšnje piiznanje pravice do neomejenih legitimacij za vožnjo po železnici s 50% popustom vozne tarife, t. j. do legitimacij, ki niso omejene le na 3-kratno vožnjo v letu. To je tista rudeča nit, ki se vleče skozi ono celo »kopo na referentovi mizi ležečih raznih prošenj« in najmanj, kar se more zahtevati od referenta, je to, da napravi iz teh prošenj izvleček oziroma votum. Sicer pa potrebujejo starovpokojenci pred vsem ratifikacijo rimskega pakta, da bi se skoraj lahko tej točki priznalo prvenstvo. In zakaj? Zato, ker so potem starovpokojenci sami v stanu izvojevati si svoje pravice brez referentove pomoči upravno- in civilnosodnim potom. Z zahtevo člankarja: »Vsi starovpokojenci se morajo izenačiti z novimi«, ker da ni povoda za razločevanje, se vpokojenci prav gotovo strinjajo v principu. Gotovo bi bila to za vpokojence najidealnejša rešitev: sicer radikalna, a pravična. Vendar se nam pa zdi, da pri naših razmerah na njo ni misliti, ker bi bil za to potreben šele poseben zakon. poseben zakon, ne glede na razne upravno-tehnične težkoče. Morala bi se vendar pokojnina za vsak slučaj posebej izračunan, kar bi trajalo pri »hitrosti« današnjega poslovanja desetletja. Med tem časom pa bi starovpokojenci že davno pomrli! Sicer pa tega Še v klasični deželi brokracije, kier je uradništvo mero-dajen faktor, v avstrijski republiki nI. Tudi v Avstriji obstojajo poleg novih vpokojencev še starovpokojenci, dasi seveda z va-loriziranimi, a vendar ne popolnoma izjed-načenimi prejemki. Po našem mnenju morajo starovpokojenci vse svoje moči združiti za to, da prejmejo vsaj ono, kar jim nudijo njih pogodbe že zdaj, po načelu, da je vrabec v roki (izpolnjenje zgoraj navedenih 3 točk) boljši nego golob (popolno izjednačenje po inten-cijah člankarja) na strehi! In kakor poznamo naše vpokojence, bodo tudi popolnoma zadovoljni za sedaj, če dosežejo: 1.) izjednačenje kronskih pokojnin z dinarji, 2.) ratifikacijo rimskega pakta, ter 3.) neomejene železniške legitimacije. Čas bi pa res že bil, da se spravi to vprašanje z dnevnega reda! Ali ni imel tozadevno uradniški kongres, ki se je vršil v Ljubi j am', prav nobenega uspeha? Sodišče Mariborslia porota ŽLAHTIČ IN ČIČ OBSOJENA NA SMRT V Četrtek popoldne se je nadaljevala razprava proti morilcema Čiču in Žlahtiču. Zaslišane so bile številne priče, med prvimi Ivan Svenšek, pomočnik pri čevljarju Miklu. Izpovedai je. kdaj je pričel Žlahtič zahajati k Miklu ter opisal prizor, ki ga je videl, ko je dne 12. decembra zjutraj Stopil v Mijclovo delavnico. 2lahtičev§ š£r na se je odpovedala pričevanju. Za tem so bile zaslišane priče: Matilda Fanedel, Rudolf Lechner, Fran Svec, Albert Kapka, Josip Kratka, Fran Reich, Anton Planine, katerega je 2lahtič obdolžil umora Mikla in je zato 3 mesece sedel v preiskovalnem zaporu. Priča Je zahteval 50.000 Din odškodnine. Žlahtič je navedel, da je Planinca zato obdolžil, ker ga je onesrečil pri kupčiji z usnjem. Zatem so bile zaslišane priče: Anton Mlakar, Rudolf Ambrož, Anton Job, Martin Kelc, J. Šmigoj, Mihael Polezek. R. Mohr» Elizabeta Sitar« mizarski pomočnik Domanjko in Anton M&U brat umorjenca. Nato so bili prečrtani razni spisi ter spričevala o prejšnjem vedenju obeh obtožencev. ŽlaKtic je bil radi tatvine že večkrat predkaznovan, med drugim enkrat na poldrugo leto ječe, poleg tega pa je bil radi umora trikrat v preiskavi. Cič" je bil radi vloma obsojen na 7 let ječe. Drugi dan razprave. Tudi drugI dan razprave je zopet vladalo ogromno zanimanje med občinstvom. Ojačena policija je komaj vzdrževala red. Pred pričetkom razprave je senat obravnaval vprašanja, ki jih je stavil porotnikom. Celokupno je bilo stavljenih 45 glavnih in eventualnih vprašanj. Razprava se je pričela šele ob 11., na kar so bila porotnikom stavljena vprašanja. Oba zagovornika sta vložila ničnostno pritožbo glede Stavljenih vprašanj. Plaidoyerf. Nato so pričeli plaidoyerf. Prvi je govoril državni pravdnik Grasselli, ki je opisal dejanski stan in potek zločina ter ple-diral, da porotniki potrde glavno vprašanje glede krivde obtožencev. Po njegovem mnenju sta umor izvršila oba. Verjetno pa nista imela namena otroka umoriti. Točen načrt pa sta si napravila popreje. Izgovori obeh obtožencev so zelo rafinirani in bi lahko dovedli do zmote. Oba obtoženca sta skušala dokazati, da gre samo za uboj, da bi tako ušla zasluženi kazni. Kot drugi Je govoril dr. Komavll, ki je zasopal hčerko umorjenega Mikla. Pridružil se je izvajanjem državnega pravdnrka in naglašal, da je bil umor Mikla navaden premišljen roparski umor. To dokazuje že dejstvo, da sta imela oba. Zlahtič in Č:č s seboj morilsko orodje. Miklovo truplo je bilo popolnoma oropano. Interes, da se odstrani s sveta tudi Miklova žena, je imel samo Žlahtič, kajti samo za njega ie obstojala nevarnost, da ga izda. Glavno krivdo nosi Žlahtič, Čič je bil samo njegovo orodje. Dr. Lipoid, zagovornik Žlafttiča, Je po-vdarjal, da si je javnost že ustvarila sodbo, vendar ta obsodba, ki izvira iz človeških čustev, ne sme biti merodajna za dejanski stan. Težko je zagovorniku boriti se proti javnemu mnenju. Zagovornik je nato opozarjal na potek" preiskave in na pomanjkljivo obtožnico. Malo je verjetno, da bi Čič samo iz usmiljenja do Žlahtiča sprejel zločin nase. Zato ni Imel povoda. Ni ugotovljeno, če sta oba umorila Mikla. Verjetno je, da je Čič to izvršil sam, isto-tako je tudi sam umoril Miklovo ženo In otroka. Gotovo je, da ie Čič sam krvavo dejanje izvršil in zato naj porotniki vprašanje glede krivde Žlahtiča zanikajo. Končno ie govoril še zagovornik Čiča, dr. Snuderl. Primerjal je proces z ladjo, k! se na eni strani potaplja. Javno mnenje in in časopisje je situacijo Že ustvarilo. Vsi so nasprotni današnjemu obtožencu. Ni njegova naloga, da bf skušal preprečiti obsodbo Čiča. zahteva pa, da se ga pravilno so di. čič je bil že od mladosti nesrečen. Očeta ni poznal, mati mu je v zgodnji mladosti umrla, nihče da ni vzgajal in tako je zašel na stranska pota. Po prestani 7 letni kazni je prišel, seveda ne dosti poboljšan, k Žlahtiču. Zagovornik je nato naslikal ves slučaj kakor se je po njegovem mnenju odigral in je predvsem povdarjal dejstvo, da je Čič Mikla ubil pod vplivom Žlahtiča. Ženo in otroka je ubil Žlahtič sam. Izpovedim Žlahtiča ni verjeti, kajti pri razpravi se je videlo, da Je nesramno lagal. Plaido-yeri so bili ob 14. zaključeni. Obsodba. Po kratkem reasumeju predesdnika senata so odšli porotniki na posvetovanje. Vrnili so se čez Četrt ure in med nastalo grobno tišino je prvomestnik objavil rezultat glasovanja. Potrdili so 1, 2, 3, 4. in 9. glavno vprašanje glede zavratnega roparskega umora, Izvršenega nad Vinkom Mi-klom. njegovo ženo Terezijo in njuno hčerko Hermino, kakor tudi vprašanje o krivdi Žlahtiča, glede obrekovanja, tatvine in prepovedane nošnje orožja. Vsled nejasne sti-lizacije vprašani so porotniki potrdili tudi 14. in 15. eventualni vprašanji. Zato so na predlog državnega pravdnika in navzlic protestom obeh zagovornikov porotniki odšli še enkrat na posvetovanje in potrdili soglasno vsa zgoraj omenjena vprašanja glede krivde obtožencev. Oba obtoženca sta mirno poslušala krivdorek porotnikov. Razglasitev obsodbe. Po kratkem posvetovanju je senat ob 15.45 razglasil obsodbo: I van Žlahtič in Fran čič sta glasom obtožbe zavratnega roparskega umora spoznana krivim, ŽlaHtiČ poleg tega tudi obtoženih ostalih deliktov in se oba po § 137 kaz. zakona obsodita na smrt na vešalih in sicer bo obešen Čič prvi, Žlahtič pa drugi. Razuntega ima skup^ no plačati stroške procesa in zasebni to-žiteljici vrniti odškodnino za pogrebne stroške. Glede ostalih" odškodninskih zahtev se toži tel je zavrača na civilno pot. Oba zagovornika sta prijavila ničnost. Obtoženca sta obsodbo mirno sprejela, ne da bi bila vidno razburjena. Tako je končal epilog tragedije v Studencih. Zamenjava stanovanja Krasno stanovanje v Mariboru, obstoječe iz predsobe, 3 sob, poselske sobe, kuhinje, kopeli in pritikKn, lepa solnčna lega sredi mesta, parketna tla, dvojni električni tok, vodovod, plin, snažno in čisto se zamenja s stanovanjem 3 do 4 sob v Ljubljani. Novo določena najemnina Din 335 mesečno. — Ugodno za vpokojence! — Ponudbe nasloviti: Ljubljana, poštni predal štev. 70. Danimo za sokolski Tabor! Sport — Houben, glasoviti nemški Sprinter, kt Je v nedeljo na mitingu v Berlinu potolkel oba svetovna rekorderja Paddocka in Murchissona. Houben je 100 m redno tekel 10.6 In 10.5, vendar se je glas o njem razširil šele preteklo leto, ko je porazil Avstralca Carra in Novozelandca Porritta. Odslej je Houben užival renomd najboljšega sprinterja sveta, konkurirala sta mu edino še Paddock in Murchisson. Tudi ta dva sta v nedeljo 21. t. m. klonila pred njim. Še več! Amerikanca celo nista nudila one konkurence. Paddock je Izpadel že v predteku, Murchisson se je plasiral šele na peto mesto. Seveda rezultata nista realna, zakaj Amerikanca sta bila Izmučena od napornega potovanja. Paddock Je po teku celo legel v posteljo, dokaz, 'da že na startu ni bil povsem zdrav. Herbert Houben je danes brezdvomno najboljši in najpopularnejši nemški športnik. Že več let Hoube nima med Nemci nobenega nasprotnika v sprintu in Nemci so zelo ponosni nanj, kajti pri Internacionalnih prireditvah je vedno Houben, ki za Nemčijo zanje lavorike. V Nemčiji ga vsakdo in čim se pojavi na tekališču, mu publika prireia viharne ovacije. Na zadnjem tekmovanju ie bilo navzlic deževnemu vremenu v berlinskem štadionu zbranih' 35.00.0 gledalcev. ^ - ■ !v3 Letošnje tekmovalno streljanje" SLD za yse prijatelje strelstva. Na vojaškem strelišču v Ljubljani se vrši 5. julija tekmovalno streljanje po sledečem redu in pogoji J Začetek ob 9. uri. Vsakdo, B vstopi j na strelišče, plača 2 Din. I »Vojaško streljanje« na 300 m z vo-j iaško puško; streljati sme vsak aktiven ali { pa bivši vojak SHS državljan. Prijavnina za vojake 1 Din, Častnike 5 Din, strelce y civilu 10 Din, 11 nagrad in dve diplomi. II. Tarča. »Bežeči jelen« na 100 m, streljati sme vsak državljan kraljevine SHS, ki dopolni 18 leto, z lovsko puško brez daljnogleda. Prijavnina 10 Din, darila: dve V predmetih s častnimi priznanicami. III. Tarča »Divji lovec« na 60 korakov. Udeleženec mora biti član SLD. Strelja se z lovsko puško tudi z daljnogledom. Prijavnina 10 Din, lovski čuvaji 5 Din. Daril pet v predmetih" in diplome. IV. Malokalibrsko streljanje na 25 m, Udeležiti se sme vsak državljan ne gledej na spol ali starost. Darila se razdele po končanih tekmah oktobra 1925. Ob 14. sledeče tekme: , § I. Lovsko streljanje na 100 m z lovsko puško brez daljnogleda. Udeležiti se ga sme vsak SHS državljan, prijavnina 10 Din, zapriseženi lovci polovico, daril je 5, v predmetih. IL Tarča »Srnjak«, 10 m, streljajo Čla-nJ SLD z lovsko puško tudi z daljnogledom. Prijavnina 10 Din. Darilo Potujoče darilo SLD in Častna diploma mojstrskega strelca. III. Tarča Društva ostrostrelcev ljubljanskega glavnega strelišča na 100 m, a) streljajo člani društva, b) vsi udeleženci tekme z lovsko puško brez daljnogleda. Prijavnina 10 Din in 8 daril v predmetih ali gotovini. IV. Pogon na zajca 20—25 m, strelja se z lovsko puško na zrno ne glede na kaliber. Naboji se kupijo na strelišču. Prijavnina 10 Din. daril je 5 v predmetih. V. Leteči golobi na 12 m, glede puške, nabojev, prijavnine in daril kot točka IV. (Lovske puške morajo strelci seboj prinesti.) 1304/n — Concordia, ki igra jutri proti Iliriji, nastopi v sledeči postavi: Havranek, Vr-bančič, Pažur, Colnago, Hammerer, Pavelič II., Höckmann, Benčič, Pasarič, Maric, Pavelič I. — Concordia (Zagreb) . Ilirija. Jutri, v nedeljo ob 17.30, igrišče Ilirije, Po dveletnem presledku gostuje jutri v Ljubljani zagrebška Concordia, ki šteje med najmočnejša nogometna moštva v državi. Momen-tano se nahaja v posebno sijajni formi, kar dokazujejo njeni zadnji rezultati 4 : 2 proti Hašku, 1 : 1 proti Jugoslaviji, 3 : 1 proti O. B. Basel in 2 : 1 proti UTE Budimpešta. Moštvo ni samo tehnično na visoki stop- — Prvenstvo Prage je sledeče: Sparta 15 točk (goaldif. 32:7), Slavija 15 točk (38:10), Viktorija 11 točk, DFC 10, ČAFC 9, Čechie Kari in 8, Liben 7, Nuselsky 5, Vr-šovice 4, Meteor VIII. 2. — FTC in MTK v Zagrebu. Znana madžarska kluba FTC in MTK igrata še tekom te sezone proti Zagrebški Concordiji. nü, temveč tudi energičeno v startu in zadene le redkokdaj na protivnika, ki bi mu vsaj v otvorjenem polju ne bi bilo nad-močno. V moštvu je več internacijonalcev; Vrbančič in Pažur (branilca), Benčfč (d. zveza) in Bonačič (s. napadalec); jako dober je nadalje sr. half Hammrer. najnovejša pridobitev Concordije. — Ilirija bo morala poti temu odločnemu moštvu vpora-biti vse znanje in vložiti v igro mnogo volje m požrtvovalnosti, ako hoče častno zastopati svoje barve. Upati smemo, da to zniore in da moremo računati na lepo igra in na eno najboljših tekem letošnje sezone. — Tribunski sedeži se izdajajo v predpro-daji pri td. J. Gorenc po znižani ceni. 1306 — Finale za podsavezno prvenstvo v H. razredu odigrata na praznik 29. *t. oti ob 17. uri na igrišču Ilirije SK Slovan, kot prvak II. r. v Ljubliani, in SK Ptuj, kot prvak II. r. v mariborskem okrožju LNP. Zmagovalec doseže s prvenstvom II. razreda zajedno napredovanje v I. razred LNP, zato se vnaprej lakho računa na ostro, zelo napeto borbo in to tembolj, ker sta oba kluba dosegla v zadnjih tekmah dobre rezultate. Kot predtekma se absohi-ra ob 16. damska bazenska tekma med Ilirijo in Vesno iz Zagreba, — Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 28. t. m. popoldne izlet v Zg. Kašelj, katerega naj se udeleže vsi člani in članice ter prijatelji kolesarskega spona. Zbi* Tališče ob pel 2. na Sv. Jakoba trgu. 1298/n Nov damski višinski rekord. Nedavno se ie vršilo lahkoatletsko tekmovanje v Stamford Bridge pri Londonu. Znana ska« kalka v višino Miss P. Green ?e postavila nov damski višinski rekord s 148.5 cm. Nov svetovni rekord. Znana ameriška plavalka Miss Ederle je postavila v plava-* njti na 150 yardov (136.50 m) nov svetovni rekord v 1:43.6. 100 metrov je preplavala v 1:10, razmeroma tudi za moškega lep rezultat! Ugoden nakup češkega in angl. sukna. kamgarna, ševjota, Ustra, platna ter raznih podlog za moške obleke in damske kostume iz prvovrstnih čeških in angleških tovarn je mogoč edino le v špecijalni razpošiljalnici JOSIP IVANO C, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 (nasp. Francis, cerkve Vsled dviga dinarja na vse blago 10 c', popust Ne zamudite ugodne prilike! Prepričajte sel Dobavlja tudi na obroke no originalnih prodajnih cenah! 292-a ■ Ženski kongres — O kongresu Mednarodne ženske zveze v VY ashlngtonu in o svojih vriskih v Ameriki je predavala dne 26. t. m. na šentjakobski šoH prav mnogobrojno zbranim poslušalkam gdčna, Alojzija Štebijeva. Na kongresu je bilo zastopanih- 39 različnih držav z več nego 200 delegatkami. Prišle so fz vseh delov sveta. Vse delo kongresa je bilo prožeto z idejo pacifizma. Skozi vse točke programa se je kakor rdeča nit vilo vprašanje mini im Tazoroževanja; iz njih je donel na vse narode poziv za trajno slogo. M2Z. je razdeljena na 11 komisij. Skupščina je trajala od 4. do 14. maja. Posamezni narodni ženski savezi so podali poročila svojih držav; obširno poročilo zadnjih pe« terih let je podala tajnica MŽZ. Zborovanja so se vršila vsak dan dopoldne in popoldne. Zvečer pa so imele komisije svoja posvetovanja. Za javnost so se vršile še tri večerne seje. Sprejeti so bili mnogi predlogi za bodoče delo. Za Slovanke je važno, da je bila kot podpredsednica M. 2, Z. Izvoljena znana čehoslovaška feministka ga. Franta Pia Inkov a, za tajnico pa Jugoslovenka ga. Ana Hrističeva, ki živi sedaj stalno v Londonu. — Po mnenju gdčne. predavateljice je opažati v delu MŽZ. nekak zastoj — morda za to, ker so ji na čelu predolgo dobo let iste osebe, dasi delujejo z največjo vnemo in z velikimi osebnimi denarnimi žrtvami — a ne morejo slediti hitremu toku časa. Nasprotno pa je pokazala Mednarodna feministična alijansa (imela je leta 1924. poleti svojo skupščino v Rimu) mnogo več svežega poleta fn jačjih moči. Vsekakor je forsirati združitev obeh internacionalnih Savezov, ker je škoda cepiti delavne sile. Jugoslo-venska delegacija je štela na kongresu šest oseb. — Ker bodo jugoslovenski ženski listi prinesli natančnejša poročila o kongresu, se predavateljica ni spuščala v podrobnosti. —Čudovito je, koliko si je gdčna, Stebi v enomesečnem bivanju v Ameriki ogledala. Njeno poročilo o Washingtonu, Pittsburgu, Chicagu in Newyorku je bilo j ako zanimivo. Posebno poučen je bil za nas ženske oni del predavanja, ki nam je očrtal delovanje ameriškega ženstva, predvsem »Lige ženskih volilk«, ki ima v vsaki državi svoje podružnice. Liga se bori za to, da pridejo kvaliticirane žene v vse državne in občinske urade. Izdaja brošure, letake, prireja predavanja. Ni politična in ne separatistična, nego poudarja, naj gredo žene skupno z moškimi v stranke ter naj delujejo ramo ob Tami ž njimi. Stremi za tem, da se ustvarijo razmere, ki bi bile enako ugodne vsem brez razlike spola. — »Državni zavod za zaščito dece« ter »Urad za žensko delo«, oba zelo obširna in praktično urejena, imata same ženske nastav-Ijenke. Edino v »Zavodu za zaščito dece« je en sam moški. Oba urada imata nalogo, da pripravljata zakone, tičoče se žensk in otrok, dajeta nasvete, ankete itd. Jako obširno in koristno je delovanje številnih »Setlementov«, ki so središča kulturnega življenja za dotični okraj ter so pravi blagoslov zlasti za izseljenike. Setlemente opravljajo same žene. Takisto so tudi v mladinskih sodiščih same ženske. — »Slovenska narodna podporna jednota« ima svoj dnevnik »Prosveta« in mesečnik »Mladinski list«. Društvo je svobodomiselno, ima preko dva milijona dolarjev premoženja ter daje svojim članom nekake pen-zije; predsednik mu je Slovenec Canjkar li Ptuja, — V Ameriki se vrši vse z vrtoglavo brzino. Želeti bi bilo, da se predavanj* V gdčne. Stebi v celoti natisne. M, O* stev 144. »SLOVENSKI NAROD« dne 28. junija 1325. mcan ö. _-_ S Prosveta prašanje jugoslovenskih festivalov Ko sem te dni prelistal neke švicarske liste, sem trčil na dolga poročila o prireditvi, ki jim tamkaj pravijo »Schweizerische Tonkünstlerf esie«. So to več dni trajajoči koncerti vokalnih in orkestralnih skladb, večinoma najnovejše smeri in skladbe. Vsako leto se po enkrat znajdejo živeči švicarski skladatelji in pri takih prilikah si medsebojno krstijo svoja najnovejša dela. Letos so se švicarski glasbeni prazniki vršili v Bernu. Prihodnje leto bodo morda v Ženevi aH v Baslu ali v Luganu. Tudi človeško si stopajo na teh praznikih švicarski skladatelji bližje, se seznanjajo in sprijateljujejo ter skupno kujejo načrte za bodočnost. Stvarno pogledano se skrivajo za temi prazniki pravi organizatorji glasbenega napredka v Švici. Za take praznite zavlada v javnosti razumljivo zanimale, saj gre večrnoma za neobjavljene produkcije najboljših švicarskih skladateljev. Nekaj sličnega imajo tudi Čehi, Nemci, Avstrijci v Salzburgu. Posebno zadnji so kaj spretno združili svoje »Festspiele« s tujskoprometnimi interesi in na avstrijske festivale, kakor lahko imenujemo s tujko take glazbene prireditve, prihajajo Francozi, Italijani, Nemci, Švicarji. Francozi, Angleži in celo iz daljn:h Združenih Jržav. Zadnjič sem čital, da imajo tudi v Londonu posebno organizacijo, ki proizvaTa skladbe najmodernejših angleških skladateljev. Angleški godbeniki in umetn:ki so celo tako romantični. da so si za take glasbene krste zgradili posebno akustično dvorano rod zemljo. Dvorana ni posebno obsežna, zato pa tem fantasičneie opremljena. V taki dvorani krstijo najnovejše skladbe, vedno ob prisotnosti elite glasbenega občinstva angleške prestolice. Tudi v Jugoslaviji se pehamo za moderno slasbo. ali recimo enostavnojše za glasbeno produkcijo. Prva leta po vojni se je precej koirrponlralo. Zadnje čase pa se zdi, da se ie to veselje precej poleglo. Skladatelji niso našli med občinstvom tistega odz:va in vzpodbude, kakor pri dragih narodih. Trdim, da v prvi vrsti radi pomanjkanja primerne organizacije in propagande. In taka organizacija ter svoje-vrstnomoderna propaganda so ravno prel omenjeni festivali ter glasbeni prazniki. Za glasbeno življenje se mora ustvariti poseben interes v javnosti Ta interes se pač ne ustvarja z društvenimi noticami, marveč mora temeljiti na globljih motivih i*j srečnejših vabilih. Toda pustimo ta materijaPsticnl predsodek! Ideja jugoslovenskih festivalov ie potrebna našemu mlademu glasbenemu življenju! Naše glasbeno življenje je doseglo vsaj reproduktivno prrlično višino. Tej reproduktivni višini pa mora sedaj slediti primerna produktivna višina. V to svrho rabimo vsaj enkrat na leto nekak piezied naših glasbenoustvarjajočih sil. Ni dvoma, da je za tak pregled na'prikladne j-ša Slovenija in v Sloveniji Ljubljana. Pomladi ali jeseni naj se v Ljubliani vrši enkrat na leto redni JugosIovensk: festival s sodelovanjem naših pevskih zborov, orkestrov ter v prisotnosti jugoslovenskih skladateljev. Že misel in organizacija teh festivalov bo brez drugega pobudiTa v skladateljih večji interes in ljubezen do glasbene tvornosti. Ljubljana pa dobi vsakoletno vsokokulturno prireditev, s katero se predstav! tudi pred zunanjim svetom. Na naših glasbenikih Je sedaj, da pograbijo misel. da ustanove pripravljalni odbor in da idejo jugoslovenskih festivalov uresničijo. Če ne gre, da so ti festivali stalno v Ljubliani, naj se osnujejo v j Ljubljani, nato pa vsako leto razvrščajo j po ostalih glasbenih središčih naše države. K reformi in centralizaciji državnih knjižnic v Ljubljani D. Ivan Ž i b e r t. Začetkom februarja se uti" je stavilo vprašanje, kaj mislim* o centralizaciji knjižnic v Ljubljani. Na to se mi je poverila naloga, naj se pripravim, da referiram o tem vprašanju, a do tega ni prišlo. Morda kljub temu ni odveč slišati tudi mnenje človeka, ki je bil v precej dolgem stika s knjižnicami in znanstvenimi zbirkami in deloma v njih. Le od leta 1896. dalje... Za znanstveno delovanje je dobra knUžnica predpogoj, ali pa vsaj eden glavnih činiteljev. Zato je vprašanje univerzitetne križnice za vsako unjverzo jako važno, ki je ostalo v Ljubljani do danes de facto še nerešeno. Leta 1919. sem že opozoril na važnost ustanovitve javne in univerzitetne knjižnice, ki naj bo kos nalogam, katere na njo stavita država m veda. Država z dolžnostnimi izvodi, to je z vsem, kar se tiska, kar je za znanstvene knjižnice ne samo dobrota, ampak deloma tudi breme. Država ima svoje vzroke, da zahteva, da se hrani vse, kar se tiska, ne glede na notranjo vrednost; način pa, kako se to vrši, katero delo je važnejše, kje naj se knjige hranijo, je seve vprašanje zäse. Sploh delo v knjižnicah, od katerega je njih dobro funkcioniranje odvisno. Čemu služi centralizacija? Preglednosti in vršitvi poslov, ki imajo v določenem okrogu isti namen, po istfli zakonih In smernicah. Pri centralizaciji prihranimo čas in delo, kar je posledica preglednosti — čas je zlato, —- imamo pa še druge ekonomične, ozfroraa praktične koristi. Za knjižništvo pomeni to: 1. Na enem mestu se zve, katere knjige so na razpolago in, če je zahtevana knjiga izposojena; v tem slučaju se dob! v po- treb! druga ali tretja podobna, Če le nadomestek mogoč. Prihranijo se pota in povpraševanja drugod na slepo srečo odpadejo. 2. Ima se pregled pri nakupu, strora še v veliki palači na Eksplanadi invalidov. Ne glede na slog in arhitekturo paviljona, ki je izdelan po načrtih g. Hribarja, profesorja arhitekture v Zagrebu. In ki iz popolnoma upravičenih razlogov popolnoma ne zadovoljuje, nosi naš paviljon, kar se tiče razstavljenih predmetov, nedvomno čisto jugosloven-sko obeležje. Brez vsake posebne skru-puliznosti so bili sprejeti na razstavo umetniški predmeti vsakega dela našega naroda in sicer po oceni strokovnega odbora. Razstavljeni so skupaj v odgovarjajoči harmoniji, da ima tako vsak posetnik našega paviljona in naših oddelkov na izložbi takoi pred sabo kot eno celino vse izložbene predmete modeme dekorativne umetnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenska dekorativna umetnost je odlično zastopana v tem paviljonu naše kraljevine. O vseh izloženih predmetih Se predhodno izrekel svoie mnenje odbor v Ljubliani, v katerem so bili gospodje: načelnik dr. Marn, dr. Ples, tajnik Trg. in obrt. zbornice, prof. Oton Grebene, slikar Fran Tratnik in ravnatelj zavoda za žensko domačo obrt Božo Račič. Med razstavljenimi slovenskimi proizvodi so bili ob otvoritvi paviljona in ostalih naših sekcij predmet posebne pozornosti te-le razstavljene stvari: 1. v paviljonu: narodna velikonočna iajca Boža Račiča, doza iz žolto graviranega usnja, delo ateljeja arhitekta Josipa Plečnika, grafična dela umetnikov Smrekarja, Gasparija. Jakca in obeli bratov Kralj, več broderij ljubljanskega centralnega zavoda za žensko domačo obrt, igralne karte jugoslovenske tvornice kart v Ljubljani, izdelane po načrtih slikana Kinka Smrekarja. 2. V Grand Pale ju: puške pu-Škarske šole v Kranju, ženske toalete, perilo, posteljno opreme, ki so jih razstavile tvrdke Sare, Lapajne. A1 e-š o v e c iz Ljubljane, spalna slovenska dekliška soba iz iavorovega lesa, delo Obrtne šole v Ljubljani po načrtih prof. Otona Grebenca: v drugem delu naše sekcije v Grand Paleju vzbujajo pažnjo umetniško izdelani predmeti pletarske zadruge v Strnišču pri Ptuju, več umetniško izvršenih vezenin Srednje tehnične šole v Ljubljani in umetniški lesoresi Frana Kralja. 3. Na Eksplanadi invalidov zavzemajo v našem arhitektonskem odseku lepo mesto in se posebno odlikujejo reliefi akademskega kiparja A. D o -1 i n a r j a, model zgradba Zadružne gospodarske banke v Ljubljani po načrtih arhitekta Vurnika. model poslopja So-kolskega doma v Ljubljani, (po načrtih prof. Vurnika). detail slovenske hiše po načrtih ing. Horvata, umetniško predstavljen del slovenske kmečke hiše po načrtu arhitekta Kregarja in detail notranje arhitekture slovenske hiše po načrtu prof. Otona Grebenca. V našem gledališkem odseku v Grand Paleyu je izmed slovenskih stvari izlo-žen načrt A. Bucika za Oton Zupančičevo dramo »Veronika Dese-niška«. dalje Kregarjev načrt za dekorativni balet »Smrtna tarantela« in Vav-potičeva načrt za dramo »Smrt majke Jugoviča.« Otvoritev našega paviljona In vseh naših sekcij se je izvršila, kakor je znano, 16. t. m. Tej svečanosti so v imenu francoske vlade prisostvovali minister prosvete de Monzie, minister trgovine in industrije Chaumet in senator David, generalni razstavni komisar. Našo vlado je zastopal trgovinski minister Grisogo-no. Svečanostni ovoritvi našega paviljona je Prisostvovalo tudi veliko število uglednih francoskih politikov in prijateljev našega naroda in naše države, med njimi predvsem slavni francoski maršal in naš vojvoda d' E s p e r a y. Pri otvoritvi so \*si govorniki, francoska ministra de Manzie iti Chaumet, nas minister Grisogono in naš poslanik dr. Spalaikovič posebno naglašali nerazru-šno čvrste veze prijateljstva, ki vežejo Francijo in Jugoslavijo, katere vezi bo jugoslovenska udeležba na razstavi v Parizu samo šc učvrstila. St. Cirkovic. Lepo delo francoskega slavista Pariški »Institut d'čtudes slaves« je pri E. Championu (5, qua! Malaquais, Paris) pravkar dal na svetlo krasen Atlas Iiuguistique, jezikovni zemljevid za proučevanje slovenske dvojine. Pisec tega hab:litačnega dela je znani nam Lucien Te s ni er e, ki je bil nekaj let proiesor za irancošcino na ljubljanskem vseučilišču In ki je danes *maitre de conterencesa mo-droslovnega oddelka v strasburški univerzi, kjer predava predvsem o ruščini. Strokovno poročilo o tem spisu prepuščam ve-ščakom. Omeniti hočem samo nekaj vna-njosti. PublJkacija ima tri dele: 39 strani uvoda, 70 zemljevidov za razne primere slovenskega duala po vzgledu znamenitega Giilieronovega lingvističnega atlanta, in 6 strani opazk in dodatkov. V uvodu je avtor razložil smoter svojega dela. geografsko metodo jezikovnega raziskovanja, določitev vprašanj, ki jih je zastav:l različnim sobescduikom iz vseli pokrajin slovenskega ozemlja. Tako je bilo med njegovimi izvestitelji 24 dijakov in eden učiteljiščnik, 14 profesorjev, 8 učiteljev, 2 uradnika, eden književnik (O. Župančič), skoro vsi sinovi kmetskih roditeljev. Med nadaljnimi informatorji vidim! 6 hlapcev in natakaric, 5 krčmarjev in go-siilničarskih hčerk, 3 trgovce. 2 čevljarja, po enega mizarja, urarja, sodarja, logarja, drvarja, vratarja itd. Pri svojih izletih je g. Tesni&re doživel večkrat kako smešno: nekje sta se mati in hči hudo pričkali, naj se li reče »dva svinji* ali ^dve svinje«. Kako dobro ie umel naš jezik, se vidi iz do-godbice na Jezerskem. Naletel je na dečka in poizvedoval: »Koliko si pa star?« — ^Enajst let..? — »Kako pa se pišeš?« —-»T e p i n a.« — ^A si že bil tepen?« —■ Joj, večkrat, pa koköU — *Kdo te je pa tepel?« — »Ača« (oče). — »Zakaj pa?« — »Ke sem se vaču (potepal)-^. — Nekoč mi je pravil g. profesor dogodbico iz koroške gostilne, kjer je obedoval na svojem jezikoslovnem potovanju. Vstopi gost in bi rad kaj za pod zob. Mati županja odsovore. da imajo »ble"e*, t. i. drobovino. Prišlec sicer ne razume, a vendar naroČi to jed, ker je bil gladen. Ko je spravil dar božji iz krožnika, se krčmarica šopirilo postavi predenj, vpre roki v bok in zadovoljno vpraša: *No, ali so vam dopadli naši ble?i?^ — Mamica, prav dobri so bili. Če pa hočete, da bodo drugič še boljši, denite bie*e posebej, dre'e pa posebej.« Upam, da ml äegavi s.lavist ne zameri te prostodušnosti. Drugega nisem nameraval, kakor opozoriti na sijajni sad njegovega neumomeda napora. Kar tudi nestrokov-* njaka pri tej sivari veseli, ie lepa oblika in skrbna korektura pri tako zamotanem črkopisu. Edina nedostatna malenkost, ki sem jo zapazil, je na str. 11, kjer stoji vrstica 348 pred tako da francoski prevod ob strani ni točen. A. D. Mi zte jüsiru Matice" (Občni zbor.) Snoči ob 20. se je vršil v društvenih prostorih Glasbene Matice občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice. Ob številni navzočnosti članstva je predsednik g. SÖ-vin Pečenko otvoril zborovanje. Po uvodnih pozdravnih formalnostih je na kratko oČrtal delovanje in poslovanje pevskega zbora v preteklem poslovnem letu, poudaTjajoč, da je bilo delovanje na zunaj nekoliko šibkejSe, tem intenzivnejše pa jc bilo notranje delo. Preteklo leto lahko imenuje uvodno leto v novo razdobje. Zbor sam je bil sprva nestalen, članstvo je kolebalo semtertja, kasneje so se razmere ustalile tako, da je zbor oba. koncerta v dobri formi častno izvedel. Med letom je odstopil društveni predsednik g. Skalar, kateremu izreka zahvalo za njegovo vzorno, požrtvovalno delovanje. Obširno tajniško poročilo je podal gosp. V o v k, uvodoma naglašajoč, da kakor pri posamnikih, tako tudi pri društvih ne more biti toliko merodajeua zunanja forma, temveč kolikorfoliko notranja vrednost dela. Glede zunanjih prireditev je v preteklem letu ugotoviti minus napram prireditvam v preteklem letu. Zbor, ki je deloval zelo n;arljivo, je kljub hudi krizi, ki jo je imel prestati, pokazal veliko življensko energijo. V preteklem letu je imelo društvo 18 sej in tri sestanke, pevskih vaj je bilo 73. Zbor šteje 45 moških in 55 ženskih članov. Pevski zbor Glasbene Matice je imel tri večje prireditve: dne 4 februarja vokalni koncert, 18. maja so se izvajali »Biagri* v Unionu, 4. junija pa v frančiškanski cerkvi. Koncertna turneja na Poljsko se je morala odgoditi, prvi konicert pa priredi Glasbena Matica prihodnjo sezono v Zagrebu. Dalje je pevski zbor sodeloval pri raznih svečanostih, prireditvah, pogrebih in zabavah, imel pa je tudi več internih prireditev. Po delegatih je bilo društvo zastopano pri proslavah obletnic raznih pevskih društev. Iz blagajniškega poročila g. Lasbacher-j a je razvidno, da je finančno stanje društva ugodno. Revizor g. Marki je nato izjavil, da so knjige in blagajna v redu in je na njegov predlog občni zbor podelil odboru absohitorij, g. Lasbacherju pa je bila izrečena posebna zahvala. Statistiko ar- NIKO: Zaupno zrtmo v zarje Vidove! rrizrtčvaš, brat, ko vernik vnašeTrojslvo, Trojico sveto, zraslo v eden rod? Mrziš razdor, Mübesti zlobno plod, mrziš ogabno Kejnovo ubojstvo? Xe toži na msfogo! Vidov dan, slovesni praznik trpznjja in nadc% pečat jc narodne združifw miede, spomin stoletnih robstVft krutih ran. Ko dvom meglen zastira nem očf, ko črn obup podira nam moči, astsne (a luvest: o svetem Vidi, drugovi, skoz! noč se vidi. Ta dan je kres do višnjevih nebes. To mavrica z obzorja je v obzorje: preskoči glsdno brezno, reko, les, pa spe j a vzhod z zapadom čez pogotje. Ta dan je most. razpet t z veka v vek, začenja se pri kosovski nezgodi; današnji Čas mu tvori drugi breg: od suženjstva na roxmo gre k svobod*. Ta dan pomen ja hleb, Čaroben in tajinstve\ voljan, če ga pokuša rod edinstveni če pa sovr&g ga vzame, se zgosti, da trsi je od kamnu :n kosti* Ta dan pomen ja strnjeno življenje, življenje bratov treh pod krovom enim, poziv prek mej vsem neosvobojenim: končano skoro vaše bo trpljenje! Je U slučaj, oj brate vi, kdo ve, da praznik ro najdaljši so dcr.ovi, da praznik naš najkrajši so mrakovi?. Zaupna zrimo v zarje Vidove! * Bajka pripoveduje, da je kruh, puŠččS tla Ko sove m, postal pod turškim zobom kremen in da se jc na dan o svet o omehčal lcTva je podal g. C e r a r. Poleg velikega števila not ima društvo v zalogi tudi 9SS partirur. Za tem se je razpravljalo o raznih važnih društvenih zadevali, predvsem o založbi pevskih vadnic, nato pa je odbor imenoval za častne člane sledeče marljive in vstrajne pevce in pevke: g. dr. Janka Mirovni k a, go. Klementino Hrova-tinovo, go. Danico Pavčičevo, gt Karla Lasba;herja in g. Vinka Stegna f j a. Nato so se razmotrivala razna vprašanja, zadevajoča interne društvene zadeve, poleg tega pa ie bil sprejet predlog, da je pevovodja zbora tudi član artističnega odseka z glasovalno pravico. Pri s!edečiu volitvah je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Silvin Pečenko, tajnik Jakob G r č a r, blagajnik Karel L a s b a -eher, arhivar Josip C e r a r. preglednika Ivan Konte in Josip Prunk, načelnik Ivo Peruzzei, načelnica Klementina HrovatinovjK Najlepši spomenik kralja Petra f v naši državi V novi Bosanski ulic! v Velikem BečV £ereku dela znani kipar I\Mdoli Valdec že nad IS mesecev v svojem ateljelu na spomeniku kralja Petra T. Osvoboditelja. Spoj men:k bo odkrit na Vidovdan I. 1926. VaW dec je med 24 tekmovalci, ki so odboru zai dvig spomenika predložili svoja dela, prejel prvo nagrado. Odbor je sprejel enega od treh njesovih projektov, motiv: Dokončal sem, osvobodil sem narod svoj, a sedaj dajem svoj meč v nožnico. Načrt, za katerega se je odbor odloči!, prenfctavlja kralja v orna tu s plaščem (kopija original nega plašča. Jezdi na konju ter zatika mc& v nožnico. Okoli vratu mu visi Lazarjev red. Konj je v lahnem koraku. Višina sdo' menika od kraljeve glave do konjskega ko« pita znaša 4 metre, višina podstavka zope; 4 metre. Na zadnji strani fundamenta bd postavljen relief, predstavljajoč kralja Po< tra, ki pa kronanju v povorki jase po Te-raziiah\ Je to simbol triumia, kakor Kri> srova cvetna nedelja. Kralj ima na seH zopet krasni ornat, na glavi krono, v rok\ žezlo in jabolko, poleg njega se Izrazito cdražata dva gardista, od katerih eden nosi meč, drugi steg. Na levi in na desni strani kralja je zbraaa množica naroda. Na sprednji strani podstavka se nahaja drug relief, simbol najtežjega ali tudi najveličastnejšega trenolka njegovega vladanja: kral) poti skozi Albanijo. Slika ie zasnovana pod vtisom velikega oetka. Krall je globokn sklonjen, sklenjemli rok sedi na topovskem vozu, ki ga vlečejo štirje voli. Kar posebno vpada v oči, je dejstvo, da je avtorju reliefa uspelo povdariti potrebne grozne efekte, das! se nI posluževal trupel ali grczniK prizorov, temveč $c strahoto albanske Goteofe povdaril s tem, da vol! vlečejo voz skozi globoko albansko blato, zadaj pa ostajajo številni drugi zlomljeni vozovi in njih ostanki. Kralja na težki poti spremljajo žene, deca in starčki, mladi junaki pa se trudijo dvigati voz iz blata. Zgoraj je videti, kako se zbirajo gavrani, požrešno prežeči na one, ki so zaostali. Na spomeniku bosta dva napisa, prvi, ki smo ga omenili zgoraj. drugI v staroslo-venščini pa se bo glasil: »Kralju Petru Pervomu, zahvalni narod svojemu oslcbo-diteljus. Umetnic Rudolf Valdec Öb glasom na tečaja prejel za svoje delo 1,100.000 Dn Medtem Trna samo za liti o v bron plačati 450.000 Din, za podstavek fz granita, na katerem bo spomenik stal, mora plač->:i 400.000 Din. modeli in priprave so dosed;] veljali 200.000 Din, Vse to skupaj zna*r 1,050.000 Din. Dalje ima kipar stroške zs razne nepredvidene malenkosti, tako, da mu bo končno za ogromno, dve leti trajajoče delo ostalo komaj 50.000 Din. Ta vsota nikakor ni zadostna nagrada človeku, ki ima poleg svojega dela tudi nedvomno zaslugo, da 1e izdelal dosedaj najboljši, zares dostojen spomenik kralja Osvoboditelja. Upati je, da bo odbor vsekakor povečat vsoto, določeno za spomenik, da taka) umetnik dobi dostojno nagrada z% 5voj« nesebično rodoljubno delor stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 33. junija 1925. štev. 144. vesti. Nekoč in seda) V življenju toliko slavij eni, po smrti toliko klevetani dr. Janez Bleiweis velja danes za moža skrajno ozkega obzorja. Njegova borba proti napredni stranki upravičuje to naziranje, Id je zlasti v literarnih in kulturnih vprašanjih brezdvomno. In vendar se nam zdi vredno, opozoriti na to, da je Imel isti . Prijave sprejema »Vera« do vključno 12. julija, kamor naj se obenem pošlje prvi obrok v znesku Din 1300.—. Izven Ljubljane bivajoči udeleženci morajo sami kupiti do državne meje Jesenice-Podrožčica cel vozni listek, ki bo veljal za brezplačni po-vratek na vstopno postalo. Pismenim prijavam naj se priloži Din 5.— (tudi v znamkah. 1303/n — Osnovna šola v Št. Vidu nad LJubljano praznuje Vidovo dne 27. t. nT. z igro »Kralj Matjaž«. Za starše in občinstvo se ponovi igra v nedeljo 28. t. m. ob #4. popoldne, v ponedeljek 29. t vt. ob 4. popoldne. 1305/n — Vidov danska proslava na Viču. V soboto, dne 37* t. m. ob 18. priredi viška Ko bo vročina na vlaku imejte pripravljeno obleko iz slovitega in krasnega „TROPICAL" angle*k«g« suktia. Najpripravnejša novost za gospode. Liste' in platno raznih barv v bogati zalogi. Drago Schwab, Ljubljana. šolska mladina pravljično predstavo »Tr-njulčica« S petjem v 5. slikah. Na vzpo-redu je tud petje šol. mladine in govor o pomenu Vidovega dne. Sobotna predstava je samo zamladino. — V nedeljo, dne 28. t m. ob 20. uri zvečer se isto ponovi za odrasle. Sodeluje še pevski odsek »Olepševalnega društva« v Rož. dolini. Vsi prijatelji mladine vljudno vabljeni! 1300/n — Dr. Volavšek ne ordinlra "do 15. ju-üia. 1297/n — Sokolsko društvo Ig priredi dne 5. julija javno telovadbo z veliko vrtno veselico na prostoru br. Grbec. Vljudno vabimo vsa sosednja bratska društva ter cenjeno občinstvo, da pohite v nedeljo vsi na Ig, kjer bo mnogo veselja in zabave. — Bratsi zdravo. Odbor. 1301/n — Orjuna Vič •» Glince naznanja, da priredi 2. avgusta t. 1. veselico ter naproša ostala društva, da upoštevajo ta dan ter svoje prireditve, kolikor mogoče preložijo. 1299/n — Maturanti goriške gimnazije Iz leta 1915 (razrednik g. Khar) praznujemo desetletnico mature dne 28. t. m. v Boh. Bistrici. Prosimo vse tovariše, da se sestanka sigurno udeleže. Iz Ljubljane se odpeljemo v nedeljo <3ne 28. junija t. 1. ob 5.22 zjutraj. — Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Z ozirom na naš včerajšnji članek se opozarjajo vsi obrtniki in trgovci, da morajo prijaviti do 4. julija 1925 svoje delavce in nameščence v svrho sestave volilnih imenikov. Za izvršitev volitev v obrtno sodišče v Ljubljani je pristojen mestni magistrat Ie za one delodajalce, ki imajo svoje obrate dejansko v Ljubljani. Delavce in nameščence podjetij, ki se nahajajo v ljubljanski okolici, je treba prijaviti pri pristojnem županstvu. — Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za nedeljo: suho, večinoma jasno, toplo vreme. Pri nas stoji barometer, dasi kaže tendenco za dviganje, še precj nizko. Tudi po vsi ostali Evropi so imeli večinoma oblačno vreme, v Odesi so imeli meglo, v Parizu dež, jasno pa je blio edino v Brnu. V Trstu, Celovcu in Salzburgu je deževalo. Najvišjo temperaturo so imeli v Firenci 26°, najnižjo pa v Londonu 11°. V Trstu so imeli 15°, v Gradcu in na Dunaju 133. — Na Šentviški gori ponovi tamošnji dramatični krožek 29. t. m. Finžgarjevo dramo * Divji lovec« in šaljivi prizor »Junaki«. . , j—r Ogromen poset Karlovih Varov. Od f. januarja do 24. junija t. 1. je bilo v Karlovih Varih 26.489 kopaliških gostov, to je za 9322 več nego v isti dobi lanskega leta. — Izlet na Krtino. Brdo pri Lukovicl, Dolenje, Rova. Radomlje In Jarše priredi društvo »Soča« v nedeljo dne 5. julija v posledku predavanja, ki ga je imel preteklo sezono Dr. Andrejka o teh krajih. Odhod ob 5.15 s kamniškim vlakom do Domžal, povratek v Ljubljano ob 22. Odmori v Krtini, Lukovici (kosilo) in Dolenjati. Prijatelji društva iz teh krajev dobro dosli. Izletniki nai se javijo do četrtka prih. tedna pri društvenem blagajniku g. Sfiligoju, Gledališka 7/Iir, da pravočasno naroči v Lukovici število kosil. — Koče SPD. SPD javlja, da so od 27. junija naprej vse njegove koče otvor-jene in oskrbovane, med temi zasilna koča na Krvavcu. Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru ima z avtoomnibusom dnevno trikrat zvezo iz postaje Bistrica - Bohinjsko jezero. Slap »Savice« je sedaj veličasten, ker se v gorah sneg taja. Kdor se za to naravno krasoto zanima, naj pohiti k njemu. Hotel Zlatorog je ves prenovljen, postrežba je prvovrstna. Člani SPD plačujejo v de-pendanci iste cene za prenočišč kakor v planinskih kočah. Tudi veliko skupno ležišče, ločeno za dame in gospode, je tam turistom na razpolago. — Cerkveni rop v ŠmihelU. Prijatelj našega lista nam poroča: Pravkar dozna-jem, da so orožniki Že zasačili in spravili pod ključ cerkvene roparje. Našli so tud! ciborij in monštranco. — Iz Žirov. V nedeljo, dne 14. junija smo praznovali zaključek Čevlj. prikroj. tečaja, ki se je vršil pod neumornim vodstvom strokovnega učitelja g. Ljubomira Stefanoviča v čevljarski gosp. zadrugi na DobraČevi pri 2ireK. O razstavljenih izdelkih udelezencyev so se tukajšnji strokovnjaki zelo pohvalno izrazili. Na splošno željo je imel g. Ljubomir Stefanovič tudi predavanje o najnovejši iznajdbi na čevljarskem polju o patentu »Novo« in njegovi uporabi. Za predavanje in njegovo požrtvovalnost so se strok, učitelju udeleženci osebno zahvalili. Nadalje je priporočal ustanovitev strokovnega kluba, knjižnice in čitalnice. Pozival Je navzoče k sodelovanju na polju čevljarstva ter povdar-5al blagohotno naklonjenost vodstva urada za pospeševanje obrti v Ljubljani. Povdar-jati bi bilo veliko važnost ustanovitve strokovnega kluba«, ki bi z nadaljniml predavanji in denarnimi večeri poglabljal strokovno znanje tukajsnjih čevljarjev ter s tem ugodno uplival na gospodarski razvoj in socijalen napredek tukajšnjih1 prebivalcev, katerih */j je navezana na obstoj in napredek čevljarske obrti. Posebno občutimo to ob tej strašni katastrofi, ki le uničila skoro vso setev cele žirovske doline. — Plašč ffasana paše. Dobili smo iz Velike Kikinde to-Ie pismo: V Vašem listu z dne 23. junija t. 1. sem čital med drugimi v notici »Izlet na Turjak« tudi to, da je masni plašč, ki Je bil narejen iz dragocenega zlatega plašča Hasana paše, leta 1905 Izginil s Turjaka. Pisatelj te notice le v veliki zmoti. Jaz kot star Ljubljančan se do- bro spominjam, da je KI ta plašč vedno in je še shranjen v ljubljanski stolni cerkvi in da duhovnik vsako leto samo enkrat bere mašo v njem in to na sv. Ahaci j a dan ob devetih' predpoldne. Samo enkrat je bila izjema in tb v času, ko je b:l še pokojni novomeški prost dr. Elbert stolni kanonik v Ljubljani. On si Je enkrat na ta dan dovolil, da je tudi on ob sedmih zjutraj bral mašo v tem plašču. Pred 30 leti, ko sem bil star 20 let xn se silno zanimal za take stvari, sem prosil pokojnega cerkovnika Jurija v stolni cerkvi, da mi pokaže plašč v zakristiji od blizu, kar je tudi radevoljno storil. Videl sem že takrat, da že razpada. — Da se v Raščici vidi hiša, v kateri se je rodil Primož Trubar, ni točno, saj pač danes nihče ne more dokazati, v kater: hiši se je pravzaprav rodil Primož Trubar. Samo domneva se, da se je rodil v dotični hiši, dokazano pa to ni. — Kapetan Josip A 11 m a n , Vel. Kikinda, Banat. — Znižanje obrestne mere. Denarni zavodi v Sloveniji (banke, posojilnice in hranilnice) so sporazumno z denarnimi zavodi na Hrvatskem sklenili, da znižajo s 1. julijem obrestno mero za vezane vloge na tekočem računu za ?&>. Obenem napovedujejo, da se v doslednem Času zniža obrestna mera tudi za kredite. Baje je v kratkem pričakovati še nadaljno redukcijo obrestne mere. — Logatčane m oktiČane opozarjamo na koncert pevskega društva «Slavec», ki se vrši v pondeljek dne 29. t. m. v dvorani Soa kolskega doma v Dolenjem Logatcu. Poleg zborovskih so na programu tudi solistovske, klavirske in violinske točke. 1304'n — Veleobrati, trgovci, obrtniki in drugi, za katere velja obrtni red, se opozarjajo, da priglase mestnemu magistratu svoj obrt ter svoje nameščence za volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča hi obrtnih prisednikov prizivnega sodišča najkasneje do sobote 4 julija 1925. Tiskovine za te pri* jave se dobe na mestnem magistratu v po* svetovalnici, soba št. 22. — S cirkusom je šel? Na drugem mestu poročamo, da so v mestu izginili vsi cucki in mucki povodom bivanja cirkusa Kludsky v Ljubljani. Cirkus pa je pritegnil s seboj tudi več Ljubljančanov. Med drugim pogre* Šajo 451etnega Josipa Dovjaka, stanujočega na Glincah. Rekel je, da gre s cirkusom. '— Tatinska služkinja. Prijeta je bila neka Cecilija Smerajc, služkinja, osumljena in zasledovana v policijskem dnevniku radi tatvine 4000 Din v restavraciji ccZvezda». Iz Maribora. — Hrastnlški pralni prašek zastopa dvoje načel: dobro in poceni. 50/L OBL E K E kupite najugodneje pri - JOS. ROJENA - Ljubljana cs1l Iz Lliibljane. — Razobesite zastave! Državne i:i narodne zasipe razobesi mestna občina na Vidov dan, 28. junija, na svojih poslopjih. Magistrat vabi k enaki manifestaciji tudi vse ljubljansko prebivalstvo. Naj ne bo nikogar, ki bi se ne odzval temu pozivu! — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ima v soboto dne 25. julija ob 9. uri dopoldne v Ljubliani v sejni dvorani mestnega magistrata svoj redni občni zbor. Za šenfpetrsko iegnanje 1030 bo v gostilni D r a š č e k, Bohoričeva ulica št. 9, koncert priljubljenega Šramel-kvarteta, na ražnju pečen janjec, umetni topovski streli, v mraku pa lep umetalni ogenj. Ža kegljavce posebno iznenadenje. V slučaju slabega vremena v vrtnem salonu, — Francosko predavanje. Danes, v soboto ob 18. zvečer predava v vseuči-liški dvorani g. Ch. Perez* profesor na Sorboni v Parizu, o temi: Les la-boratoires maritimes fran-c a i s. Predavanje bo pojasnjevalo 80 skioptičnih slik. Uljudno se vabijo vsi prijatelji francoskega jezika. — Razpisana učiteljska mesta. Na trgovski akademiji v Ljubljani se razpišeta s šolskim letom 1925-26 nastopni učni mesti: U suplentsko mesto za komercijalne stroke; 2.) profesorsko ali suplentsko mesto za blagoznanstvo in kemijo. — Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpiše s šolskim letom 1925/26 mesto strokovnega učitelja za zidarje. — Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpišejo s šolskim letom 1925/26 nastopna učna mesta: 1. tri profesorska oziroma suplentska mesta za arhitekturo; 2. dve profesorski oziroma suplentski mesti za strojedelstvo; 3. eno profesorsko ali supltensko mesto za elektrotehniko. V poštev se jemljejo samo in-ženjerji z drugim državnim izpitom ali pa absolvirani slušatelji tehniške fakultete z daljšo prakso. — Na strokovni šoli za pu-škarstvo v Kranju se razpiše z 1. 1925/26 mesto strokovnega učitelja za izdelavo sprožil. Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civ. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se vlože "do dne 5. julija 1925 pri velikem županu ljubljanske oblasti, — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 1. julija 1925 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv, Petra cesta št, 12, pritlično, desno. — Gostie, ki nameravalo posetiti kopališča na Jadranu, se opozarjajo, da dobijo v pisarni ^VeTa«, LJubljana, Aleksandrova 8, točna pojasnila. Sprejemajo se brezplačno naročila za stanovanja In oskrbo. 1302/n — Najnovejše bluze, datnske in druge oblekce priporoča KRISTQFIC — BUČAR. —m Prizori v porotnnl dvorani. >Mai burger Ztg.« poroča, da so se v porotni dvorani povodom razprave Žlahtič - CiČ odigrali nenavadni prizori in da noben kino, še manj koncert ali gledaliešče ni bilo tako obiskano. V gnječi je bila vdrta ena šipa, neki dami pa je bil med razpravo s klopi ukraden klobuk. —m Težka nesreča. Hlapec Jakob D. zaposlen pri posestniku Tricklu, je prišel pod stroj za košnjo trave, ki ga je silno razmesaril. Težko poškodovanega so pre« peljali v bolnico. —m Arheologa v Ptuju. V Ptuj sta prispela znana raziskovalca starin dr. Rudoli Egger, univerzitetni profesor z Dunaja, in dr. Mihael A b r a m i č, xavnatelj narod* nega muzeja v Splitu. —m Samomor. V Mihovcih pri Ptuju se. je pred dnevi obesil 201etni sin posestnika Vuka. Motiv obupnegae dejanja je bila baje nesrečna ljubezen, t Prosiovolfaa dražba Dne 3. julija od 9. ure dalje se vrši raz. prodaja pohištva (kompletna spalna soba in kuhinja) na Martinovi cesti št. 8 (Pir-natova hiša). Kupci vljudno vabljen!! Iz Celja. —c Vidovdanski parastos. V nedeljo dne 28. t. m, ob 10.30 dopoldne priredi tukajšnja pravoslavna cerkvena občina v ve-liki dvorani Narodnega doma parastos v spomin herojev, ki so padli za svobodo in ujedinjenje. —c Stanovanjsko sodišče v Cellu oV javlja: Na uradni deski v pritličju mestnega magistrata v Celju so navedena vsa sedaj prazna stanovanja. Tam se bodo tudi v bo* doče objavljala vsa prazna stanovanja. Stranke, ki spadajo po zakonu med zaščitene osebe, sa pozivajo, naj do 4. julija v pisarni stanovanjskega sodišča naznanijo, če se zavzemajo za eno teh stanovanj, Stranke, ki svojih prošenj za nakazilo sta«* novanja dosedaj niso obnovile ali spopol-nile po predpisu novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navedenega časa, ker bi sicer pri dodelitvi teh stanovanj ne mogle biti upoštevane, —c Obrtno - knjigo vodstveni tečaj, Pouk v obrtnem knjigovodstvu v Celju se otvori v sredo dne 1. julija. Poučevalo se bo trikrat na teden po 1 in pol ure in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do pol 9. ure zvečer v 7. razredu starega gim« nazijskega poslopja na Slomškovem trgu. Tečaj priredi urad za pospeševanje obrti. i—c Tatvine. V noči od 25. na 26. t. m sta bila ukradena iz pisarne Majdičevega mlina dva pisalna stroja. Za tatovi ni sledu. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križuc na Cankar^ jevi cesti. <■ ■ — Sodba ljudstva je merodajna za ka< kovost blaga. O »Pekatetah« gre glas, da so izborne. Dobe se v mnogih vrstah za juho in prikuho pri vseh trgovcih. — NAROČNIKE V INOZEMSTVU opozarjamo, da se radi povišane pošt* nine s 1. julijem poviša mesečna na* ročnina na ^Slovenski Narod» od 30 na 3 5 Din. Sobotna izdaja celoletno v inozemstvu od 80 na 120 Din. Cen j. naročniki naj pri nakazilu naročnine io blagohotno vpošfevajo. — Uprava «5/o* venskega N aro da». Oblastveno koncesljonirana krojna Sola Židovska 5 — Ljubljana. 2m julija novi krojni tečaj izpopolnjen že z jesenskimi modeli! Program: Splošno krojno risanje, samostojno šivanje, izdelovanje moških fazon za kostume in plašče. Praktično izrezovanje krojev po vsih žurnalih in merah, pripravljanje za mojstrski izpit. Za krojače pouk v najmodernejšem civil, kroju in uniformah. Ob zaključku spričevalo i diploma. Učencem, ki ne morejo priti v tečaj, pouk s pošto potom učnih risb. Zun. učencem se preskrbi hrana in stanovanje. Revnejšim tečaj ceneje! —Vpisovanje dnevno! Razpošiljanje in izdelovanje vseh vrst krojev! Šolske objave — Državna trgovska akademija v Ljubljani. V 1. letnik tega^avoda se sprejemajo: 1. EHjakr(-nje) srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom; 2. dijaki(-nje) meščanskih šol s končnim izpitom. Prednost imajo pri-glašenci(enke), ki se skažejo z dobrih redom iz učnega jezika in realnih predmetov ter dokažejo znanje v modernih jezikih. Vpisovanje se vrši 11. in 12. septembra t. I. v dopoldanskih in popoldanskih uradnih urah v poslopju tehniške srednje šole, Aškerčeva uüca 9/II. Prepirati se, = ie nepotrebno ko vendar že vsakdo ve, kako dobro vplivajc 9,TORO" prsne karamele ne-le proti kašlju, nego tudi proti prehlajenju, hripavosti. katarju ter na prebavo. Prepotrebne so za hriboiazce, bolnike, otroke. S tremi dinarji si prihranit« marsikdaj zdravnika. .TORO" dobite pri vsakem trgovcu ali v lekarni. 2001 Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik* VLADIMIR KAPUS Stev. 144. »SLOVENSKI NAROD* dam ML junija 1925, Stran 5 Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 15. junija 1925. Aktiva; Din metalna podloga 468,624.176.79 Posojila 1.148,453.152.79 Račun za odkup kronskih novčanic 1.186,367.906.76 Račun začasne zamene 366,01S.115.74 Dolg države 2.966,355.034.— Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje 2.13S.377.163.— računov 720,247.441.86 novčanic i5a!do raznih Pasiva: S.994,442.990.94 Din Glavnica Din 50.000.000 v kovanem zlatu: od te /plačano 27,911.600.— Rezervni fond 6,222.961.77 NovČanice v tečaju 5.732,363.090.— Državni račun začasne zamene 366,018.115.74 Teriatve države po raznih računih 23,137.420.72 Razne obveznosti 626,37S.225.71 Terjatve države za zadolžene domene 2.138,377.163.— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 74,034.414.— 8.994,442.990.94 V metalni podlogi se računi: dinar v ziatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinajev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za Vse bančne dolžnike brez razl'ke 6% na leto. — Obrestna mera za posojila na zastave 8%. na leto. * * * Želja in potrebe živinorejcev Naši kmetije! v hribovitih krajih so uvideli, da je za naše pokrajine najpriklad-nejša gospodarska panoga živinoreja. Radi terenskih oblik, kemične sestavine zemlje in pa vremenskih razmer smo prisiljeni, da se bavimo z živinorejo. S sejanjem žitaric, ki se Je zelo razširilo med vojno, ko je bilo splošno pomanjkanje kruha, bomo morali prenehati, zakaj, ako kupimo žito, ki ga je v gotovih delih* naše države v izobilju, potrošimo zanj manj, kakor, ako žito sami sejemo in žanjemo. V Sremu, Bač-ki, Banatu gnojijo vsakih šest do sedem let, ker tam rodi zemlja brez vsakoletnega gnojenja, s katerim spravimo pri nas na njive pol«« redilnih snovi tudi nebroj ple-velskih semen in moramo poleg tega še cesto pleti, kar seveda mnogo stane. S težkim delom pridelamo v ugodnem slučaju petkratni pridelek, dočim Banatčani z malim trudom pridelajo deset do dvanajstkrat-no. Davki seveda šo pri nas Še večji kot brugod. Prisiljeni rabj omenjenih razmer so pričeli naši kmetje gojiti Intenzivnejše Živinorejo, In sicer plemensko živino. Za živinorejo pa so potrebni pašniki in planine, ki jih je sicer v našifi goratih krajih dovolj, a jih ie avstrijska gospoda, ki ni bila posebno naklonjena slovenskemu oratarju, slednjemu odvzela pod rajrazličnejšimi pretvezami. Za te planine se sedaj borijo naši kmetje z agrarnimi inženjerji m uradniki na čelu, proti organom gozdarske uprave, ki so v svoji preveliki gorečnosti in ljubezni do gozdov precejšnji nasprotniki Interesom naših živinorejcev. Priznavamo, da so gozdovi za nas zelo važni in nam dokaj donašajo, toda v splošnem imajo največ dohodkov od našega lesa danes posamniki, posebno dokler se les neobdelan Izvaža Iz države, 'dočim živi od živinoreje pretežna večina naših kmetovalcev. Vse v pravi meri in vsi bomo zadovoljni! Upajmo, da se to kma-lu poleže in zmaga uvidevnost, kakor je v slučaju >Grofove planine«, za dosego !£a-tere so morali Ribnski živinorejci popisati mnogo papirja in jim jo je šele najvišja instanca privolila, da smejo planino prirediti za pašnik. Nadajamo se, da jo plo-donosno uporabljajo. Treba je, da se te dve stroki, gozdarstvo vezano z lesno industrijo, in živinoreja, vezana s planšarstvom, druga drugo podpirate, zakaj obe sta gotovo najvažnejši gospodarski panogi Slovenije. Pa nas živinorejce zanimajo še razna druga, zelo pereča vprašanja. O prepo-trebnem zavarovanju živine posebno na planinah se je dokaj pisalo in razpravljalo, pa je, kakor videti, zopet vse zaspalo. Koliko kmetovalcev drži celo leto živino v zaduhlein hlevu, kjer porabi mnogo krme, mesto da bi se živina pasla sama na zdravih planinah'. In vse to radi tega, ker še ni urejeno zakonito zavarovanje. Kreditov, dovoljenih za kmetijce, bi pri nas ne mogli bolj plodovito nalagaii, kakor, ako bi jih' uporabljali za živinorejo, posebno za podporo planšarstva. Kakor čujemo, bo letos v naši državi priredilo ministrstvo poljoprivrede 18 živinskih razstav, a nobene ne v Sloveniji. Zakaj to, ne vemo! Pač pa bo v Ljubljani na letošnjem velesejmu lepa razstava plemenske živine, za katero vlada med kmetije! veliko zanimanje, toda kakor čujemo, primanjkuje najvažnejše — denarja. Gotovo bi bilo zelo potrebno, da ministrstvo poljoprivrede, ki je opustilo za Slovenijo živinsko razstavo, podpre to razstavo na velesejmu vsaj toliko, da se bodo mogle raz-stavnikom lepe živne izplačati zaslužene premije. Merodajne kroge in prireditelje pa opozarjamo, naj pri rede razstavo tako, da ne bodo pasli oči samo nestrokovnjaki, nego da bo razstava vzpodbujala kmetijce k napredku ,merodajne kroge pa k uvidevanju, kako potrebna Je za naše pokrajine živinoreja. Pri razdelitvi odlikovanj naj se gleda -tudi na to, pod kakimi razmerami je bila živina vzrejena, aH je last posestnika ki goji živino za razstave, ali pa praktične svrhe in ali je živina hlevna ali planinska. Prav priporočljiva bi bila tudi oznaka, koliko 'dohodkov nudi to ali ono živin-če, in pa morda tudi razstava mlečnih izdelkov. Hi. kongres mednarodne trgovske zbornice V Bruslju je bil otvorjen v nedeljo tretji kongres mednarodne trgovske zbornice. To je brez dvoma jedna najznatnej-ših mednarodnih prireditev, ki je združila na zborovanje elito vodilnih osebnosti gospodarskega življenja iz nad 20 dežel in predstavlja tako velik del svetovnega gospodarskega mnenja. Nemčija ni zastopana. Delegacija Zj edin jenih držav zavzema vladajočo pozicijo. Tako se kaže, da des-interessement ameriške vlade na evropskih stvareh nikakor ne odgovarja pojmovanju vodilnih gospodarskih krogov in zlasti visoke finance. Glavni tema, s Jcaterim se bavi bruseljski kongres, se glasi: Gospodarska obnova — Restauration Economique. S tem temom sta se pečala že prejšnja dva kongresa. Vodja ameriške delegacije Bedford, predsednik Standard Oil Co., poda izjavo o naziranju merodajnih ameriških gospodarskih krogov glede problema gospodarske vzpostavitve v Evropi J. Stamp. član Dawesovega komiteja, bo obravnaval vprašanje mednarodnih plačil v zvezi z reparacijskim vprašanjem, Italijan Pirelli bo govoril o finančnih vojnih bremenih In o obdavčenju po posamnih deželah. V razpravo pridejo dalje vprašanja industrije in surovin. En dan je določen izključno za bančna in finančna vprašanja. Zborovale bo tralafo osem dni fo tre« 6a ho hiteti in pridno delati, da se rešijo vse na program postavljene točke, Pripravljene so Številne resolucije . Mednarodna trgovska zbornica s stalnim sedežem v Parizu obsega danes 20 dežel in 560 trgovskih zbornic, industrijske in gospodarske zveze ji pripadajo kot aktivni člani poleg 1450 membres as$oci6s, to je tvrdk in posameznih oseb, ki so indi-viduelno pristopile. Otvoritveni seji v nedeljo dopoldne je prisostvoval tudi belgijski kralj, ki je bil živahno pozdravljen. Delegatov je 727 iz 28 dežel, med temi iz Zedinjenih držav 246. Anglija ima delegatov 87. Tako predstavlja obe anglosaški sili skoro polovico udeležnikov kongresa. Otvoril je zborovanje Američan Willis H. BcotK, predsednik mednarodne trgovske zbornice, izvajajoč, da vidi pred seboj »može prakse, delujoče za praktične cilje, ki obdržujeio pri svojem vsakdanjem delu pogled v velika vprašanja in mednarodne skupnosti.« Zborovanje poteka živahno. — Bruselj, 24. (unija. Delo kongresa mednarodne trgovse zbornice se vrši deloma v sejah skupin, deloma v plenarnem zborovanju. Prve se vrše dopoldne, druge popoldne. V ponedeljek se le tikala glavna razprava najvažnejših surovin tekstilnih industrij in problemov, ki so ž njimi v zvezi. Francoz Fougere je govoril obsežno o produkciji svile, o njenem konzumu in trgovini, John Svz pa jc podal pregled o bombažnem vprašaniu. Polagal je posebno važnost na razne faktorie, ki vplivajo na" razvoj cene izdelanega fabrikata in je povdarjal pomen umetne svile. Anderson, podguverner Angleške banke, se ie pečal z mednarodnem brodarstvom. Brodovje svetovne trgovine se je po zaključku vojne pomnožilo prav za toliko dobre in de-Iazmožne tonaže, kolikor je štelo leta 1906 sploh parnih in motornih brodov. Doslej še ni prišlo do skupne resolucije glede bro-dovnih vprašanj. Gre najbrže za razlike v mišljenju me~d angleškim in mladim ameriškim brodarstvom, zlasti glede angleškega stališča o svobodni konkurenci In o odklonitvi vsake državne pomoči. — Washington, 24. junija. Neki zastopnik zakladnega urada je izjavil, "da je sprejel državni tajnik Mellon fzjavo, izrečeno v Bruslju, da se Dawesov načrt vsled poloma valutnih tečajev izkaže najbrže za neizvedljiv, brez vsalčega vznemirjenja. On upa, kakor vsa ameriška vlada, da bo naraščajoči izvoz Nemčije tekom določenega trajanja reparacij s kili plačil varoval valutni tečaj. — Bruselj, 27. junija. V plenarnem zborovanju je Sir Josiah Stamp, nekdanji član Dowesovega komiteja in ena vodilnih osebnosti v angleškem železničarstvu, spravil v ospredje vprašanje reparacijskih plačil in medzavezntškilf dolgov. Bavil se fe z vsem dalelčosežnim kompleksom Številnih vprašanj, ki so vznemirjale svet v zadnjih letih gospodarsko in politično In ga bodo vezala še dolgo časa. Njegova izvajanja o težkočah odštevanja velikih enostranskih, mednarodnih plačil v svetu, katera posamezni trgi še vedno bolj her-metlčno zapirajo inozemskemu razpečevali-šču s carinskimi zidovi, se obračajo na evropske reparacij'ske upravičence, l^ikor na velike upnike onstran morir Bistveni napredek, ki ga le dal svojčas Dawesov načrt, ni določitev plačilne obveznosti Nemčije, marveč lasna in nedvomna delitev 2 problemov, ki sta se smatrala dotlej kot erota, namreč notranjegospodarske omogo-čitve nemških reparacijskirT obveznosti In mednarodnega prenosa teh svot na upnike. Stamp vprašuje, kako naj se trajno uresničijo taka plačila večjega stila, ki se 'dajo izvršit! samo Iz eksportnir? preostankov, v svetu z visokim carinskim varstvom, kate^ rega glavna skrb Je zaščita' lastnega delavnega trga. Morda je Stamp pri svojih Izvajanjih imel pred očmi manj Francijo in Nemčijo, več pa Evropo In Ameriko ter fe hotel številnemu ameriškemu avditoriju problem medzaveznišlce zadolžitve postaviti pre'd oči v jasn! luči. —• Newyork, 27. Junija. Ameriški zastopniki na konferenci v Bruslju podajo predlog, da naj se najvišji znesek nemških stvarnih dajatev za reparacije poviša s tem, da se dovoli deželam, Id nimajo nika-kih zahtev do Nemčije, naročati nemško blago deloma na račun reparacijskega konta. Sledil bo drugi predlog, da naj se Nemčiji pomaga, da bi dobila naročila za izvršitev javnih de! v nevtralnih deželah. Toda ta predlog se smatra kot dvomljiv eksperiment, ki se ne sklada s carinsko politiko Zedinjenih držav. * ¥ * —g Hmelj. IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žateč ČSR., dne 23. junija. V poglavitnih legah raste hmelj krepko, ima obilo panog in je dospel deloma že do tri četrtine, deloma do vrha drogov, oziroma žic. Slabejši nasadi se izboljšujejo. Poleg teh so pa velike občine, v katerih se najdejo lege s prav slabimi nasadi, v katerih so povzročili vso Škodo deloma bolhači, deloma pa toča. — Ušivost nasadov je obča, vendar se do sedaj ni bati hudih posledic. Le v nižavah in v dvoletnih nasadih je rastlina polna uši. Obrambno delo se tu pridno in racijonelnp nadaljuje. Opazovalo se ie tudi, da se je aphis - muha in njena zalega zopet pri- kazala na že škropljenih rastlinah. Od vremena je odvisno, ali bo ušivost naraščala ali bo pojemala. Pred vsem bi bile nujno potrebne izdatne padavine in toplo, mirno vreme. Ne oziraje se na slabe in prav slabe nasade, se lahko reče, da je stanje vob-če zadovljivo. — Razpoloženje na trgu je mirno, cene pa od 3S5Ü do 3950 čK za 50 kg. — Savez hmeljarskih društev. —g Mednarodni kmetijski kongres v Varšavi ie bil otvorjen v nedeljo z udeležbo 2 7držav s 225 delegati. Razpravljajo se raznovrstni kmetijski problemi. —g Mednarodni kongres vhiotržcev. V ponedeljek je bil otvorjen v Parizu mednarodni kongres vinoiržcev. Švicarski delegat Tobel je poročal o mednarodni vinsk; trgovini tekom zadnjih 50 let. —g Mednarodni dolgovi. Iz Washing. tona poročajo, da se v dobro informiranih' krogih izjavlja, da bi se Zedinjene državo najbrže zadovoljile z obrestovanjem 2.5 %' glede svojih tirjatev pri evropskih državah in da bi dovolile tudi daljši moratorij, morda 10 let. Baje vlada tudi v državnem tajništvu tako mnenje. —g Slabi izgledi žetve v Besarablji. Radi suše je v Besarabiji letos propadlo nad 70% žitnih posevkov. —g Cene svilenim kokonom. V najkrajšem času bo posebna komisija ministrstva poljoprivrede določila cene letošnjih svilenih kokonov. Naš • VI a manjs Reka Od leta 1921. se proglaša Reka za mrtvo mesto. Delavci, zlasti oni kovinske stroke, so zapustili mesto, da ne umrjejo lakote. Nezaposelnosti je sledilo izseljevanje. Leta 1914. je štela Reka 54.6S5 prebivalcev, sedaj jih šteje 44.561. Izseljevanje se nadaljuje. Pričakovalo se je brzo napredovanje reškega mesta in sanjalo se jc o tem, da bo v kratkem štelo 60.000 prebivalcev. Sledil pa je beg v Ameriko, Francijo, v Belgijo ali v bližnje ladjedelnice v Julijski Benečiji in tako je odšlo 56% najboljšega delavstva. Leta 1914. Je bilo v reških tvornicah zaposlenih 10.058 delavcev, sedaj jih dela samo še 4425. Število delavcev se je tako zmanjšalo za 5633. Italijanski lisii pišejo sedaj zopet dolge članke o obupnem stanju na Reki. Svoje oči obračajo do Rima, pričakujoč skorajšnje pomoči, potem se ozirajo proti Jugoslaviji, upajoč iz Beograda druge pomoči. Rim in Beograd naj bi dala Reki novega svežega prometa, da bi se mogla tam razpasti italijanska ekspanzlvna politika proti Balkanu. Silno radi bi 'dosegli naraščanje reške moči kar na mah, toda ne gre in ne gre. V svojem razmišljevanju padejo kmalu na golo fstino, ki jim pra^} da ie Reka bedna in da ostane taka najbrže še dolgo časa, dočim Jugo«-^- "a dela neprestano fn razširja baroSko r~:s. ",niSr*e ter se Su-šak živahno razvija in obsl"L Horthv s svojimi Četami v vriskajočo prestolico Madžarske. Romuni, pokoreč se ukazom Antante, so se umaknili iz Budimpešte. Načrti grofa Wolkenstelna so se vsi brez izjeme uresničili. Na krasnem belcu je jahal Horthv skozi prestolnične ulice, ki so bile vse v zastavah. Prekipevajoče ovacije je sprejemal s trdim nepremičnim izrazom na svojih licih. Čete s svojim strumnim nastopom so vzbujale največje navdušenje prebivalstva. Ko so prijahali prvi madžarski huzarji. so baje matere dvigale kvišku svoje otroke in jim kazale to ponosno četo madžarskih jezdecev. »Madžarski huzarji, naj jih Bog ohrani!« tako so klicali, saj so jim bili simbol madžarske nacije, v čije delovanju in nehanju sploh ni prostora za mednarodne ideje. florthy se je po svečanostni službi božji nastanil v sijajnem hotelu Gellerd. Tu si je uredil svoj glavni stan in z vso odločnostjo vzel v roke državno krmilo. Ro službenih sprejemih se je umaknil, ves utrujen v svoje privatno stanovanje in je sprejel samo še enega posetnika, ki se je kasno priglasil. Bil je to grof Wolkenstein, kl je prišel, da spomni podad-, mirala na njegovo obljubo. Z razprostrtimi rokami ga ie Horthy sprejel. »Mojo najiskrenejšo zahvalo, grof Wolkenstein. Svojo obljubo ste izpolnili v vsakem oziru!« Grof je vljudno pripomnil: »Štejem se za srečnega, ekscelenca, da Vam lahko česiitam k vašemu uspehu. Ako sem k temu uspehu tudi jaz nekoliko pripomogel, se smem nadejati, da ml ekscelen-ca ne boste zamerili, ako Vam stavim em vprašanje.« »Le vprašajte, grof! Storil bi za Vas pa tudi več, kakor da bi odgovoril na Vaše vprašanje, in bi Vam s tem dokazal svoje priznanje.« »Dobro, ekscelenca! Kakšni so izgledi za zopet-nri v2Dostavitev njegovega veličanstva?« »Odkrito vprašanje zasluži prav tak odgovori Izgledi so najslabši, ki se jih inorcte misliti! Za enkrat ni mogoče na to niti misliti. Kralj Karel je s tem, da je neposredno po kronanju zapustil Budimpešto, zaigral vse simpatije prebivalstva. Njegova politika med vojno, ko ni hotel uvaževati upravičenih zahtev madžarskega naroda, ni bila v stanu, da bi mu zopet pridobila izgubljene simpatije. Republika je izruvala zadnje niti zvestobe napram obsovra-ženi dinastiji. Sedaj ni mogoče misliti, da bi se zopet moglo vzpostaviti kraljevsko dostojanstvo.« »Torej Vas ne vabi slava generala Monka, voj* skovodje, ki je svojega kralja zopet vzpostavil vi njegove pravice?!« »Zdi se mi, da Monkova vloga v angleški zgodovini ni bila baš najslavnejša. Druga revolucija je nato pometla z nepoboljšljivimi Stuart!.« »Ekscelenca, moja služba je bila posvečena cesarju.« »Za to službo se Vam zahvaljuje narod, ne pa nesrečni njegov vladar.« S pridušenim gnevom je odvrnil Wolkensteinj »Zdi se mi, da se mi za to službo zahvaljuje gene* ral, ki stremi po gospodstvu. Stori! sem vse, kar sem mogel za svojo idejo in to je za vzpostavitev monarhije in niti na pamet mi ni prišlo, da bi gradi! za Vas, ekscelenca, stopnice k prestolu!« »Vj me žalite, grof. Nečem vam odgovarjati, kakor bi se spodobilo moji današnji poziciji, ko ves nanod stavi svoje nade v me. Ta narod zre v meni svojo bodočnost, ne v vladarju, ki se je izognil viharju in pobegnil v inozemstvo. Nečem zmanjševati Vaših zaslug, pravim pa, da me odvezujete od čuta hvaležnosti, ako zahtevate od mene kaj takšnega.« »Ekscelenca, pustiva preprekanje in mislite na svojo obljubo, ki ste mi jo dali.« »Ako bi ne mislil na to, bi Vas ne poslušal. Ne'-možnih stvari Pa .ne..smeleod mene^ahtev-atL« Stran 6. .SLOVENSKI NAROD' ane 28 junija 1925 Štev 144 neugodno vest so Nemci razmnožili na gtotisoče dvojezičnih letakov ter jih širili v obeh conah. Samo par takih dokazov: Ko so med pripravami za plebiscit napravili šolarji iz Borovelj in Roža sploh izlet v Ljubljano, je prinesel »Rdeči Prapor« iz Jesenic sledeči dopis: *Naša deželna vlada je iznašla izborno taktiko, da pridobiva koroško ljudstvo za glasovanje za našo državo. Upošteva namreč staro, dobro preizkušeno pravilo, da prihaja ljubezen skozi želodec. Dokaz za to postopanje smo videli Jeseničani, ko so se peljali boroveljski šolarji na izlet v Ljubljano. Kako so bili naši otroci presenečeni, ko so jim pričeli metati njihovi tovariši iz Koroške slastne bele štruce kruha. Milo se je storilo nam staršem, ko smo opazovali naše otroke, ki so željno iztegovali svoje suhe ročice po belem kruhu. Ne zavidamo boroveljskim otrokom belega kruha, toda tudi mi bi ga radi jedli, to-naj si zapomni deželna vlada v Ljubljani. Mi pa tukaj dobesedno stradamo! Beli kruh in tobak, to so limanice, na katere love Korošce za plebiscit. Tako se pripravlja — samoodločeva-nje. " Mesec pozneje je prinesel »Ljudski Glas« neko »Pismo slovenskih fantov iz Srbije«, kjer se je v skrajni pre-ftranosti popisovalo, kako naši vojaki v Srbiji stradajo, kako grdo postopajo % njimi srbski častniki in podčastniki, kar je bilo seveda izmišljeno. Koroški Nemci, ki so že itak najuspešneje agitirali proti Jugoslaviji, češ, da jih tam čaka večno »žblnirstvo« (vojaštvo) in bližnja vojska, so seve to pismo takoj razmnožili na slovenske in nemške letake ter pristavili: Ljubi Korošci, ali imate poželjenje li služiti vojake v Srbiji?? Dva meseca pred plebiscitom je priobčila pokojna »Jugoslavija« iz Beograda brzojavko »Ognjeni krst jugoslovanske vojske«, kjer pripoveduje, da so se v bojih z Arnavti posebno odlikovali Hrvati in Slovenci pod komando majorja Zureka. Seve je tudi to vest »Heimatsdienst« takoj razmnožil v dvojezične letake in pristavil polno hujskajočih opazk, kakor: »Korošci, kdo ima poželjenje marširati v Albanijo? Ali hočete biti kakor Kranjci in Hrvati srbski »kanonenfuter«? Mislim, da ga ni na svetu, ki bi bil še tak prekleti norec, da bi se mu Še zdehalo no krvavih glavah. Auf biks za vojne dobičkarje, verižnike in druge vampe! Auf v Albanijo!!« Smelo lahko torej trdimo, da !e pojmliivost naših oblasti, ki so hotele za vsako ceno svobodo tiska, mnogo pripomogla k izgubi Koroške. Julijski — ^talljansfcvo Gorice znova ogroženo. Nekaj Časa so smatrali Goriško za kolonijo #n Italijani iz starih provinc so drli v njo. Tudi v Gorici jih je bilo mnogo. Številni so se varal! in danes pravijo, da prihajajo Italijani samo še pogledat *sveto« Gorico rn bojišča naokoli, pa zopet odidejo. Italijanski novinar Mario Nordio Izvaja v »Pic-eolu«, da je Gorica izolirana, da prihaja v mo vedno več Slovencev, Italijanov pa nobeden več !n tako se je bati, da Gorica kmalu ne bo mogla več vršiti svoje »naj-plemeniteoše« misije, to je potujčevati slovenski žlvelj. Slovenski naraščaj je velik in v g?mntazt3 je med 121 vpisanimi 91 Slovencev? Kam vodi to? Prebivalstva v Gorici je bilo pred vojno okoli 31.000 brez gamlrije, sedaj šteje goriško mesto 26.784 prebrvalcev brez vojaštva. Italijanskega dotoka ra\ slovenski dotok, posebno s strani inteligence, trgovcev in obrtnikov pa Je velik. Italijanskega novinarja navdaja strah, čp. se Gorica posloveni in se italijanski živeli izgubi v njej. Goriška podprefek-tura ima pod seboj 88 slovenskih občin in samo dve slovenski (Gorica is LoČnik). Treba odpomoči. Nasvetuje zato, da naj se napravijo v Gorici institucije, da pridejo zopet italijanski uradniki v mesto in jv industriji in trgovini se imajo nameščati Italijani! Trgovska zbornica bi morala svoj delokrog zopet razširiti na del Furlanije, kakor poprej, da bi se pritegoval furlanski targovski živelj v Gorico. Gosp. M. Nordio dobro ve, da se geografični položaj Gorice In furlanske strani ne da izpremenki. Sam pravi, da hodijo Slovenci v svoje naravno središče. To ;e prav. Gorica pa ni In ne bo nikdar naravno središče za Fnrlani-io, katera gravitira na Videm, v Gradišče, T;ržiČ m Trst, nikakor pa ne v Gorico, v katero vodijo le poti iz slovenskega deželnega dela. Furlane vabijo v Gorico že pol stoletja, pa jih še danes ni in jih nikdar ne bo. Zato pa ostane bodočnost Gorice navezana v glavnem na Slovence. Slovencem vse pravice, pa se bogoriško mesto lahko lepo razvijalo! — Železniška vprašanja na Goriškem. Jtal^anskr nacijonalisti v Gorici hrepene še ^■&dno po železniški zvezi s Červinjanom, Češ, da bo dovažala furlanski živeli v goriške mesto, da se bo lažje odbijal slovenski naval. Furlani se smejejo temu prizadevanju, ker leži Gorica za nje popolnoma ob strani in jo tudi oni smatrajo za na-Tavno središče Slovencev. Vpoštev pa bi Prihajala zveza Cervinjan - Gorica na nameravani direktni črti Milan - Gorica -Ljubljana z vporabo ajdovske železnice in z zgradbo proge od Ajdovščine do Logatca. Glede na sedasnjo zvezo bo se pot skrajšala za 80 km. Nova proga bi koristila tudi Idriji s postajo v Godoviču. Goricam se branijo zveze Krmin - Zagraj, ki jo hočejo gospodje v Vidmu na škodo Gorici. Nadalje se predlaga zveza med postajama v Gorici, da bi se blago iz fnožem- braiini stva, doslo po planinsk1 železnici v Gorico, od tu dalje prevažalo preko Gor'ce in Tržiča v Trst in ne po Krasu. Kaj se morda misli tako na odpravo železnice čez Kras? Glede železnice Gorica - Cervinjan o in Ajdovščina do težko izpod rok. Človek* ki se lahko smeje, ko se zdi, da se je proti njemu zarotfl ves svet, dokazuje o sebi, da je vrezan iz lesa, iz katerega se delajo zmagovalci. Garbie pravi, da ima mnogo lludi ne. verjetno lastnost živeti v dOiiiisliiii, da so nesrečni. Mnogi imajo izvrsten talent za to, da izražajo in razširjajo duševni strup. Prenašajo svojo malodušnost na tebe, ako se še tako braniš. Trdijo namreč, da so že tako ustvari eni in od narave taki, da bi niti ne mogri biti drugačni, kakor maloduš-n* in obupani. To pa ie jasen nesmJseL NIkdo nI ustvarjen, da bi bil ubog, da bi živel v neprestani mračnosti in da bi dera! še druge nesreče. Nasprotno: stvarnikov namen je da bi se vsi ljudje čutili srečne. Ako hodiš med svojim! bWznjfmi s kis-ihn in mračnim obrazom, ako širiš duševni strup, zarodke zdvojenostf, obnpanostf, strahu, potrtosti, Je to prav tak zločin, kakor ako bi zadajal ljudem telesne rane. Zastrupljati njrhovo srečo je prav tak zločin, kakor ako bi zastrupljal ntihovo telo. V resnici je čudno, da je toliko I rud! vedno doma, kadar želi malodušnost priti k njemu na Obisk; zdi se, kakor da bi jim bUa vedno dobrodošla. Razpravljajo in pripovedujejo o svoji nesreči do najmanjših podrobnosti vsakemu in razkladajo, kako kruto se je poigrala ž nftrrr! usoda. Zdi se, kakor da bi imeli bolezensko rragnenje za večno opazovanje vsega tega, kar jim greni življenje in brani, da bi korakar! naprej. Stvarnflc nas je postavi! na to krasno zemijo, da bi bfli srečni, nikakor pa ne zato, da bi nadlegovali svoje bližnike z neprestanim jadikovanjetn in godrnjanjem nad življenjem. »Vesel obraz, poln razumevanja, je končni cilj vsega človeškega napredka«, pravi Emerson. Na sveta ni mesta za godr-njave, mračne m obupane ljudi. Nihče noče s takim človekom živeti, vsakdo se čuti v njegovi navzočnosti malodušnega in potrtega ter se mn sktrša izogniti. Otožno, črnogledno razpoloženje podpira razvoj bolezni vsake vrste, ker na-pravlja tek> za nje dovzetno in izpod kopava njegovo odpornost. Nič ne učinkuje tako nalezljivo, kakoi potrtost in otožnost. Ljudje, ki jih tu in tam napada malo* dušnost, se. zdijo, kakor da bi bili naravnost obsedeni od zlih duhov. V takih tre-notkih niso niti v stanu, da bi bih* prijazni in vljudni napram lastnim rodbinam. Domnevajo si, da jim ni potreba, da bi v takih trenotkih imeli sami sebe v oblasti, popuščajo popolneoma vajeti nelepim čutom in napravljajo celo svojo okolico nesrečno. — odkrito rečeno — je dekle ugajalo. Zato ne morem reči, da je nisem rad poljuboval. Nasprotno. Zelo rad celo. Ampak to, bratje moji, ni ostalo brez posledic. Nekoč, ko sva se morala »burno poljubovati* in sva imela radi te scene aplavz na odprti sceni, je naročil ravnatelj inspicijentu, naj se po predstavi zglasim v njegovi pisarni. »Aha,« — sem si mislil — »povišanje gaze!« Po predstavi se napotim k ravnatelju. Potrkam. Vstopim. Pri pisalni mizi sedi mrkega obraza ravnatelj. »Želite, gospod ravnatelj?« Počasi dvigne jzlavo, premeri me pisano od nog do glave in v strogem tonu veli: »Od danes naprej, gospod, Vam znižam gazo za trideset procentov! Prosim, da vzamete na znanje! Zbogom U- Ta tuš mi je natanko razložil, pri čem da sem. Olga je »morala« odpotovati na dopust v toplice, njeno vlogo pa je že študirala neka stara igralka, histerična, zoprna in grda baba. Preteklo ie nekaj časa. Olga se ja vrnila z dopusta. Igrala sva sicer skupno ljubimske vloge, toda predpisani poljubi so bili že pri bralni vaji črtani. Med tem časom so se vrstile manjše neprilike. No, in med temi manjšimi sem doživel spet eno večjih Imel sem namreč I::ibico. Razumela sva se kakor dva golobčka in imela sva se od hudiča rada. Najino razmerje je bilo liga idealno — oh, kje so tisti časi! — naravnost ginljivo. Polagoma pa so jih začele iti moje ljubimske vloge na živce. Ni ji bilo prav, da sem na odru objemal in poljuboval svoje partnerice, čeprav sem ji zatrjeval, da je to le gola avtorjeva opazka in odrska igra — skratka: teater. Nekoč sem igral pikantno ljubavno sceno z mlado, sila simpatično igralko. To je dalo povod »moji zlati Muci« — tako sem jo namreč moral imenovati — da mi je pisala to-le pismo: Gospod, kot Vaša bivša ljubica izjavljam sledeče: do danes sem mirno trpela, da ste dan za dnem strastno poljubovali svojo partnerico, ki ni ne lepa, ne in-teresantna, ne simpatična in ne mična: ki je grda kot Megera in zoprna kot Ksan tipa. Ne bi nič rekla, če bi bili poljubi markirani ali pa bolj navadni, k^kor poljub na Čelo, na lica; tudi na u~tne bi dopustila do svoje mere. Ampak vidva sta se poljubovala na usta, da je kar cmokalo, in sicer tako. da so se celemu parteru sline cedile! Da ne govorim o ložah, kjer so kar vprek omedlevali! (Konec prihodnjič.) štev. 144 »SLOVENSKI NAROD« Čm2*.junija 1925 ^Strah 7. , ■ali oglasi, ki služIjo w posredovalne In aoolal-ne namene občinstva, vsake beeeda 50 par. Najmanjši znesek Din S. mnu oglhsi NARODNA TISKARN ijuMjann, Knafleva ul. 5 Teleloo štev. 304 Službe Maturant učiteljiščnik išče službo za časa počitnic; gre tudi eamo za popoldanske ure. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Maturant 2038» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Krzna", vsestransko izvežban isce službo. — Ponudbe pod «Krznar/2041» na uprava •Slov. Na roda ». Kot vodja trgovine iščem službe; event. pre* vzamem podružnico z me* šanim blagom. Položim lahko Din 20.000 kavcije. — Ponudbe pod «Kavcija 2042» na upravo «Sloven* skega Naroda». Maserka, dobro izvežbana — išče službo v mestu ali na de* želi. Ponudbe pod «Ma* serkaf2043» na upravo «S1. Naroda«. Trgovski potnik, dobro verziran, z dolgom letno prakso, vešč slovens skega in srbohrvatskcga ter nemškega jezika, do* bro vpeljan po vsi Jugo* slaviji — išče mesta pri boljši tvrdki. — Ponudbe pod «Dobro vpeljan/2045» na upravo «Sl. Naroda». Učiteljica sprejme učence za fran* coščino. — Naslov pove uprava »Slov. Nar *». 2047 Mladenič išče službe pri koniih ali pa za domača dela. — Naslov pove uprava «SI. Naroda». 2052 Radio-telegrafist, popolnoma izvežban v svoji stroki — išče name* ščenie; najraje v Ljublja* ni ali Zagrebu. — Cen j. ponudbe pod «Telegrafist 2016» na upravo «Slovens skega Naroda». PriKrojevalKa- directrice za izdelovalni* co perila (ženskega in moškega) — samo prvo* vrstno moč — se išče. —• Ponudbe pod «Perilo 127 L» na upravo «Slov. Naroda». Mehanika, prvovrstnega, sprejmem. — Florjančič, Ljubljana, Šelenburgova ulica. 128/L Mesto hišnika isce zakonski par. — Po* nudbe pod «Hišnik/1928* na upravo «Slov. Nar.». Starejša ženska za čez dan se išče k 5Act* ne m'j otroku. Ponudbe pod «Sigurna/1927» na upravo «Slov. Naroda». Vpokojenec (železniški uradnik)" — zdrav in agilen — išče službo pri industrijskem podjetju. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Žel. uradnik/l 930» na upravo <-SIov. Nar.». Natakarica (plačilna) išče službo; najraje v letovišču. — Ponudbe pod «Pridna in poštena/1949» na upravo «Slov. Naroda». Začetnica, pridna in zanesljiva, išče službo v kaki pisarni —. v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Zacetnica 3974» na upravo «Sloven* skega Naroda». 3BHČ3I3BHB Kuverte priporoča i a rod na tiskarna Okrajne zastopnike za Kamnik, Logatec, Kranj, Radovljico, Škof jo Loko, Kočevje, Krško, Brežice — sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji večja zavarovalna družba. Gospodje ali tvrdke, ki so dobro vpeljane in so zmožne prevzeti organi* zacijo celega okraja, naj pošljejo ponudbe pod «Agilen» na: «Publicitas», d. d., oglasni zavod. Ljub* liana, Šelenburgova ulica 7/II. 2056 Fotograf, tudi amater za fotogras firanje raznih krajev — se sprejme takoj. Lahko tudi postranski zaslužek! — Ponudbe pod «Foto* graf» na Publicitas d. d., oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. 2055 Kontoristinja, ki je popolnoma zmožna slovenskega, nemškega in srboshrvatskega jezika — išče službo. Nastop s 1 julijem. — Ponudbe pod «Kontoristinja/1915» na upravo «Slov. Naroda». Učenec, močan in zdrav, se želi izučiti kovaške obrti. — Ponudbe pod «Kovacnica 1964» na upravo «Sloven* skega Naroda». Potnik, dobro vpeljan, želi pre* meniti službo manufak* turne stroke. — Ponud* be pod «Manufaktura 1952» na upravo «Sloven* skega Naroda». Mlinar močan, pošten in priden išče službo na deželi. — Pogoj hrana in stanova* nje v hiši. — Ponudbe pod «Mlinar/1961» na upravo «Slov. Naroda». Strojevodja, zdrav, trezen in zanesljiv išče službo pri kakem večjem podjetju. — Po* nudbe pod «Ctrojevodja 1958» na upravo «Sloven* skega Naroda». Deček, 14 let star. krepak in mo* čan, sc želi izučiti kakrs šnegakoli obrta. — Po* nudbe pod «Deček/1922» na upravo «Slov. Nar.». Kot vzgojiteljica pri boljši družini (otro* kom do šest let) želi vsto* piti mlada gospodična. — Vešča slov. in nemškega jezika. — Dopisi pod «Simpaticna/2024» na upr. «Slov. Naroda». Fotogr, pomočnik pošten in priden, z dolgo* letno prakso — išče sluz* bo. — Ponudbe pod «Ve* sten/2018» na upravo «S1. Naroda». Vrtnar z večletno prakso in do* brimi spričevali — išče službo vrtnarja v mestu ali večjem kraju na de* želi. — Ponudbe pod «Vrtnar/1989» na upravo «Slov. Naroda». Knjigovodja, vešč vsakršnega pisarni* Škega dela. z dolgoletno prakso, želi premeniti dosedanje mesto. — Po* nudbe pod »Knjigovodja 3914» na upravo «Sloven* skega Naroda». Mesto vratarja čuvaja ali sluge — išče mlajši moški. — Ponud* be pod «Öuvaj/1959» na upravo «Slov. Naroda». Dimnikarski pomočnik, starejša moč, išče službo za takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» :J?od «Postoj na/1973», Sodar, dobra moč, zanesljiv in priden — išče službo. — Ponudbe pod Sodar/1976 na upravo «Slov. Nar.». Mesto gospodinje k starejšemu gospodu že* li priletna vdova. — Po* nudbe pod Vestna/1980 na upravo «Slov. Nar.». Učenka, 15 let stara, močna m zdrava, se želi izučiti v trgovini z manu fakturnim blagom; najraje na deže* li, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. — Po« nudbe pod «Zvesta/1938» na upravo «Sl. Naroda». Učenec za fina čevjarska dela se tskoj sprejme. — Mahcr & drug, Mir je 2. 1978 Gozdar z državnim izpitom, dol* goletno prakso in prvo* vrstnimi izpričevali, iz* vežban tudi v poljedel* stvu — išče službo pri vcleposestvu. — Ponudbe pod «Gozdar/1991» na upravo «Slov. Naroda». I j Otroški voziček, dobro ohranjen — ku* pim. — Ponudbe pod «Dobro oh ranjen'1954» na upravo «Slov. Nar.». Moško kolo, dobro ohranjeno — ku* pim. Ponudbe z na ved* bo cene pod «KoIo/1993» na upravo «Slov. Nar.». Kupim police, močne, za manufakturo, do 6 m dolge, 2.50 m ši* roke. — Ponudbe z na* vedbo cene pod «Police 2023» na upravo «Sloven* skega Naroda». I ^premičnine | Zidana hiša v dobrem stanju, tik že* Iezniške postaje na Go* renjskem, vrt in nekaj gozda — se takoj proda. — Ponudbe pod «Hiša 1939» na upravo «Sloven* skega Naroda». Novo hišo, dvodružinsko, v bližini Rakeka — prodam za 130.000 dinarjev. Plačlji* vo polovico takoj, drugo polovico po dogovoru. — Ponudbe pod «Nova hi* ša/1968» na upravo «S1. Naroda». Proda se eno-nadstropna hiša s pekarno v prometnem kraju. — Naslov pove uprava «SI. Nar.». 1982 Naprodaj posestvo z zidano, z opeko krito hišo, z 1 oralom vrta, v večjem trgu na Dolenj* skem, deset minut od far* ne cerkve. Pripravna za vsakega obrtnika. — Po* nudbe pod Posestvo/1936 na upravo «Slov. Nar.» Stavbišče v Zeleni jami se preda. — Ponudbe pod «Stavbi* šče/1992» na upravo «S1. Naroda». Hišica (enodružinska) na peri* feriji. se proda za 45.000 dinarjev. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Hišica/1997». * Staro hišo kupim v sredini Ljublja« ne, brez posredovalcev, ki obsega vsaj dva manj* ša trgovska prostora in eno skladišče za šest va* gonov prostora. Ponud* be pod «Plodina/130/L» na upravo «Slov. Nar.». Zemljišče, približni obseg 300 m1 v ljubljanski okolici se ce* no proda. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Zemljiščc/2015». Proda se posestvo majhno, rodovitno, aron* dirano v prijaznem ro* mantičnem kraju Slovenije na deželi, pol ure od več* je železniške postaje in trga z več tovarnami. Hi* ša masivna, v ddbrem sta* nju. sredi vasi. V vasi je vodovod in električna luč. — Ponudbe pod «Odso* ten lastnik/2049* nt upra* y& i^Slov, Jsfaroda», r Lepo posestvo z devet glav živine — v Savinjski dolini — se od* da v najem za eno ali več let. — Naslov pove upra* va «Slov. Naroda». 2036 Majhno posestvo deset minut od postaje Bohinjska Bistrica — se radi selitve proda. — Po* nudbe pod Posestvo/2035 na upravo «Slov. Nar.». Lepa parcela v Zgornji Šiški se proda. Meri 1060 m=. — Naslov pove uprava «Slovenske* ga Naroda». 2011 Vinotoč .GRAJSKA KLET*, Ljub* ljana, Mestni trg 13. — Točijo se najboljša vina (Gadova peč, silvanec, burgundec, rizling. — Za mrzla jedila preskrbljeno! 2058 I prodam | Motorno kolo, dobro ohranjeno, se radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod «Motorno kolo/1924» na upravo «SL Naroda». Gramofon, skoro nov, s 50 ploščami, se ceno proda. — Ponud* bc püd «Gramofon/1953» na upravo «Slov. Nar.». Svilena obleka zelena, skoro nova, za starejšo damo — napro* daj. Ponudbe pod «Ob* leka'1972» na upravo «Slov. Naroda». Kočija (Landauer) dobro ohra* njena — se takoj proda. — Ponudniki naj pišejo pod «Landaueril973» na i-pravo «Slov. Naroda». Železni sodi, pocinkani, novi, ugodno naprodaj. — A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg štev. 10. 1971 Pletilni stroj se radi selitve takoi pro* da. — Ponudbe pod «Hi tro/1995» na upravo «S1. Naroda». Otroška postelja, skoro no^a. se ugodno p-oda. — Ponudbe pod «Postelja/1990» na upra* vo «Slov. Naroda». Dva načrta (paviljonska), kakor tudi ena na polovico steklena stojnica, vporabljiva tudi za verando — se poceni proda. Novotnv, Dunaj* ska cesta 9, Ljubljana. 1956 Krasna jedilnica iz trdega lesa se radi se* litve takoj proda. — Ponudbe pod «Jedilnica 2000» na upravo «Slov. Naroda». Več moških oblek in čevljev se proda. — Ponudbe pod «Obleke 2001» na upravo «Sloven* skega Naroda». Pisalni stroj «Adler», dobro ohranjen 5— se proda. — Ponudbe pod «Adler/2002» na upr. «Slov. Naroda». Žensko kolo lahko, dobro ohranjeno — se proda. — Ponudbe pod «A/1999» na upravo «Slov. Naroda». Lovska puška dvocevka, skoro nova — se proda. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Puška/2022». Prodam več dobro ohra* njenega pohištva« Ponudbe pod «Pohistvo 2020» na upravo «Sloven* skega Naroda». Slikarsko orodje« šablone in razne barve za slikanje sob in drugih t to stroko spadajočih stva* ri •— prodam ali dam v najem. — Poizve se na Vodnikovem trgu, lopa 4. 2012 Spalna oprava Iz hrastovega lesa, masiv* na, svetla — se ceno pro* da. — Naslov: A. Blaže* vič, Sp. Šiška, Kamniška ulica št. 186. 2004 Prodam žake t* srednjo postavo. — Ponudbe pod «2ake/2044a v B* jiprevo. »Slov, Nar. Moško Kolo v najboljšem stanju, lah« ko, znamke «Adler» — se proda. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 2057 posojila 1 25.000 Din posodim pogojno za vstop v službo k večji trgovini v mestu kot skia* diščnik ali pomočnik. — Ponudbe pod «Vecletna praksa/1940» na upravo «Slov. Naroda». Din 15.000 posojila išče invalid v svrho otvoritve tobak ar* ne ali se sprejme družab* niča. —■ Ponudbe pod «Tobakarna/1941» na upr. «Slov. Naroda». Družabnika sprejmem za dobička* nosno podjetje. Potrebni kapital 600.000 Din. — Ponudbe pod «Druzab* nik/1969t> na upravo «SL Naroda» 50.000 Din posojila iščem prot: do* brim obrestim. Vknjižba na vilo. — Ponudbe pod «Posojilo/2026» na upravo «Slov. Naroda». Šivilja išče Din 10.000 posojila za štiri mesece. — Jamstvo na razpolago. — Ponudbe pod «Šivilja/2039» na upr. «Slov. Naroda». Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, v prometnem kraju iščem v najem ali kupim. — Pisati na upra* vo «Slov. Naroda» pod «Dobro vpeljana/1929». Lokal za mesarijo si išče v najem. — Po* nudbe pod Mesarija/1917 na upravo «Slov. Nar.». Večji lokal za manufaktumo trgovk* no se :Šče v L^ubl^ani ali v večjem kraju na deželi. — Ponudbe pod «Lokal 1963» na upravo «Sloven* skega Naroda». Hiša z lokalom pripravna za vsako obrt, vrt, gozd in njiva — se ugodno proda. — Ponud* be pod «Dezela'1987» na upravo «Slov. Naroda». Gostilna dobro idoča, na promet* nem kraju — se išče v na* jem. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda» pod «GostiIna/2025». Mlin v najem iščem za takoj. <— Ponud* be pod «Mlinar/2017* na upravo «Slov. Naroda». Lep trgovski lokal na prometnem kraju v sredini mesta, primeren za vsako stroko — se z vsem inventarjem in kon* cesijami odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Vi« no toč in žganjetoč. — Ponudbe pod Lokal/2013 na upravo «Slov. Nar.». I Dopisovanje | Znanja želi gospod s priprosto mlado vdovo ali samostojno go* spodično; izključene ni* so ločene žene. — Po* nudbe s polnim naslovom pod «Tajnost/1943» na upravo «Slov. Naroda». Mlad ločenec želi znanja z mlado lo* čenko v svrho skupnih sprehodov. — Ponudbe s polnim naslovom pod «Poletje/1950» na upravo «Slov. Naroda». — Taj* nos t zajamčena! ' Gospodična želi dopisovati z mladim akademikom. — Dopisi pod »Akademik/2027» na upravo «Slov. Naroda». Mlad Ljubljančan želi dopisovati z mlado zna čaj no gospodično. — Ponudbe pod Značaj/2019 na upravo «Slov. Narjc , Dri* uradnik, vpokojen, 48 let star, vdo* vec, iS6e damo a vrho skupnega gospodinjstva. — Resne ponuabe pod •Srečna bodočnost/2048% uoravo_«Slav^Nar^/ Priporočamo oglaševanje v Slovenskem Narodu ki je najstarejši slovenski list in ga čita mno-. gobrojno občinstvo v Ljubljani, po vsej Slove-1 niji in v inozemstvu. Razširjen je nas list zlasti V vseh gospodarskih in meščanskih krogih Mali oglasi v »Slovenskem Narodu- so po obsegu največji in najbolj čitljivi, zato imajo präv povoljne uspehe. Mala družina išče stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. Plačam do 500 dinarjev mesečno. Cenj. dopise pod «1 juli/1920» na upravo «Slov. Nar.». Prazna soba v kleti, velika in svetla, ki se tudi lahko vporab* lja za kuhinjo — se od* da priletni ženski, katera je čez dan odsotna; najs raje šivilji. — Ponudbe pod «Čednost/1925» na upravo «Slov. Naroda». Stanovanje 4—5 sob, kuhinje in kleti, z električno razsvetljavo — se išče. Plačam dobro. — Ponudbe pod «Stano* van je/1918» na upravo «Slov. Naroda». Gospodična išče prazno sobo s po* sebnim vhodom v sredi* ni mesta. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Julij/1996» Stanovanje išče zakonski par brez otrok v mestu ali na de* želi. Ponudbe pod «Že* lezničar/I9S6» na upravo «Slov. Naroda». Suhe gobe M. GERŠAK, Ljubljana, Kongresni trg 10. 129.L Platnine čevlji Št 36. sivi, naprodaj. — Ponudbe pod Čevlji/2046 na upravo «Slov. Nar.». Oglejte si zalogo najboljših in najcenejših čevljev v Prešernovi uli* ci 9, dvorišče. (Čarman). 188S Opremljeno sobo v sredini mesta in bližini pošte išče solidna gospo* dična. — Ponudbe pod «Snažnost;2014» na upra* vo «Slov. Naroda». Stanovanja j treh sob in kuhinje, ki pa je Še v surovi izdela* vi, se odda v najem. — Reflektant, ki je voljan stanovanje dovršiti, dobi isto po dogovoru za ne* kaj let brezplačno v na* jem. Stanovanje se naha* ja v Zg. Šiški ob glavni cesti v novi hiši. — Po* nudbe je poslati pod «Sta* no vanje takoj /2053» na upravo «Slov. Naroda»- Na stanovanje se sprejme s 1 julijem — gospod. — Naslov pove uprava «S!. Nar.». 2050 Dijaka sprejmem v vso oskrbo za prihodnje šolsko leto pri boljši rodbini. — Po* nudbe pod «Dijak/2040» na upravo «Slov. Nar.». Stanovanje 2—3 sob z vsemi pritikli* nami iščem za takoj ali pozneje. Najemnina po* stranska stvar. — Ponud* be pod šifro «LTdobnost» na: Publicitas d. d., oglas* ni zavod, Šelenburgova ulica 7/II. 2029 Dajem u zakup veliku restauraciju sa go* stionom (spojeno sa ba* ščom, 2 kuglane, staja i. t. d. na dobro idučem mjestu kraj kolodvora sa cjelom inventarom uz po* voljno uvjete prema do* govoru — Potrebna kau* Din 10.000. — Ponude sluti na: Hotel «Sander», Sisak. 1965 Blagajne «Wertlieim» in JEKLE* NE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča Ljubljanska ko* mercijalna družba, Ljub* ljana, Bleiweisova c. 18. 102/L Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu matika —• najceneje. —i Sprejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke? -eniki franko. — «TRT* BUNA» F. B. L., tovarna d v koles in otroških yo* zickov, Ljubljana, Kar* lovs1 a cesta 4. 107/L' Pristni, naravni " malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah m sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* na dr. G. Piccoli, Ljub* ljana. 103/L Dvokolesa, otroški vozički, pneuma* tika — znižane cenef — Ceniki franko: prodaja na obroke. «TRIBUNA» F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* sta 4. 117/L Slaščičarski pomočnik išče mesto v boljši sla* ščičarni. ■— Ponudbe pod «Siasčičar/1957» na upra* vo «Slov. Naroda». Fotografi! Rabimo slike iz vseh kra* jev za založbo razglednic. — Ponudbe s ceno pod «Takoj» na Publicitas d. d., oglasni zavod, Ljublja* na, Šelenburgova ulica 7/II. 2054 «Uradni list» letn. 1918—1924 — se ko^ pi. Ponudbe na: «Vero», Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. 2028 Pozor rezervni| častniki! v. Uniforme in vse vojaško potrebščine ima vedno v, zalogi — Simon Klimanel^ Ljubljana, Šelenburgova ulica. 2051 -.-^ Sandale in čevlje vseh vrst, trpežno in so«, lidno izdelane, kupite na j<' ceneje pri — B. SEVAR Ljubljana, Sv. Florjani, ulica 11. — Sprejemajo si tudi popravila. 201( Antično pohištva za: spalno sobo, salon i^ gosposko sobo (Herren( zim mer) delno ali kom/ pletno se kupi. Ponudbe t označbo sloga pod šifre" «Empire ali Bicdermave^ 1593» na upravo «Sloven/ skega Naroda». Dvokolesa, motorji, otroški vozrčk^ pneumatike — najceneje prodaja na obroke, ceniki franko — «Tribuna» F. B! L., tovarna dvokoles ii otroških vozičkov, Ljubi ljana, Karlovska cesta 4 _ 132/1] Na vožnji z avtomobilom iz Podpet^ proti Ljubljani, in sice^ do Dobrove, se je izguba la korbica, v kateri j< bilo med raznimi stvarmi tudi več važnih listin, ki so za izgubitelja velika, važnosti. — Najditelj sč prosi, da vrne nazaj samo listine s knjižico, drugo sjj pa lahko pridrži, in sicei naj pošlje stvari na žut panstvo Iška i-is, p. Ig pH Ljubljani. — Župan Miha Drenk. 2021 Katera dama 7 bi poučevala gospoda e^ tre? «— Cenj. pisma spre» jema uprava «Slov. Nai roda» pod «Citre/1985»< hitro in bogato poro5iti| ne pozabi inserirati v: „Slov. Narodu"! Ki?? Hi Wall!! V Kolodvorsko nllco 27 v gostilno pri „E0VACÜ". kjer se točijo pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. — Domača in srbska kuhinja. — Pečenje na ražnju. — Čevapčiči in ražnjiči. Se priporoča AND J A WI0D1C. 2059 cdiobcdbcdb boboboioio NflIBOUSI BRHSKI BtflfiOtfl »posijalo! predmeti bros konkurence Uago io gospode In dame, 1533 zalamčeno Iz čiste volno čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniSko skladišče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO» Palackoho tfida 12. Vxord gratis In franko. Isto radi privatno. otrarj 8. ►SLOVENSKI NAKUP« dne 28. junija 1923 štev. r 1 ta? pri LUD. BARAGA, LJubljana, Šelenburgova ulica 6\L Telefon •t. Najboljši šivalni stroji m asa- so edino le Josip Petelinca znamke Gritzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo s L L'ubljana blizu Prešernovega spomenika: Vefeleina garancija - Pouk v vexeniu brezplačen Prostovoljna lavna dražba 4M vril dne 1. julija od 9. ur« nadalje pri Bran d tu v Sp. Šiški, Celovška cesta 81 na dvorišču. Prodajalo se bo: mize, omare, stoli, orodje za peke, slaščičarje, gostilniško in drugo obrt. Posamezno se lahko ogleda ali kupi že prej vsak dan od ene do treh popoldne. 1999 IVAH ZAROTNIK iii'iiv'i Teki« 379 me$tn| tesarski mojster TeJefoa 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za pa-lace* viW tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna ü8 w"" stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov. jPflraa žaga. xoi T Tovarna furnirja, Dua preddelaoca ki sta izkušena in samostojna v izdelovanju ključavničarskega in stavbenega okovja na stroju, išče tovarna _TITAN d, d, KAMNIK._^ Največjo zalogo vsakovrstnega železa, cementa, nosilk, pocinkane pločevine, kakor vsega stavbenega materijala, okovja za stavbe in pohištvo, strojev in orodja za vsako obrt in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga dobite pri tvrdki: v Lidliaiii. Dunaisüa usta 16 po najnižji dnevni ceni. Na debelo in na drobna. Razven tega priporočemo svojo bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev v priznani najboljši kakovosti kakor pred vojno. 19c4 ■a|starefsa sloi sMarrta ji Ha delavnica BrlcolJ, »snalaka 0» 19, te priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 17(K 3 Javna ozsojna zavoda v PtalQ D 3LQ Za dedke Za deklice Diloflcl dom Hladibn Prešernova ulica št. 29 Z lastno gospodinjsko šolo in izobraževalnim letnikom Prostora za 100 gojencev. Prostora za 60 gojenk. Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo in solo Glasbene Matice. Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov. ! Najnovejša iznajdba! Brez kvarienja blaga kemično sneženje in vsakovrstno bar« vanje oblek. ANTON BOG 56 L Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 l?T BROlfČIC a Er. RESEHHiR plesaaria In ličarja Ljubljena, Karti Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 l Teod. Kom. Ljubljana Poljanska cesta it. 3. krovet, stavbni, galanterijski in okrasni klepar instalacije rede vodov. (tnran avkejav^asMBei ataaaaanaa Izdelovanje posod iz pločevine za Hrnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle 105 L za Ronserve. L0K0N0B1LI 261 Woif-Lanz do 600 HP tvorniško novi ali generalno popravi (eni s tvor niš k i m jamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin Dieselovi motorji brez kompresorja motorji na sirovo olis Generalno zastopstvo Motorenfabrik, Darmstadt Mlinski stroji Tran smisiie Poglejte naše skladišče 1 —» Plačilne olajšave #» Kompletna montaža BRACH FISCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak 1 b MED. Dr. J. TIC AR se je preselil. Šelenbnrgova ulica 3- ordinira od 2—4 2033 Mehanično umetno vezenle perila, zastorav, monogramov, oblek bluz td. v ploščatem in verižnem vbodu, madelra, ricbelie z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje predtSskanje. NATEK, LJubljana« 1s-l eo'ag hotela ..Štrukelj". 'VODNE TURBINE avtomatične regulatorje, zatvornlce 1.1, d Izdeluje In dobavlja 1900 ING. F. SCHNElTER : SKOFJA LOKA Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte romidbe! Damske oblake IÄ,£&■- Din 80-— do 170--. BLUZE: c-hr, opat etamin Din 50* — do 150*—. Predpasn ki in otroške ohlekce ter razno manu-fakturno blago nudi po iako nizkih cenah tvrdka: P. in J. Ooričar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte st izložbo 1 aM vs&l ioioioio Sfui, platneni španiarii Zahvala. Vsem, ki so mojega pokojnega mola Jankota Kerina spremljali na njegovi zadnji poti, zlasti tukajšnjemu gasilnemu društvu in godbi. Sv. FCrižkemu in tukajšnjemu Sokolu, kakor tudi SokoUcam, vsem darovalcem vencev in cvetfa ter vsem, ki so mt pismeno aH osebno blagovolil izraziti so^alje, izrekam svojo globoko in najiskrenejšo zahvalo. Kostanfevlea9 dne 25. juni a 1925. Marija Kerin. Kooni in sloi Ho (Weichguss und Grauguss) proizvaja in dobavlja glasom načrtov, modelov ali vzorcev, surovo ali obdelano, livarna železa Kranjske tvornice železne, ključavničarske in kovinske robe T i T R n, d.d. Kamnih pri Ljubljani. ! 1235 j so dospeli. — Dobijo se v vseh velikostih v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica. Ravnotam se dobijo tudi pravi GOJSERJI za hribolazce. 2032 rDHC^ÖCDRC^BC3RC3RCDaCDaC3SC01C3RC31C31CO 44 L I jj^^^ Popflnonid varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico t LJubljani. Mestni trg Stev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesiie terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon Stev. 9. Sita Hi1 in pulti« pripravni za ju« velirje a'! boljše trgovine« NA PRODAJ. Ogledajo se lalskoi Krekov trg 10, pritličje, desno. J. Stjepnilli = Sisak = preporcča naibolja uabere, See. oartiturs l ostala actrtbitiat ta m glaz-bala tli Dežni plašč iz trpežna angefke gumovine tkanine, fjna uRBjska kcnfektiia Din 273 —. damski Gin 280*— specialtteta .Covercot moški Čin 910'--. damskl Sin 880'— raz&osTia veletrgovina R. STE5MECK1. Celje št. 21. Ikistrovani cenik s čez 10Q0 slikami se oošlje vstkemu zastonj, vzorci od sukna. kamgarns in razne manufakturne rebe pa samo 8 dni na ogled Kdcr pride z vlakom osebno kuaovat, dobi nakuru orimerno povrnitev vožnje. Naročila itz Din 500*— cestnine pro to. Trecrc: enr-ros cene. Sanaforium Dr. R. Szess za odrasle 1 d'eco. — AUbazla (Italija). 23 l Telefon štev.^9 Vljudno naznanjam, da sem prevzel po umrlem Janko Berniku v Sp« Šiški, Celovška ceata 43 (bivšo Vodnikovo) ■sr troovino s wm\M in kolonialni blagom jo preuredil in nanovo založil s svežim blagom. Priporočam se cenj. občinstvu v obilno naklonjenost, zagotavljajoč je točno in po najnižjih cenah postrečt Z odličnim spoštovanjem Franc Japelji ŠIŠKA, Celovška cesta št. 43 - -■■ ■ — i ' ■ •■ ■ ~ - .i -i . . ■ . ■ i , 3 2007 1887 l i i Älüfl GIPS Ia najbolji, a najjeftinii! Tražite cijene i uzorke, te pravite probu! Borivoj Putmk i drag BEOGRAD, Knez Miletina olica br. 3 Tel. 26-64 Tel. 26-64 Prodnju ootomobila: 1« Luksusni zelo eleganten veh k, odnrt avto znamke ,Dux( 17/50 HP, nov, s 7 sedeži, lesena masivna karoserija, zadmi model, motorska brizgalka zn gumi?, maihna poraba bencina itd., SE PRODA za 40Vo ceneje od tovarniške cene. 2« Avto limuzin znamke «Aga1, malo rabljen, popolnoma v redu, z vsemi rezervnimi deli, 6/20 HP, poraba bencina na lOO km 6—8 litrov, zelo eleganten, praktičen in renta bilen, SE PRODA za polovično ceno — Obrnite sc na gosp. T. Savič, BEOGRAD GUNDULIČEVA 14. TELEFON 29—53. 1961 Najcenejše in največje skladišče dvokoles, motorjev, o-troškib vozičkov, Šivalnih strojev, raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poni klan je dvokoles, otroških vozičkov, Si\*alnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA", F, B. U Hrana Mies ii Knill wziite? Ljubljana, Karlovska oesta st. 4. 48 L Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Prvornzredn zavod *a bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promiene loea in izposojevalnica najboljših klavirjev, pianmov in harmonijev Steinway Förster, Bosendorfer, HSIzl, Hofman, Original Stingl. Czapka etc. etc. — Prodaja tndi na obroke. — Ugodna zamena — 10-letno jamstvo. — Popravila in uglaševanja najceneje. — Najbogatejša izbire vljolln, vseh osUlih inštrumentov in pihal. muzikalM n strun engros in detail. ss/l Hnton Carli notar o Ptuju naznanja, da je W QTVORIL svojo notarsko pisarno v Ptuju v stari vojašnici za magistratom, v neposredni bližini glavne pošte, Panonska ulica 5, I. nadstropje, in sicer kot naslednik bivših notarjev gg. Filafere, Straf eile, odnosno dr. Grobelnika. Uradne ure ab delavnikih od 8. do 12. dop. in od 2. do 5. popoldne. Ob nedeljah In praznikih pisarna zaprta- 2006 ß Razširjajte ,Siov. Narod!, i u Ni ie mole ravnokar izdano delo! V njem se na podlagi mnogih dolgoletn h izkušeni razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živfnih bolezni. Ta evangelij zdravja oošliemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni 1678 naslov brezplačno. Tisoče zahval dokazule stvarni tispeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. Kdor spada k ogromni množini živčno bolnih, kdor trpi radi raztresen ost i, strahu, slabega spomina nervoznega glavobola, pomanjkanja spanja, pokvarjenega želodca, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošni ali delni slabosti ter ostalih brezštevilnih pojavov, sl mora naročiti mojo tolažečo knjižico! Kdor jo pazljivo bere, dobi pomirljivo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju in zdravju 1 Ne čakajte, ampak pišite še danes na naslov F. P ASTERHACK, BERLIN S. O. MICHAC L KIRCH P LATZ 13, ÜBT 142. I «Mi n- "»*» »n 5366 12 56 72