. ČRNIVEC

Računica

za obče ljudske

■ —  šole "

Zvezek 2

V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. Dunaj 1913

Računica

za

obče ljudske šole

Zvezek 2.

Oddelek A in oddelek B.

Sestavil A. Črnivec.

Velja vezana 90 vinarjev.

Na Dunaju.

V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig.

1913.

Šolske knjige, na svetlo dane v c. kr. zalogi šolskih knjig,
se ne smejo prodajati draže. nego je povedano na čelni strani.

Pridržujejo se vse pravice.

Natisnil Karel Gorišek na Dunaju, V.

3

Oddelek A.

I. Računanje v številnem obsegu od eden do
tisoč.

1.  Ponovilo iz številnega obsega do sto.

a.

1. Štej od eden do sto in nazaj!

2. Pokaži na računalu a)  števila deset, dvajset,.... sto;
b)  dvanajst, štiri in dvajset, sedem in trideset, tri in sedem¬
deset, ....!

3. Zapiši števila od eden do sto!

4. Koliko desetic je 10, 20, 30, 50, 40, 60, 80, 70, 90?

5. Koliko desetic in ednic je 37, 73, 42, 24, 50, 80,
44, .... ?

b.

c.

1. Ponovi poštevanko števil 1, 2, ... 10 in s števili

1, 2, . . . 10!

2.2X2, 4,6,8,10 3.3X2,3, 9,7,5 4. 4X 6,3,10, 8,4

5.5X5, 2,7,4, 9 6.6X8,3,10,6,7 7. 7X10,8, 7, 4,9

8.8X9,10,7,5, 8 9.9X6,7, 8,4,9 1«. 10 X 3,5, 9,10,8.

XI. 1620. 1

4

d.

1.  4, 6, 18, 14, 20 = . X 2 2. 24, 30,18,12, 9 = . X 3

3. 8, 20,16, 36, 20 = . X 4 4. 30, 25,15, 40, 50 = . X 5

5. 24,12, 36, 54, 42 = . X 6 6. 21, 35, 56, 63, 70 = . X 7

7. 16, 56, 32, 72, 64 = . X 8 8. 27, 45, 63, 90, 81 =. X 9

9.  40, 50,10, 30, 20, 70,90,100, 60 = . X 10

10. 13=.X10 27=.X10 35=.X10 57=.X10 99=.X10
44=.X10 83=.X10 61=.X10 72=.X10 87=.X10

11. 2 v 8, 12, 16, 2, 10 12. 3 v 6, 15, 3, 21, 27

13. 4 v 12, 24, 32, 20, 40 14. 5 v 20, 35, 50, 45, 10

15. 6 v 18, 6, 48, 30, 60 16. 7 v 28, 14, 7, 63, 42

17. 8 v 24, 40, 64, 56, 72 18. 9 v 18, 9, 36, 54, 81

19. 10 v 30, 40, 10, 20, 50, 100, 90, 70, 80.

20. 10 v 24, 15, 53, 42, 66, 98, 71, 34, 87.

21. Izpremeni v h 5, 7, 8, 6, 9, 10 dvovinarnikov!

22. Izpremeni v dvovinarnike 4, 6, 16, 10 12, 18, 20 h!

23. Koliko h je: a)  1, 3, 5, 8, 7,10 desetic ? b)  2 desetici 7 li,
7 desetic 6 h? c)  8 desetic 4 dvovinarniki, 7 desetic 5 dvo¬
vinarnikov 7 h?

24. a)  Koliko desetic je 50, 40, 70, 100 h? b)  Koliko
desetic in h je 16, 37, 65, 28, 59, 86 h?

25. Menjaj v K 1, 3, 8, 6, 9, 7, 10 desetakov!

26. Koliko K je 6 desetakov 5 K, 9 desetakov 7 K,
8 desetakov 6 K?

27. Koliko desetakov je 20, 40, 30, 50, 70, 80, 100 K?

28. Koliko desetakov in K je 15, 26, 67, 52, 93, 78 K?

29. Koliko desetakov je 1 dvajsetak, 4, 6, 7, 9 dvajsetakov?

30. Koliko petakov je 1 desetak, 1 dvajsetak?

31. Koliko desetakov (dvajsetakov) je 20 petakov?

e.

1. 4, 8, 2,12, 10, 16 = 2 X .

3. 12, 16, 4, 40, 24 = 4 X .

5. 18, 30, 36, 48, 60 = 6 X .

7. 24, 56, 40, 64, 80 = 8 X .

9.10, 40, 50, 70, 60, 80, 100

2.  9,15, 6, 21, 27 = 3 X .

4. 10, 25, 35, 20, 40 = 5 X .

6. 14, 28, 42, 63, 49 = 7 X .

8. 18, 54, 36, 72, 63 = 9 X .

= 10 X .

5

10. a)  Kako se imenujeta kosa, ki ju dobiš, ako razdeliš
m na 2 enaka dela? b)  Kako se imenujejo kosi, ki jih dobiš,
ako razdeliš m na 3 enake dele? cj Kako pravimo četrtemu
delu l,  četrtemu delu kg,  četrtemu delu ure?

11. Mati dadd 5 otrokom 20 hrušek, vsakemu enoliko.
Koliko hrušk dobi vsak otrok? Koliki del od 20 hrušk?
Kako se imenuje tak del?

12. Med 6 revežev razdeli gospa 60 h. Koliko h dobi
vsak revež, ako so deleži enaki? Koliki del od 60 h je vsak
delež? Kako se imenuje?

13. Kako se imenuje vsak del, ako razdeliš celoto na
2, 3, ... 10 enakih delov?

14. Kaj pomeni j, |, |, |, |, |, |, ^7

15. Koliko mesecev je g- leta?

16. Koliko ur je |, |, |, | dneva?

17. Koliko kosov je i, i ducata?

18. Razdeli a)  na 2 enaka dela 6, 18, 20, 40; b)  na
3 enake dele 3, 18, 12, 24, 30; c)  na 4 enake dele 4, 8, 20,
28, 32, 36!

19.  Poišči a)  polovico od 2, 4, 10, 12, 8, 6; b)  tretjino
od 6, 15, 21, 9, 27; c)  četrtino od 12, 16, 40, 24!

Razdeli: Poišči:

20.  na 5 enakih delov 5,30,15,40,50 21. | od 10,20,25,45, 35

22.. , 6 „ „ 6,12,24,42,54 23. | od 30,18,48,36, 60

24.. , 7. „ „ 21, 7,35,70,56 25.|od 7,28,42,63, 49

26.. , 8 „ „ 8,16,32,48,72 27. | od 24,40,56,64, 80

28.. , 9 „ „ 9,27,45,90,81 29. | od 36,18,63,54, 72

30. „10 „ „ 10,30,50,60,80 31. ^od 20,40,70,90,100

2. Števila od eden do tisoč.

A. Stotice.

1. Pokaži na tisočni razpredelnici števila sto, 2 sto,
10 sto — tisoč a)  po vrsti, b)  izven vrste!

2. Štej po sto do tisoč in nazaj!

6

3. (1) sto — 1 stotica 0 desetic 0 ednic = 100.

Na katero mesto smo zapisali 1 stotico? Kaj smo zapisali
na mesto desetic, kaj na mesto ednic?. Zakaj tako?

2 sto = 2 stotici 0 desetic 0 ednic = 200

3 sto =3 stotice 0 „ 0 „ =

8. Krovec je dejal na streho najprej 700 opek, potem
še 200 opek; koliko skupaj?

9. Gospodar je kupil 1000 opek; domii jih je pripeljal
600. Koliko jih ima še pripeljati?

10. Od pota, dolgega 900 ni, je nadelanih 500 m ; koliko
m  je še nadelati?

11. Kmet kupi od soseda senožet za 500 K, njivo za
400 K; koliko K da za oboje? — 600 K plača takoj; koliko
ostane dolžan ?

B. Stotice in desetice.

a.

1. Pokaži na tisočni razpredelnici števila sto 10,
sto 20, .... 2 sto a)  naprej in nazaj, b)  izven vrste!

2.  Štej od 100 do 200 po 10 naprej in nazaj!

7

3.  Pokaži na tisočni razpredelnici naslednja števila in

povej, koliko stotič in desetic ima vsakatero :

a)  10. sto 10, 2 sto 10,

b)  20, sto 20, 2 sto 20,

c)  2 sto 30, 50, 70, 80

3 sto 30, 60, 90, 50

4 sto 10, 40, 50, 70

6 sto 30, 90, 80, 10

. . 9 sto 10

. . 9 sto 20

d)  8 sto 50, 70, 60, 90

5  sto 40, 10, 20, 30

7 sto 10, 50, 70, 40

9 sto 90, 80, 30, 20

4.  Štej po 10 od 30 do sto 50; od 2 sto 40 do 3 sto 60;
od 7 sto 80 do 9 sto 10; od 8 sto 60 do 1000!

5. Na katerem mestu so stotice? Zapiši števila 20,
sto 20, sto 30, . . . sto 90; 40, sto 40, 2 sto 40, ... 9 sto 40!

6. Zapiši števila v 3.! Zapisana števila čitaj!

7. Čitaj 120, 140, 210, 520, 830, 650, 970, 760, 380,
920, 890!

8.  lK60h = 160h; lK80h=,2K40h=, 5K10h = ,

7 K 30 h = . . .

b.

9. Računi a)  na razpredelnici, b)  na pamet:

c.

13. 100-10, 100-20,
primeru a)  na razpredelnici,
od 200, 500, 800, 1000!

. . 100 — 90. Odštevaj po tem
+ na pamet do bližnje stotice

14. a)  20-10 b)  30-20 d)  70-50 15. 140-30 590-20

120-10 130-20 170-50 290-10 450-50

220-10 : 'j 480-70 1000-30

: c)  50-30 e)  100-40 670-60 1000-70

920-10 150-30 200-40 580-40 900-90

16.  1000 - 20 do 0; 1000 - 50 do 0;

190 - 30 do 10; 180 - 40 do 20!

Naslednje račune zapiši po primeru:

120 + 5 X 4 = 120 + 20 =

17. 18. 19. 20.

110 + 10 X 9 480- 5X8 750+ 5X6 780— 5X 6

390 — 10 X 8 260 + 5 X 4 190 — 4 X 5 330 + 10 X 7

430+ 5X 8 100— 2X5 200 + 10X8 790 —10 X 6

170- 6X 5 870 + 10X2 300- 5X4 140+ 6X 5

370- 3X10 90- 5X2 560+ 8X5 400- 9X10

d.

l m= 10 dm,  1 dm —  10 cm,  1 m = 100 cm.

21. Koliko dm  je 1, 2, .... 10 m?

22. Koliko m  je 10, 20, 30, 50, 40, 80, 70, 90, 100 dm?

23. Koliko cm  je 1, 2, 3, .... 10 ml

24. Izpremeni v m  100, 200, 400, 300, 500, 700, 800,
600, 1000 cm!

25. Izpremeni v cm 1 m 2 dm, 1 m 6 dm, 2 m 7 dm,
5 m  3 dm!

26. Koliko cm  je 3 dm  + 2 dm,  4 dm  + 5 dm; 1 m
2 dm  + 20 cm,  2 m  30 cm  + 70 cm, 4 m. 50 cm  + 5 dm ?

10 pol = 1 lega, 10 leg = 1 knjiga.

27. Koliko pol je 2, 5, 8, 10 leg?

28. Koliko leg je 30, 60, 90, 70, 100 pol?

29. Koliko pol je a)  1, 3, 5, 8, 7, 10 knjig; b)  1 knjiga
2 legi, 2 knjigi 1 lega, 5 knjig 9 leg, 4 knjige 8 leg?

30. Pisar gre kupit 80 pol papirja, a)  Koliko leg je to?
b)  Koliko bo veljal papir, ako je lega po 5 dvovinarnikov ?

9

31. Prodajalec ima v zalogi 10 knjig papirja, a)  Koliko
pol papirja ima še, ako proda 4 knjige in 2 legi? b)  Ako
proda potem še 70 pol, koliko pol mu ostane?

32. 90 + . = 100, 70 + . = 100, 30 + . = 100,

60 + . = 100, 20 + . = 100.

33. Koliko dobiš iz 1 K nazaj, ako plačaš 20 h, 50 h,
70 h, 90 h?

34.  Daj nazaj iz 2 K, ako ti kdo plača 1 K 60 h!

1 K 60 h + . h = 2 K.

35. Daj nazaj iz 2 K, ako imaš dobiti 1 K 10 h, 1 K 30 h,

1 K 90 h!

36. Daj nazaj a)  iz petaka, ako imaš dobiti 70 h,

2 K 80 h, 3 K 20 h, 4 K 30 h; b)  iz desetaka, ako ti ima
kdo plačati 1 K 10 h, 2 K 30 h, 7 K 60 h, 9 K 50 h!

C. Stotice, desetice in ednice.

1. Pokaži na razpredelnici naslednja števila in povej,
koliko stotič, desetic in ednic ima vsakatero izmed njih:

f)  3 sto 3; 17, 2 sto 17; 3 sto 32, 4 sto 46, 6 sto 88, 9 sto 72!

2. Štej od 4 sto 25 do 4 sto 90; od 9 sto 2 do 1000;
. ... od 3 sto 96 do 4 sto 25; .... 1

3. Štej nazaj od sto 34 do sto 5; od 4 sto 80 do
4 sto 40; .... od 5 sto 4 do 4 sto 85 ... . !

4. (1) sto 15 = 115

3 sto 48 = 348

2 sto 4 = 204

5 sto 6 = 506

Najprej zapišemo sto,
kolikor jih izgovorimo,
in zraven število, ki je
črez. Ako število nima

desetic, zapišemo na drugo mesto 0.

5. Zapiši a)  števila v 1., b)  sto 3, sto 4, sto 7, . . ..
3 sto 8, 4 sto 9, 5 sto 1, 3 sto 9, 7 sto 8, 6 sto 2, . . .

10

6. Citaj števila in povej, koliko imajo stotič, desetic in
ednic: 12, 21, 135, 153, 482, 428, 108, 180, 270, 207, 902,
920, 425, 315, 724, 889, 999, 487, 777, 691.

7. Izgovori in zapiši števila, ki imajo 2 s. 3 d. 1 e.,
4 s. 7 d. 5 e., Is. 7 e., 6 s. 5 e., 3 s. 4 d., 7 s. 7 d.,
9 s. 3 d. 8 e.!

V naslednjih, računih odgovore tudi zapiši!

8. Koliko h je a)  1 K 36 h, 3 K 56 h, 2 K 7 h;
b)  4 K 5 desetic, 2 K 7 desetic; c)  3 K 5 desetic 6 h, 6 K
2 desetici 7 h?

9. Koliko K in h je 124 h, 204 h, 630 h, 345 h?

10. Koliko cm  je a)  2 m  4 dm,  1 m 35 cm, 4 m  6 cm;
b)  1 m  3 dm  7 cm, 2 m  5 cm,  5 m, 6 dm  2 cm?

11. Koliko m  in cm  je 124 cm,  205 cm,  316 cm?

12. Koliko m, dm.  in cm  je 236 cm,  480 cm,  509 cm?

100 Z = 1 hi.

13. Koliko l  je 1 hi  15 l,  2 hi  28 Z, 4 hi  56 Z, 3 hi  8 l,
2 hi  9 Z?

14. Koliko hi  in Z je 105 l,  156 Z, 214 Z, 506 Z, 1000 Z?

15. Koliko hi  in Z drže sodi, ki imajo vžgane cemente
119 Z, 207 Z, 125 Z, 156 Z?

3. Seštevanje.

(Ustno.)

a.

2. a)  99+1, 99+2, . . . 99+9 b)  94+6, 94+7, . . . 94+9.

11

3. a)  97+4 b)  95+6 4. 150+2 do 200 8. 524+6 do 620

197+4 195+6 5. 260+3 do 320 9. 609+7 do 700

297+4 : 6. 380 +4 do 440 10. 764+8 do 820

1 c)  98+9 7. 550+5 do 600 11. 881+9 do 980

= 198+9

897+4 :

b.

1. a)  90 + 10, 90 + 20, .... 90 + 90.

b)  70 + 30, 70 + 40, .... 70 + 90.

40 + 80 do 1000; 270 + 90 do 990.

7. Tonček je dobil od strica za god 80 h, od tete
70 h; koliko od obeh ? (Tudi v K in h.)

8. Siromak je naprosil en dan 1 K 30 h, drugi dan
90 h; koliko oba dne ?

9. Jožek je imel 2 K 40 h, oče mu podare 80 h; koliko
ima potem?

10. Za procesijo je šlo 60 dečkov in 80 deklic; koliko
otrok? — V vrsti so šli po 4 in 4; preštej jih po 4 in 4!

11. Učenec hodi v šolo po 3 ulicah; prve ulice so dolge
250 m,  druge 50 m,  tretje 80 m.  Koliko »n je dolg pot v šolo?

c.

17. 23 kg  + 60 kg  162 m  + 60 m  548 l  + 80 l  850 K + 47 K

50 kg  + 39 kg  360 m  + 52 m  420 l  + 27 l  687 K + 50 K

12

18. 155 + 20 do 355- 68 + 50 do 568;

288 + 30 do 588; 89 + 40 do 489.

19. Kmet je dal za vola 285 K; prodavši ga, je dobil
zanj 60 K več. Za koliko je vola prodal?

20. Suknar je kupil trobo sukna za 280 K, dobička je
imel zraven 75 K. Za koliko je sukno prodal?

25. Krilo, dolgo 99 cm,  zdaljšajo mati za 12 cm ; kako
dolgo so naredili krilo?

26. Šivilja obrobi krilo s čipkami; ko je prisila 3 m  15 cm
čipk, zmanjkalo ji je še 60 cm.  Kako široko je krilo?

27. 320 m  dolge ulice podaljšajo za 65 m, ; kako dolge
so nove ulice?

28. Trgovec je dobil 2 soda octa; v enem sodu je bilo
56 l,  v drugem 68 l.  Koliko l  octa je dobil?

29. Na semenj so prignali 210 volov, 150 krav in
70 telet; koliko glav goveje živine skupaj?

13

30. Za enega konja je dal kmet 470 K, za drugega
400 K; koliko za oba?

31. Zemljiški posestnik je kupil njivo za 400 K, senožet
za 560 K; koliko je dal za oboje?

32. Nekdo si je prihranil 200 K, podedoval je 415 K;
koliko premore?

33. Hlapec je imel v hranilnici 265 K in vloži še 80 K;
koliko ima v hranilnici potem?

34. Kmet je vzel na posodo najprej 320 K, potem pa
še 450 K. Za koliko se je zadolžil?

35. Mizar je imel v zalogi 154 desak; kupi jih še 200.
Koliko desak ima v zalogi?

36. V vasi je 87 moških in 97 ženskih; koliko prebi¬
valcev šteje vas?

Naslednje račune zapiši po primeru:

63 + 7 X 8 = 63 + 56 =

37.  75 + 9 X 4 462 + 7 X 6 185 + 4 X 9

192 + 9 X 8 564 + 4 X 7 253 + 9 X 9
94+ 6X7 284+ 6X6 78 + 9X6

226 + 8 X9

584 + 5 X 7

712 + 8 X 8.

Pismeno seštevanje.

a.

1. a)  43 + 32 (ustno).

Namesto 43 + 32 = 75 pišemo pregledneje:

43 . . . seštevanec

32 . . . seštevanec

75 . . . vsota

Kateri števili smo sešteli? Števili 43 in 32
imenujemo seštevanca. Katero število smo dobili?
Število 75 imenujemo vsoto.

b)  Računi in zapiši prav tako ter imenuj poedina števila:
56 + 34 = 74 + 23 = 13 + 24 + 51 =

14

2. Izračuni 63 + 35 = (23 + 64 =, 125 + 324 =),

seštej pa najprvo ednice, potem desetice (potem stotice)!

63 5 e. in 3 e. je 8 e.,

35 3 d. in 6 d. je 9 d.

(Pismeno seštevanje.)

Kako pišemo pri pis¬
menem seštevanju sešte-
vance? Kaj seštejemo
najprvo? Kaj potem?

V čem se
ustnega?

3. a)  54 62

25 35

razlikuje pismeno seštevanje od

c)  20 ra+30 m,+ 10 wi+30 m d)  14K+23K+30K+32K =

4.  a) 125 312 c)  140 d)  253 e)  240 K f)  401 kg  140 m

221 132 113 20 103 „ 34 „ 215 „

132 232 34 406 30 „ 43 „ 40 „

h)  314 K + 102 K + 240 K i)  215 l  + 61Z + 302 Z

5. Kramar je izkupil prvi mesec 425 K, drugi 74 K
več. a)  Koliko je izkupil drugi mesec? b)  Koliko oba meseca?

6. Kramarja je stalo blago 640 K, iztržil je za blago
125 K več. Kolika je blagu prodajna cena?

7. Kmet je dal za par volov 865 K, dobička je imel
120 K. Za koliko je voli prodal?

8. Sosed kupi senožet za 625 K. „74 K ti dam dobička*,
pravijo oče, „ako mi jo prepustiš^. Koliko ponujajo oče za
senožet?

b.

56 8 e. in 6 e. je 14 e., t. j. 4 e. in 1 d.; 4 e. zapišem pod ednice,

38 1 desetico prištejem deseticam, ....

Začni seštevati pri deseticah! Kaj opaziš? Zakaj zače-

15

8. Seštevance podpiši in seštej:

a)  104 + 350 + 74 + 168 b)  23 + 160 + 312 + 50 + 240
c)  205 + 36 + 9 + 17 d)  86 + 6 + 133 + 225 + 58

e)  Koliko K in h je 64 h + 19 h + 49 h + 85 h ?

f)  Koliko hi  in Z je 129 l  + 88 l  + 27 l  + 214 Z?

g)  Koliko m  in cm  je 82 cm  + 20 cm  + 109 cm  + 95 cm ?

9. 3razrednica ima v 1. razredu 94 otrok, v 2. 55 in
v 3. 58 otrok; koliko skupaj ?

10. Jožek je šel pobirat orehe. Pod enim drevesom je
našel 58, pod drugim 63 in pod tretjim 79 orehov; koliko
orehov je nabral? — Od prej je imel nabranih že 675 orehov;
koliko jih ima sedaj ?

11. Janezek je šel po lešnike. Na eni leski je natrgal
125 lešnikov, na drugi 186, na tretji 329; koliko lešnikov j e
nabral?

12. Hišni gospodar je dal popraviti streho. Na eno
stran je šlo 158, na drugo 296 novih opek; koliko na obe
strani ?

13. Suknar je prodal 4 dni zaporedoma 69 m,  73 m,
85 m  in 49 m  sukna; koliko m  vse 4 dni?

14. En sod drži 256 Z, drugi 65 Z več. a)  Koliko drži
drugi sod? b)  Koliko oba skupaj? (Zneske tudi v hi  in Z.)

15. Gostilničar je iztočil prvi teden v mesecu 28 Z, drugi
36 Z, tretji 41 Z in četrti teden 38 Z vina; koliko vse 4 tedne?
(Tudi v hi  in Z.)

16

16. Gospodinja namolze od 4 krav prvi teden v mesecu
po 35 l,  32 Z, 28 Z in 37 Z mleka; drugi teden po 31 Z, 34 l,
in 41 Z; tretji teden po 30 Z, 35 l,  36 Z in 42 Z; četrti teden
po 30 Z, 36 Z, 38 Z in 43 Z. a)  Koliko Z vsak poedini teden?

d)  285 K 15 h + 80 K 28 h + 160K 37 h

e)  3 m  50 cm  + 9 m  25 cm  + 75 cm

f)  8 kg  20 dkg  + 15 kg  30 dkg  + 10 kg  40 dkg.

18. Gospodar kupi vina 2krat na leto; prvikrat 2 hi
56 Z, drugikrat 1 hi  27 Z. Koliko vina porabi ?

19. Mati so dali za blago 14 K 25 li, za podvleko 3 K

45 h in šivilji so plačali 11 K 16 h. Koliko je stala obleka?

20. Štiri tedne v mesecu porabijo mati 24 K 10 h,

19 K 28 h, 25 K 18 h in 23K 34 h; koliko ves mesec?

21. Trgovec izkupi v ponedeljek 43 K 27 h, v vtorek
35 K, v sredo 73 K 10 h, v četrtek 29 K, v petek 37 K 18 h,
v soboto 46 K 25 h; koliko vsega?

Zapiši seštevance drugega pod drugega in seštej:

24. Kako se imenujejo in po koliko dni imajo poedini
meseci leta? Kako si zapomnite, koliko dni ima vsak po¬
edini mesec?

17

25. Prvi 3 meseci so prvo četrtletje, drugi trije drugo
četrtletje, . . . a)  Koliko dni ima 1., 2., 3., 4. četrtletje?
b)  Koliko dni šteje celo leto?

26. Katerega (dne) je danes? Katerega bo jutri (črez
1 dan), pojutršnjem (črez 2 dni), — katerega bo črez
4, 8, 9, 25 dni; črez 1 teden, 2, 3, 4 tedne?

27. Koliko dni je a)  od 1. do 28. novembra; b)  od vseh
svetih (1. novembra) do sv. Miklavža (5. decembra); c)  od
božiča (25. decembra) do svečnice (2. februarja); od sv. Jurja
(24. aprila) do sv. Mihaela (29. septembra)?

28. a)  Koliko dni je že minulo od letošnjega leta?
b)  Koliko dni je še letošnjega leta?

4. Odštevanje.

(Ustno.)

Črnivec: Računica za obče ljudske šole. II. (XI. 1620.)

2

18

8. 900 - 30 do 0; 600 - 60 do 0; 540 - 50 do 40;

900 —80 do 20; 480-40 do 0; 700 — 70 do 0;

.1000 - 80 do 40; 990 - 90 do 0.

Naslednje račune zapiši po primeru:
140 - 10 X 5 = 140 - 50 =

9. 120- 6X5 440-10 X 8 320- 5X 8 830—8X5

230-10X5 210- 4X 5 130-10 X 9 420-5X6

510- 5X4 450- 7X10 340- 8X10 230—5X8

10.  V šoli je 150 učencev; deklic je 80, koliko je
dečkov ?

11.  Pred 10 leti je hodilo v vaško šolo 90 otrok, sedaj

jih hodi 130. Koliko otrok je sedaj več?

12. Janezek ima prihranjeni 2 K. Koliko mu ostane, ako
si kupi žepni nožek za 90 h ?

13. Delavec zasluži na dan 2 K 40 h, za hrano izda
90 h; koliko mu ostane ?

14. Od 520 jajc se jih je pokvarilo prodajalki 30;
koliko je ostalo zdravih?

c.

Naslednje račune zapiši po
180 — 7 X 8 =

19.  240 - 6 X 6 442 - 6 X 10
338-10X5 430-6 X 8
130- 7X 7 267-9X 10

primeru:

180 - 56 =

570-9 X 8 317-6X5

151-7X10 210-8X8

330-9 X 6 427-5X8

20.  Koliko izgube je bilo pri blagu, ki je veljalo 115 K
in je bilo prodano za 90 K?

19

21. Kupna cena blagu je bila 210 K, izgube je bilo 35 K;
kolika je bila prodajna cena?

22. Trgovec daje blago, ki je bilo poprej m  po 4 K 24 h,
sedaj 40 h ceneje; po čem je m?

23. Cena je senu odnehala pri q  za 80 h. Po čem je
sedaj seno, ako je bilo poprej po 6 K 20 h a q?

24. V mestu je meso a kg  1 K 80 h, zunaj mesta a kg
1 K 64 h; kolika je razlika med cenama?

d.

27. V drevesnici raste 390 jablane. Koliko jih ostane,
ako se jih izkoplje 75?

28. Od 185 posekanih smrek so jih spravili iz gozda 70;
koliko jih je ostalo v gozdu?

29. Iz soda, v katerem je 160 l  vina, odtoči krčmar 56 l.
Koliko vina ostane v sodu?

30. Nekdo ima v posojilnici 600 K. Koliko ima še, ako
dvigne 350 K?

31. Kmet kupi travnik za 1000 K in plača takoj 550 K.
Koliko ostane dolžan?

32. Kramar je prodal blaga za 300 K; koliko je imel
dobička, ako je stalo blago njega 250 K?

33. Mati porabijo od 10 m  traku 4 m  60 cm}  koliko
meri ostanek?

2 *

20

1 kg =  100 dkg,  1 dkg  = 10 g,  1 kg  = 1000 g.

34. V skledico na tehtnici devaj peska in določi vsaki-
krat težo v kg, dkg  in g,  kolikor imaš na razpolago uteži!'

35. V litru je vode do cementnega znamenja. Posoda
z vodo tehta 1 kg  30 dkg-,  koliko tehta 1 Z vode, ako tehta
posoda 30 dkg^

36. Mati kupijo masla v loncu. Maslo z loncem vred
tehta 2 kg  90 dkg,  lonec sam 35 dkg-,  koliko tehta maslo?

37. Gospodinja scvre 3 kg  40 dkg  slanine in dobi 3 kg
15 dkg  masti; koliko je šlo v ocvirke?

38. Krčmarica kupi pri mesarju kos teletine. Mesar dene
na tehtnico 5 kg  20 dkg,  potem pa še eno utež za 20 dkg  in
eno za 10 dkg-,  koliko je tehtala teletina?

39. 1 kg  sirove kave da 76 dkg  pražene kave; koliko
dkg  se izgubi pri praženju?

40. Katerega (dne) je danes? Katerega je bilo včeraj
(pred 1 dnem), predvčerajšnjim (pred 2 dn.), pred 4, 8,
20 dnevi, pred 1, 2, 3 tedni?

Pismeno odštevanje.

a.

1. a)  78 — 45 = (ustno).

Namesto 78 — 45 = 33 pišemo pregledneje:

78 ... zmanjševanec

— 45 ... odštevanec

33 ... ostanek (razlika).

Od katerega števila smo odšteli? Število 78
se imenuje zmanjševanec. Katero število smo
odšteli? Število45se imenuje odštevanec. Katero
število smo dobili? Število 33 se imenuje ostanek.

b)  Računi in zapiši prav tako ter imenuj poedina števila:

65 — 53 = 94 — 62 = 76 - 35 =

21

Za koliko je število 65 večje od števila 53? Ostanek ime¬
nujemo tudi „razliko^, ker nam pove, za koliko sta
odštevanec.

Odštej najprej edn. potem des.!

2 e. od 7 e. ostane 5 e.,

3 d. od 6 d. ostanejo 3 d.

Računi prav tako : 95—64, 86—23, 456—320, 537—430.
c)  Računi le kakor v b):

84 67 76 264 452 85 246 167

— 63 —45 — 53  —123 -351 — 40  — 130 — 105

3. a)  95 b)  95 Prištej odštevancu 62 toliko, da
— 62 — 62 dobiš zmanjševanec 95! —

2 e. + . = 5 e.

6 d. + . = 9 d.

Kako najdeš tedaj še ostanek ali razliko?

(Pismeno odštevanje.)

Pri katerem mestu začnemo odštevati ustno?

Pri katerem pismeno?

c)  Računi odštevajo in prištevaj e:

78 54 68 85 97 75 376 581 428 874

— 55  -23 -58 —65 —80 —60 —245 —340 -304 —604

Računi le prištevaj e:

5. V šoli je 245 otrok. Dečkov je 125; koliko je deklic?

6. Od 195 šolskih otrok jih je izstopilo koncem šolskega
leta 43; koliko jih je ostalo? — Novincev se je vpisalo 54;
koliko je bilo potem učencev?

7. V šolski drevesnici je raslo 245 divjakov, vcepili so
jih 135; koliko divjakov je še ostalo?

8. Okna v šolski sobi so visoka po 225 cm,  široka po
125 cm; kolika je razlika med višino in širino?

9. Po dolgem meri soba 7 m 47 cm, počrez 5 m 25 cm;
koliko večja je dolžina nego širina sobe?

različna zmanjševanec in

2. a)  67 (ustno) b)  67

32 - 32

22

b.

9 — 2, 3, .. . 8 Kaj opaziš glede vrednosti
19 — 12, 13, ... 18 ostanka (razlike), ako prišteješ
zmanjševan cu in odštevancu 10?

+ 10

10. 62 Zmanjševancu prištej 10, odštevancu 1 desetico

— 35 5 e. in koliko e. je 12 e.,

+1 1 d. in 3 d. so 4 d. in koliko d. je 6 d.?

Računi prav tako 84 63 75 276 640 450

c.

90 — 20, 30, ... 80 Kaj opaziš glede vrednosti
190 — 120,130, ... 180 ostanka (razlike), ako pri¬
šteješ zmanjševancu in odštevancu 100?

+10

13. 358 Zmanjševancu prištej 10 desetic, odštevancu

— 163 1 stotico 1

Računi prav tako: 524 314 504 708

23

d.

17. 467

Računi tudi tako: 609-87; b)  792-264; c)  925-185!

višino omare, peči, vrat, okna, .. . . ; predmete izmeri in
izračuni pogrešek!

26. Ceni na prostem različne razdalje v m,  razdalje
izmeri in izračuni pogrešek!

27. Miza je dolga 185 cm,  široka 96 cm. a)  Koliko meri
v obsegu? b)  Koliko cm  meri več v dolžino nego v širino?

28. Gospodar je posadil prvo leto 56, drugo 68 sadnih
dreves. Prijelo se jih je 115; koliko se jih je usušilo?

29. Od 1000 borovih sadik se jih je usušilo 137, koliko
se jih je prijelo?

30. Par volov je cenil kmet 840 K, prodal jih je za
818 K; koliko je odnehal pri kupu?

31. Kmet kupi kravo s teletom za 415 K. Tele proda
za 85 K, kravo za 409 K; koliko ima dobička ?

32. Kramar iztrži za blago, ki je stalo njega 365 K,
le 337 K; koliko je imel izgube?

24

33. V fari je bilo v začetku leta 865 ljudi, koncem leta
907 ljudi; za koliko ljudi se je prebivalstvo pomnožilo?

34. Pomlad se začne 21. marca, poletje 22. junija,
jesen 23. septembra, zima 22. decembra, a)  Koliko dni traja
vsak poedini letni čas? b)  Za koliko dni so poedini letni časi
različni med seboj ?

36. Gospodinja je izdala meseca januarja 76 K 64 h,
februarja 8 K 48 h manj, a)  Koliko je izdala februarja?
b)  Koliko oba meseca?

37. Marija je šla plačat za mater 3 račune: 1K 20 h,
4K 35 h, 2 K 30 h; koliko je prinesla iz desetaka nazaj?

38. Sod s sladkorjem vred tehta 50 kg  600 g,  sod sam
9 kg  550 g; koliko tehta sladkor ?

Ponovilo.

100 ko  = 1 q.

Odgovore v računih 1 — 4 tudi zapiši!

1. Koliko kg  je a)  2, 5, 7, 10 <?; b)  1 g  25 kg,  3 g  50 kg,

4 g 7 kg?

2. Koliko g  (in kg)  je 200 kg,  400 kg,  250 kg,  603 kg,
308 kg?

3. Voznik je naložil 8 g  50 kg ; koliko je to kg?

4. Prašič je tehtal 175 kg',  koliko g  in kg?  Vol

5 g  8 kg',  koliko kg?

25

5. a)  194+7 do 264; b)  95+50 do 595; c)  280+53;
d)  180+140.

6. a)  206-9 do 116; b)  319-30 do 19; c)  230-76;
d)  310- 240.

7. Marija je šla menjat petak. Menjalec ji našteje
4 K, 8 desetic in 10 dvovinarnikov; preštej, če je bilo prav!

8. Kmet posadi 1000 smrekovih sadik. Posuši se jih 30;
koliko se jih prime?

9. Zaboj z blagom vred tehta 107 kg,  zaboj sam 15 kg;
koliko tehta blago?

10. Nekdo podeduje 1000 K; 350 K izposodi, 140 K
zakupi, ostanek vloži v posojilnico. Koliko K vloži?

11. Hlapec zveže 2 vrvi, dolgi po 4 m 30 cm  in 2 m  60 cm.
Kako dolga je zvezana vrv, ako gre v vozel 30 cm?

12. Od deske, dolge 3 m  70 cm,  odreže mizar kos, dolg
2 m  20 cm.; koliko cm  meri ostanek ?

13. Na eni lehi je 80, na drugi 120 fižolovih grmov;
koliko grmov je na obeh lehah? — Vsak grm ima svoj
natič, v vsaki vrsti je 8 natičev; preštej natiče na obeh
lehah štejoč po 8 in 8 natičev!

14. Vinograd je veljal 920 K. Posestnik dobi za vino
čistih 120 K in proda vinograd za 860 K; ali je bil na izgubi
ali na dobičku in koliko?

15. Konjski prekupec kupi enega konja za 435 K,
drugega za 370 K. Ali je imel dobiček ali izgubo in koliko,
ako je prodal oba konja za 940 K ?

16. V vasici je 6 hiš, v katerih stanuje 9, 6, 8, 12, 5,
11 ljudi; koliko ljudi šteje vas?

17. Fara ima 4 vasi; v prvi je 365 ljudi, v drugi 280
v tretji 95 in v četrti 67 ljudi. Koliko prebivalcev šteje fara?

18. Mizar je vzel pri trgovcu z lesom desak za 225 K.
Koliko je še dolžan, ako je plačal enkrat 115 K, drugikrat
40 K in še enkrat 28 K ?

26

19.  a)  117 K 17 h

95 „ 26 „

209 „ 45 „

b)  8 q  17 kg

6 „ 35 „

4 „ 26 „

c)  3 q  2 kg  + 5 q  15 kg  + 67 kg,

d)  8 kg  15 dkg  + 2 kg  4 dkg  + 45 dkg,

e)  5 hi  7 Z + 12 hi  4 Z + 48 Z.

20. Oče so kupili na semnju usnja za 46 K 20 h, blaga
za obleko za 32 K 60 h in klobuk za 4 K 20 h; koliko jim
je ostalo, ako so imeli s seboj 100 K?

21. a)  415 K 85 h b)  48 hi  65 Z

-  329  „  69  „ — 30 „ 59 „

c)  3 q  65 kg —  1 q  37 kg,

d) 6 kg 750 g  - 3 kg  715 g.

22. Kadica z maslom tehta 14 kg  500 g,  prazna kadica
2 kg  125 g-,  koliko tehta maslo?

23. Janezek ima v šolo 1 km  300 m  daleč, Jožek 2 km
500 m; koliko dalje ima v šolo Jožek?

5. Množenje.

Množitelj enomestno število.

a. Ustno.

1. Ponovi poštevanko osnovnih števil!

27

Naslednje račune zapiši po primeru:

125 + 5 X 5 = 125 + 25 =

4. 140+8X4 94+7X9 5. 90-8X9 106-5X9

126+7X6 78+9X8 170-5X7 135-6X7

284+9X5 165+7X8 285-8X8 214-4X9

109+8X7 199+9X7 360-6X9 309—4X8

237+6X8 284+9X9 274-5X8 225-3X9

6. Kako se imenujejo števila, ki imajo a)  10, 20, 30,
60, 50, 80, 90, 100 desetic; b)  12, 24, 46, 63, 34, 72, 93 desetic?

7. Koliko je Ikrat, 2krat, ... lOkrat a)  6 desetic;

b)  7 desetic; koliko je c)  3krat 7 d., 4krat 8 d., 8krat 6 d.,
6krat 9 d., 7krat 9 d.?

4krat 20 = 4krat 2 d. = 8 d. = 80.

8. Ikrat, 2krat, . .. lOkrat a)  20, b)  30, ... . 90.

9. 3krat 30, 70; Škrat 30, 60; 7krat 40, 80, 70;

4krat 60, 80; 6krat 40, 30 ; 8krat 40, 30, 90.

10. Koliko h je 1, 2, 3, 6, 7, 9, 10 dvajsetič ?

11. Mati dadd Anici 9 dvajsetič in 8 desetic, da plača

račun; koliko K in h. je bilo računa?

12. Koliko K je 3, 6, 7, 10 dvajsetakov?

13. Mesar našteje očetu za vola 9 dvajsetakov, 10 dese-
takov in 80 K; koliko plača za vola ?

14. Oče so nesli v posojilnico 9 dvajsetakov in 8 desetakov;
koliko K so vložili?

15. Koliko K je 5, 4, 7, 9, 10 petdesetakov?

16. Nekdo ima 7 petdesetakov in 6 dvajsetakov; koliko
je to K?

17. Koliko minut je 2, 4, 6 ur? 3 ure 30 minut, 5 ur
45 minut?

18. Janezek pride v šolo 15 minut prej nego se začne
pouk. Koliko minut je v šoli a)  dopoldne; b)  popoldne;

c)  ves dan?

19. Koliko snopov je 5 kop; 3 kope 2 razstavki; 8 kop
5 razstavk?

28

20. 2krat 200 = 2krat 2 stotici = 4 s. = 400.

2krat 300, 400, 500; 3krat 300, 200; 4krat 200; 5krat 200.

21. Koliko K je 1 stotak, 5 stotakov; 2 stotaka 4 pet-
desetaki ?

22. Živinski kupec plača kmetu za par volov 4 stotake
in 7 petdesetakov; koliko so bili voli?

23. Okoli 4oglatega vrta je napeljana bodičasta žica;
na 2 straneh je razpeljane po 200 m,  na 2 drugih po 80 m
žice. Koliko m  okoli in okoli vrta?

24. 12 = 10 + 2, 23 — 20 + 3, ... . Razstavi na
podoben način: 13, 25, 36, 28, 64, 72!

25. 4krat 12 a ) Ikrat 11 b)  Ikrat 12 c)  Ikrat 25

4krat 10 = 40 2 „ 11 2 „ 12 2 „ 25

4krat 2=8 : : :

4krat 12 = 48 10 „ 11 10 „ 12 10 „ 25

26. a)  3, 6, 9krat 13, b)  5, 7, lOkrat 16, c)  4, 5, 9krat 19,

2,4,8 „ 14, 6,7, 9 „ 17, 3,5,7 „ 18.

27. 2, 3, 4, . . . lOkrat 50. 28. 3, 4, Škrat a)  24, b)  36.

29. 140 = 100 + 40 . . Razstavi na podoben način:
270, 130, 320, 290!

30. 2krat 280  a)  2krat 140, 250, 270

2krat 200 = 400 3 „ 130, 320, 290

2krat 80 = 160 4 „ 120, 359,

2krat 280 = 560 d)  5 110, 180,

e)  6krat 110, 160, f)  7krat 120, 130, g)  Škrat 120,
h)  9 ,, 110, i)  2krat 120, 125; 4krat 212; 8krat 125.

31. Koliko komadov je 3, 6, 8, 9, 10 ducatov?

32. Krošnjarica je imela s seboj 8 ducatov žepnih robcev.
Koliko robcev ji je ostalo, ako jih je prodala 45?

33. Koliko mesecev je 2 leti, 3 leta 6 mesecev, 4 leta
5 mesecev?

29

34. Janezek ima 8 let 2 meseca; koliko mu manjka, da
bi bil star 100 mesecev?

35. Izračuni koliko stane: a)  3, 6, 8, 9 kg  kuhinjske
soli, riža, sladkorja, mila, pšenične moke, ajdove moke, ....
b)  2, 4, 5, 7, 10 l  piva, vina, octa, petroleja, laškega olja,
špirita, ....! Cene za 1 kg  in 1 Z, kraju in času primerne, naj
povedč učenci sami.;

36. Na dan vzemč mati pri pekarju poprečno za 36 h
kruha; koliko dado za kruh na teden?

37. Gospa porabi poprečno na dan za 44 h mleka; za
koliko na teden?

38. Gospodinja porabi na dan 3 jajca. Koliko izda za
jajca a)  na dan, ako stane jajce 6 h; b)  koliko na teden?

39. Koliko stane goveje meso na teden, ako se ga jemlje
na dan za 80 h?

40. Oče pokade na teden 3 zavitke tobaka a 8 h; koliko
zakade v 4 tednih?

41. Koliko zakadi na teden gospod, ki kadi na dan
3 cigare a 12 h?

42. Odrasel človek dihne kakih 24krat v 1 minuti;
kolikokrat v 5 minutah?

43. Mož naredi po ravnem v 1 minuti kakih 85 korakov;
koliko korakov naredi, ako hodi 8 minut?

44. Vrtnar zasadi s cveticami 8 gredic, poprečno po
48 cvetic na gredico; koliko cvetic posadi?

45. Mizarski mojster ima 7 pomagačev ter plačuje
vsakemu na dan po 3 K mezde, a)  Koliko plača vsem na
dan? b)  Koliko na teden?

b. Pismeno.

1. 5krat 73 = (ustno). Mesto 5krat 73 = 365 pišemo
množene«.... 73 X 5 .. . .množitelj

365 ...zmnožek

Katero število smo vzeli 5krat (pomnožili
s 5)? Št evilo 73 imenujemo množenec.

30

Kolikokrat smo vzeli število 73 (s katerim
številom smo pomnožili 73)? Število 5 imenujemo
množitelj.

Katero število smo dobili? Število 365 imenu¬
jemo zmn ozek.

2.  Izračuni in zapiši kakor poprej ter imenuj poedina
števila: 4krat 92 = (5krat 64 =, 6krat 32, 3krat 208,
2krat 260)! Kaj smo vzeli najprvo 4krat (5, 6, 3, 2krat)?
Kaj potem?

(Pismeno množenje ali pismena množitev.)

b)  Računi tudi tako:

43 + 43 322 + 322 + 322 133 + 133 + 133

Na katero mesto pišemo pri pismenem mno¬
ženju množenec? Na katero množitelj? Kaj mno¬
žimo v množencu najprvo? Kaj potem? V čem se
razlikuje pismeno množenje od ustnega?

4. Izračuni a)  ustno in pismeno: 2krat 34, 42, 40, 301,
203, 403; b)  le pismeno: 3krat 32, 30, 213, 231, 125, 243, 321.

5. 47 X 2 2krat 7 e. je 14 e., t. j. 4 e. in 1 d. — 4 e.

zapišem pod ednice, 1 d. prištejem deseticam....

Začni množiti pri deseticah! — Zakaj začenjamo množiti
pri ednicah?

6. 37 X 2 46 X 2 190 X 3 223 X 4 108 X 6

7. a)  39, 209, 308, 407 X 2 b)  270, 227, 208 X 3

8. Števila od 105 do 112 pomnoži z 8!

9. a)  98, 76, 108, 109 X 9 b)  129, 143, 156 X 6

10.  a)  Števila od 135 do 142 pomnoži s 7; b)  števila
od 119 do 125 z 8!

31

11.  75 X 3

225

3krat 5 je 15, zap. 5, ost. 1; 3krat 7 je 21 in
1 je 22.

12.  aj 52, 140, 326, 406, 95 X 2

b)  46, 49, 175, 109, 180 X 5

c)  64 K, 88 K, 250 K, 195 K X 4

d)  45 Z 120 Z, 124 Z, 118 Z X 8

e)  29 kg,  72 kg,  108 kg,  130 kg  X 7

f)  73 h, 94 h, 109 h X 5

13. a)  312+107X3 b)  945-127X4 cj 1000-287X3

95 X 3 +472 648-143 X 3 882-185 X2

14.  Koliko ur so 4 dnevi in 16 ur; 7 dni 12 ur?

15.  Koliko dni sta 2 leti? (Leto 365 dni.)

16.  Gospa porabi za gospodinjstvo na mesec 145 K;

koliko 3 mesece (4, 6 mesecev)?

17. Nekdo je dolžan 1000 K. Koliko dolga ima še črez
3 leta (4, 5 let), ako vrne od dolga na leto 185 K ?

18. Gospod plačuje vsako četrtletje 145 K najemščine;
koliko na leto?

19. Posestnik plačuje na | leta 168 K davka; koliko
na leto?

20. Gospod izda na mesec poprečno 125 K; koliko v
{ leta (i leta)?

21. Posestnik je vsejal 12 hi  pšenice in 14 hi  soržice.
a)  Koliko hi  je pridelal vsakega žita, ako rodi pšenica 6ero
in soržica 7ero seme; b)  koliko je pridelal obojega žita;
cj koliko več je pridelal nego vsejal?

22. Koliko se plača za 5 hi  vina a 51 K 50 h?

23. Voznik je naložil 7 zabojev; 3 tehtajo vsak po
86 kg,  4 pa vsak po 1 q  25 kg.  Koliko tehta ves tovor?
(? in kg).

32

Množitelj dvomestno število.

a. Ustno.

1. Naredi na računalu lOkrat 1! lOkrat 1 = • desetic?

Ravno tako lOkrat 2, lOkrat 3,.lOkrat 10.

2.  lOkrat 11 = • desetic,.lOkrat 20 = • desetic?

Koliko desetic da vsaka ednica, ako jo vzameš lOkrat?

lOkrat 21 = 21 d. = 210.

3.  lOkrat 24, 30, 35, 37, 50, 40, 53, 82, 73, 90, 80.

4.  Naredi na računalu 30krat 2! Izračuni!

30krat 2 je lOkrat 2 3krat; lOkrat 2 sta 2 des.
3krat 2 des. je 6 des. = 60.

Naredi ravno tako in izračuni: a)  40krat, 50krat,
20krat 2; b)  30krat 3, 20krat 3; c j 20krat 4, 20krat 5!

5. Predstavljaj si na sličen način in izračuni:

a)  20krat 6, 7, 8, 9; b)  30krat 4, 5, 6, 7, 8, 9;

c)  50krat 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9; d)  60krat 2, 3, 5, 8.

6. a)  70krat 2, 4, 6; b)  80krat 3, 2, 4; c)  90krat 2, 4, 3;

d)  60krat 6, 4, 8; e)  70krat 5, 7, 9; f)  80krat 4, 5, 8.

7. a)  lOkrat 4 in 2krat 4 je kolikokrat 4? Izračuni
12krat 4!

lOkrat 4 je 40
2krat 4 je 8

12krat 4 je 48.

b)  lOkrat 4 in 3krat 4 je kolikokrat 4? Izračuni 13krat 4!

lOkrat 4 in 4krat 4 je kolikokrat 4? Izračuni 14krat 4!

•

lOkrat. 4 in 9krat 4 je kolikokrat 4? Izračuni 19krat 4!

8. a)  15krat 6, 8,10 b)  24krat 5, 6, 8 c)  42krat 3, 6, 5

16krat 7, 9, 6 33krat 4, 3, 5 61krat 2, 4, 3

18krat 3, 5, 4 25krat 7, 9, 6 52krat 2, 5, 4.

33

9.  lOOkrat 1 2, 3,.10.

10. Za procesijo je šlo 48 parov dečkov in 54 parov
deklic, a)  Koliko je bilo dečkov? b)  Koliko deklic? c)  Koliko
obojih?

11. Kokošar pošlje v Trst 80 parov piščet; koliko je
to piščet?

12. Na sejmu je bilo 72 parov volov; koliko je to volov?

13. Koliko stane a)  25 poštnih znamk a 10 h; b)  15 do¬
pisnic a 5 h; c)  50 razglednic a 6 h?

14. Matijček šteje orehe tako, da meče v klobuk po
5 orehov. Koliko orehov je naštel, ako je vrgel 30krat?

15. Oče hočejo izmeriti kadico. Koliko l  drži kadica,
ako izlijo vanjo 20krat konvo, ki drži 5 Z?

16. Sod drži 160 Z. Natakarica je natočila iz polnega
soda 30krat pletenico, ki drži 4 Z; koliko Z je še v sodu?

17. Srebrna žlica tehta 7 dkg,  žličica 3 dkg; koliko
tehta 12 žlic in 12 žličic?

18. 1 K tehta 5 g-,  koliko g  tehta 50 K (20, 25, 100 K)?

19. Gospodinja porabi na dan 4 dkg  kave; koliko
(kg  in dkg)  na mesec?

20. Koliko listov ima zvezek, ki je narejen iz 1 lege
in 2 pol papirja, ako da 1 pola 4 liste?

21. Knjigovez je naredil 35 zvezkov a 4 pole, a)  Koliko
pol je porabil? b)  Koliko pol mu je ostalo, ako je imel
pripravljeni 2 knjigi papirja?

b. Pismeno.

1. 27 X 10 (Okrat 27 je 27 desetic, na mesto ednic zapišemo 0.

270 36 x 10 > 62 x 10 , 93 x 10 -

Kako pomnožiš število z 10?

2. 25, 34, 57, 73, 70, 95, 80, 76, 40, 90 X 10.

3. Kmet najde, da tehta 10 Z pšenice 7 kg  30 dkg.
Koliko tehta 1 hi  pšenice?

Črnivec: Račnnica za obče ljudske Sole. II. (XI. 1620.) 3

34

4. Koliko tehta 1 hi,  ako tehta

a)  10 l  rži 6 kg  75 dkg',

b)  10 l  ječmena 6 kg  58 dkg',

c)  10 l  ovsa 4 kg  35 dkg;

d)  10 l  ajde 6 kg  35 dkg',

e)  10 l  fižola 7 kg  90 dkg.

5. 26 X 30 30krat 26 je lOkrat 26 3krat; lOkrat 26 je

26 desetic, 3krat 26 . . . na mesto ednic

780 .. n

zapišemo 0.

7. Koliko parov nogavic je 20, 30, 40 ducatov nogavic?

8. Koliko stane 50 podobic & 15 h? (K, h.)

9. Po cevi priteka na minuto 15 l  vode; koliko vode
priteče a) v  1 uri, b)  v ure? (hi,  Z.)

10. 42 X 23

' 23krat 42 je 3krat 42 in 20krat 42. —

20krat 42 je 2krat 42 desetic Desetice
^4 zapišemo pod decetice, ....

966

Računi tudi tako: 46X12 43X13 39X11 47X14

36X24 42X23 26X33 25X39.

11. a)  44, 73, 89 X 11 b)  58, 69 X 13 c)  49, 58, 65 X 15

32, 58, 78 X 12 56, 68 X 14 38, 56, 69 X 16

d)  38 h, 45 h, 56 h X 17 (K, h)

35

16. a)  1 hi  pšenice tehta 74 kg ; koliko (q, kg)  12 hi  (9,13 hi) ?

e)  1 kg  pšenične moke stane 38h; koliko 15 kg ? (K, h)

18. Trgovski pomočnik prihrani na mesec poprečno 26 K;
koliko na leto?

19. Koliko šip dene steklar v 24 oken, ako dene v vsako
okno 12 šip?

20. Janezek šteje opeko na strehi. Vrst našteje 11,
opek v vsaki vrsti 43; koliko opek je na strehi?

21. Kako visoko je nadstropje, ako ima 26 stopnic,
visokih po 15 cm? Kako visoko leži drugo, tretje nadstropje?
(m, cm.)

22. Lestva ima 25 klinov. Kako dolga je lestva, ako je
klin od klina 28 cm in je pod prvim in nad zadnjim klinom
35 cm lestvenic?

6. Merjenje in deljenje ali dividiranje.

Delitelj enomestno število.
(Ustno.)

a.

1. Kolikokrat je 2 v 12? Kolikokrat 2 je 12? Škrat 2 je 12;

2 v 12 je 6krat.

a)  2 v 8, 16, 20 b)  3 v 9, 21, 27 c)  4 v 16,  28, 40

d)  5 v 10, 20, 45 e)  7 v 28, 42, 56 /J 9 v 18, 45, 63

3*

36

3. 3 v 26. Kolikokrat 3 je 26? Škrat 3 je 24 in 2 je 26;

3 v 26 je 8krat in ostane 2.

aj 2 v 7,11,19,15 b)  3 v 8,13,20,32 cj 4 v 9,26,17,35

d)  5 v 17, 26, 38, 44 e) 8 v 17, 26, 45, 71 f)  6 v 7,23,39,59

9 v 39, 46, 61, 87 h) 1  v 16, 23, 53, 68 tj 10 v 28, 83, 72, 97

j)  4, 5 v 29, 37 k)  6, 7, 8 v 52 l)  8, 9, 10 v 74

4. Koliko tednov je 14 dni (28, 42 dni)?

5. a)  Koliko tednov in dni je od 1. do 31. decembra?
b)  Od vseh svetih (1. nov.) do božiča (25. dec.)? c) Letos od

6.  januarja do 12. marca?

6. 3. (dne) v mesecu je nedelja, a)  Katerega bo še
nedelja? b)  Kateri dan bo 22., 30.?

b.

1. Koliko polovic, četrtin m  je Im?  Koliko četrti ure
je 1 ura? Koliko desetin Z, kg  je IZ, 1 kg?

2. Kolikokrat moraš vzeti polovico, da dobiš celoto?
Kolikokrat tretjino, četrtino, .... desetino?

3. i  od 24 h. 4krat koliko h je 24 h? 4krat 6 h je 24 h; od
24 h je 6 h.

a)  | od 4,14,18 b)  | od 3,15, 6, 30 c)  1 od 20, 36, 4,12
d) |  od 15, 30, 50, 5 e)  | od 7, 70, 35, 21 f)  | od 24, 60, 42,12

4. Razdeli na 9 enakih delov 9, 72, 90, 27; razdeli na
10 enakih delov 10, 30, 50, 100!

5. Koliko je 8. del od 56, 80, 8, 48, 16?

6. Kramar je prodal 8£ ducata žepnih robcev; koliko
robcev je to?

7. V 4 urah je prišel kočijaž 32 km  daleč; koliko km
je prevozil poprečno v 1 uri?

37

8. Kmet pridela 48 hi  ovsa; | pridelka prihrani za
seme, £ proda, kar ostane, porabi za dom. a)  Koliko hi
vseje? b)  Koliko hi  proda? cj Koliko hi  porabi doma?

9. Kako se imenuje 1 del, ako razdeliš 1 m  (1 dm)  na

2 enaka dela?

10. j od 3, 6, 7, 9, 11, 17, 19.

1 / 2  od 15? 2 krat koliko je 15? 15 ježkrat 7 in 1. i/ 2  od 15 — 7 1 /«.

11. Učenec naredi iz 13 pol papirja 2 enaka zvezka.
Koliko pol dene v vsak zvezek?

12. Mati urežejo iz 15 m  blaga 2 obleki. Za vsako obleko
vzamejo enako blaga; koliko m  za vsako?

13. Sosedi kupita naspol 19 kg  jabolk; koliko kg  dobi
vsaka ?

14. Kako se imenuje 1 del, ako razdeliš 1 m  (1 dni)  na

3 enake dele?

15. a)  Koliki del dm (m)  je j od 2 dm (m)?

Načrtaj 2 dm  (2 m) vsakega zase in razdeli vsakega posebej na 3 enake
dele. i/ 3  od enega dm (m)  je i/ 3  dm (m),  od drugega tudi x /s dm (m); 1 / i  od
2 dm  fm) = 2 / 3  dm  (m).

b)  Potovka prinese iz mesta 3 gospodarjem 2 l  zeljnega
semena. Koliko l  semena dobi vsak gospodar, ako si ga raz-
dele na enake dele?

Koliko je od 2?

16. | od 4, 10, 19, 25, 28 - 5, 11, 14, 17, 23.

17. Učenec hoče razdeliti 22 cm  dolgo daljico na 3 enake
dele. Kolik mora vzeti vsak del?

18. Načrtaj 2 dm  (3 dm)  vsakega zase in razdeli vsa¬
kega posebej na 4 enake dele! Koliki del dm  je od 2 dm.
(3 dni)?

Koliki del m  je £ od 2 m,  (3 ni) ? Koliko je od 2, 3 ?

19. a) i od 51  (9, 13, 17, 33/); - b) l  od 10 kg
(18, 22, 34, 38 kg); c) %  od 7 m  (19, 27, 35, 39 ni) ?

20. V 4 enakih vrčih ima mlekarica 18 1  mleka; koliko
/ v vsakem vrču?

21. 4 mlatičem plača kmet 30 K dnine; koliko vsakemu?

38

22. 4 gospodarji naroče 23 kg deteljnega semena. Koliko
kg  semena dobi vsak izmed njih, ako si razdele seme na
enake dele?

23. Za 4 molzne krave je porabil kmet vse leto 39 kg
živinske soli. Koliko kg  poprek za 1 kravo?

24. Gospodar daje svojim 4 konjem na dan 18 kg  ovsa,
17 kg  sena, 6 kg  slame in 6 dkg  soli. Koliko kg  ovsa, sena in
slame in koliko dkg  soli poklada poprek 1 konju na dan ?

25. | od 16, 21, 27, 32, 38, 43, 49.

26. Gospodinja izpeče za vsakih 5 dni 13 hlebov kruha.
Koliko hlebov porabi poprečno 1 dan?

27. Za 5 kg  masla je dobila kmetica 12 K. Po čem je
bil kg?

28. Za 5 q  krompirja je vzel kmet 43 K. Po čem je
prodal q?

29. a)  | od 13, 20, 27, 52, 59;

b) -l  od 28, 39, 47, 59, 67, 88.

30. a)  | od 15, 23, 32, 38, 68;

b)  | od 18, 25, 35, 45, 52, 70.

31. -iV od 21, 43, 57, 68, 75, 91.

l — £ — £ — i — 1 — rh-

Račune 32.-36. tudi zapiši 1

32. Izpremeni v polovice 1, 2, 5, 3i, 4£, 79jj, 11

33. Koliko tretjin je 1, 6, 8, 1|, 2|, 4|, 3f, 5f, 12f?

34. Izpremeni v četrtine 1, 3, 6, 1|, If, lf, 2-J, 5f, 9-|!

35. Koliko petin je 2|, 3f, 3|, 5f, 7-|, 9f, 11 f?

36. Izpremeni v desetine 2-ju,  3fV, 5yV, 9y% 12^%!

37. Dekla prinese iz gostilne 21 l  piva; koliko pollitrov ?

38. Mlekarica nameri s pollitrsko mero 3| l  mleka;
kolikokrat je napolnila mero?

39. V vrču je 3i l  vina; koliko četrtlitrov moreš nato¬
čiti iz vrča?

39

40. Anica naredi zvezek iz 5J pole papirja; koliko
polovic pole papirja je v zvezku?

41. 5-| m  traku zrežejo mati na m  dolge kose; koliko
jih je?

42. Koliko vreč po £ hi  mora imeti pripravljenih žitni
prekupec za 18£ hi  žita?

43. Koliko celih je 2krat 2 polovici? 3krat, 4krat, ....
lOkrat a)  po f; b)  po f; c)  po f?

44. Pretvori v cele: a)  f, f, Vi *>) t, I, V, V, Vi

4 2.0. 8 32 4 01

k/ Tj 4 j 4 j 4 j 4 j 4 •

45. a)  Koliko celih in polovic je Bkrat 2 polovici in
1 polovica?

b)  Koliko celih in tretjin je 6krat 3 tretjine in 2 tretjini?

c)  Koliko celih in četrtin je 7krat 4 četrtine in 3 četrtine?

46. Pretvori v cele in polovice f, f, |, .... V!

47. Štej tretjine od 1 tretjine do 30 tretjin ter pretvori

vsakatero število tretjin v celo število in tretjine!

48. Pretvori v cele in četrtine f, -j, V’- V", V, ^?

49. Pretvori v cele in dele 1 celega:

6  7 io n 24 is si M la.
5; S,  6 , 5 j 6 , 6 , 6> 5 » 6 >

b)  ■£& H, tu>  ftf, iu> li;

) 8 11 Sl 11 13 H 32 &A 82.

C/ 'Si  8 > 8, 8 > 8, 8; 8 > 8, 8, 8 •

50. Večja družba je imela plačati v gostilni 18 -^litrskih
vrčkov piva, a)  Koliko je to Z? b)  Koliko je bilo računa, ako
je Z po 48 h?

51. Voznik ima naloženih 19 vreč pšenice a £ hi ; koliko
je to hi ?

52. Koliko Z ruma je v 36 steklenicah a | Z?

53. V sosedno vas je f ure (J ure) hoda; koliko je to
ur in četrti ur?

54. Trgovec dobi iz mlekarne 40 zavitkov sirovega
masla a i kg. a)  Koliko kg  je to? b)  Koliko je plačal za
maslo, ako je kg  po 2 K 20 h?

40

55. Iz koliko pol je narejen zvezek, ki ima 28 listov,
list po | pole?

56. Koliko ovsa je nameril kmet, ako je napolnil četrtino
(| hi)  33krat?

57. Semanji dan je iztočil gostilničar 15 sodčkov piva
a | hi ; koliko hi ?

c.

1. Kolikokrat je:

a)  2 v Škrat 2; 2 v 6krat, 8krat, lOkrat, lOOkrat 2?

b)  3 v 9, v lOkrat, lOOkrat 9?

c)  4 v  16, v lOkrat 16?

d)  4 v 32, v lOkrat 32?

e)  9 v lOkrat 72, 8 v lOkrat 56?

2. 2 v 6, 60, 600 - 2 v 14, 140, 120, 160, 180.

3. 3 v 9, 90, 900 - 3 v 27, 270, 150, 210, 240.

4. 5 v 10, 100, 1000, 45, 450, 250, 350, 400.

5. 4 v 28, 280, 800, 24, 240, 360, 160.

6. 6 v 30, 300, 420, 180, 540.

7. 7 v 21, 210, 350, 560, 490.

8. 9 v 27, 270, 450, 630, 810.

9. 8 v 16, 160, 320, 400, 640.

10. Koliko po 8 dm  dolgih trakov moreš nastriči iz
6 m  40 cm  trakn?

11. Na koliko voz bi šlo 180 q  slame, ako se naklada
poprečno na voz 9 q?

12. Za koliko dni bo popotniku zadosti 240 K, ako
računa poprečno 8 K na dan?

d.

od 14 cm,  20 cm; -J od 16 K, 28 K.

1. a)  4 od 8 (12) desetic; | od 4 (6, 10) stotič;

b) $  od 9 (21, 24) desetic;

c) k,  i, I od 18 desetic; d) g  od 36 stotič.

41

3. Krčmar toči vino a)  Z po 80 h, b) l  po 1 K 20 h;
koliko stane £ Z, £ Z vsakega vina?

4. Za 8 m  blaga so dali mati 7 K 20 h; po čem so
plačali »i?

5. Hlapec služi na leto 240 K; a)  koliko na i leta ?
b)  Koliko na mesec?

6. Pri blagu, ki je veljalo 480 K, je bilo dobička
i kupne cene, a)  Koliko K je bilo dobička? b)  Za koliko je
šlo blago v prodaj ?

e.

1.  Naštej do 100 večkratnike števila 2 po primeru:
2, 20; 4, 40 ! 20, 40, .... so deseterni večkratniki
števila 2.

2. Naštej do 100 deseterne večkratnike števil 3 in 4!

3. Izloči največje deseterne večkratnike števila 2 po
primeru 28 = 20 + 8, 74 = 60 + 14 iz števil: 26, 38,
44, 56, 68, 72, 88, 96!

4. a)  Izloči največje deseterne večkratnike števila 3 iz
števil: 39, 45, 54, 57, 63, 81, 87, 96! b)  Izloči večkratnike
števila 4 iz števil: 48, 56, 64, 76, 88, 92, 100!

5. 2  v  24  (=  20  +  4) 3  v  75  (=  60  +  15)

2 v 20 je lOkrat, 3 v 60 je 20krat,

2  „  4  je  2krat, 3  „  15  je  5krat,

2 v 24 je 12krat. 3 v 75 je 25krat.

a)  2 v 28, 36, 42, 58, 66, 78, 82, 94.

b)  3 v 36, 42, 48, 54, 75, 78, 87, 99.

42

6.  |  od  26  (=  20  +  6)
od 20 je 10

| „ 6 j e 3

1. od 26 je 13

1 od 72 (= 60 + 12)

\ od 60 je 20

£ „ 12 je 4

| od 72 je 24

a) i  od 24, 38, 46, 56, 68, 76, 84, 92.

b)  | od 39, 45, 51, 63, 78, 81, 87, 96.

7. a)  4 v in | od 52, 60, 68, 72, 84, 96.

b)  5 v in j  od 60, 75, 80, 95.

c)  6 v in £ od 66, 78, 96.

d)  7 v in | od 77, ,84, 91.

e)  8 v in od 88, 96; 9 v in | od 99.

8. Koliko h je a)  | K, £ K, f K? b)  2|, 3J K? Koliki
del K je 50 h? 25 h?

9. Koliko cm  je % m,  | ra? Koliki del m  je 50 cm,
25 cm? Pomni: 50 je | od 100; 25 je od 100.

10. Miza je dolga m,  široka f m;  koliko je to na cm?

11. Hčerka prinese f kg  kave; koliko je to dkg? —  2| kg
sladkorja; koliko je to kg  in dkg?

12. Koliko kg  je g, £ g, % g?

13. Naredi še enkrat račune 21., 22., 23., 24., 27. in

28. na strani 37. in 38. v K in h, v kg  in dkg\

14. Kmet je porabil v 1 letu | g  živinske soli;
koliko kg? —  Pomni: od 100 je 25!

15. Veliki pivarski sodčki držč približno po | hi,  mali
po 1 hi ; koliko l?

16. Krčmar je iztočil v 1 mesecu 2| hi  vina; koliko Z?

17. Kadica drži 44 hi ; koliko je to l?

18. Iz soda, ki drži 400 Z, se odtoči 11 hi  vina; koliko
vina je še v sodu?

19. Koliko cm  je -g m..  f m?  Koliko dkg  je £ kg,  f kg,
| kg?  Pomni: od 100 je 20.

20. Koliko dni je | meseca, 1| meseca?

21. Koliko tednov je | leta, i, | leta?

22. Ura kaže osem in pol; koliko minut črez osem?

23. Ura je četrt na devet, tri četrti na dvanajst;
koliko je ura na ure in minute?

43

24. Izprehajali smo se If ure; koliko minut?

25. Mati so kupili 64 jajc. Za koliko dni so preskrbljeni,
ako porabijo poprečno 4 jajca na dan?

26. Učitelj ima v razredu 56 učencev. Koliko klopi mora
postaviti v sobo, da bi sedeli v klopeh po 4 učenci?

27. Koliko dopisnic dobiš za 1 K, za 2 K 25 h?

28. Koliko poštnih znamk po 6 h kupiš za 72 h?

29. Za 8 razglednic plača gospa 96 h; po čem so raz¬
glednice?

30. Teta prinesč 3 otrokom 84 orehov. Koliko orehov
dobi vsak otrok, ako so deleži enaki?

Pismeno merjenje in deljenje ali dividiranje.

1.  Kaj je več 2 v 80 ali | od 80?

Namesto 2 v 80 in namesto od 80 pišemo:

80 : 2 = 40

deljene c : delitelj = količnik.

Katero število smo merili (delili)? Število
80 imenujemo deljenec. — S katerim številom smo
merili (delili)? Število 2 imenujemo delitelj. —
Katero število smo dobili? Število 40 imenujemo
količnik.

2.  Vprašaj, izračuni in zapiši kakor v 1. ter imenuj
poedina števila: 4 v in | od 96; 6 v in % od 420;
8 v in | od 720!

Kaj opaziš glede količnika v vseh teh
računih?

3. a)  -j od 84 =. (ustno).

b)  1 / 2  od 8 d. (8, 4) = .; 2krat

4 d. = ..; 8 d. zapišemo pod
des. in odštejemo ....

84 a)  2 v 84 = . . (ustno)
8  b)  2 v 8 edn. (8, 4) = . ,

=  4  2 v 8 d. = .; 40krat 2 t. j.

4 4krat 2 d. — . ; 8 d. zapišemo
pod des. in odštejemo . . . .

Kaj da več v količniku, 2 v 84 ali od 84?
c)  3 v in od 93, 4 v in i od 88, 2 v in | od 486.

44

Pismeno merjenje in »deljenje imenujemo
dividiranje (divizijo).

Kaj
ednice?

dobiš,

ako dividiraš stolice? desetice?

Kaj dividiramo najprvo? Kaj potem?

4.

5.

6.
meniti:

a)  2 v 82, 468

4 od 64, 246

a)  | od 68, 244
Računi le tako,

b)  3 v 96, 693

|od69, 693

b)  | od 369
da meriš, povej

c)  4 v 848, 844

1 od 488

c)  od 84, 448.
pa, kaj more po¬

et) 840 : 2 b)  690 : 3

360 : 3 480 : 4

7. 27,6 : 3 = 9.

Računi tudi tako:

c)  550 : 5 d)  402 : 2 e)  804 : 4
880 : 8 906 : 3 606 : 6.

3 v '2  ni ikrat. 3 v 27 (27,6) = . . ■
3 v 27 d. =.. 90krat 3 t. j. 9krat 3 d. = . .;
des. zapišemo pod des. in odštejemo . . . .

364 : 4, 287 : 7, 208 : 4, 328 : 8, 405 : 5.

S. 24,8 : 4 = 6. Govori tudi: 4 ni v 2; 4 v 24 (24,8)
; je 6krat, 6krat 4 je 24 i. t. d.

a)  146 : 2 b)  488 : 8 cj 8 v 648 d)  | od 355

189 : 3 305 : 5 6 v 306 J od 486

244 : 4 728 : 8 4 v 208 | od 357.

9. 17,4 : 3 = 5.

15

= 2

3 v 17 (17,4) == . .; 3 v 17 d. = . .;
SOkrat 3 d. = . .; 15 d. zapišemo pod
des. in odštejemo; ost. 2 d. —-2. d. izpre-
menimo v ednice ....

Računi tudi tako: 336 : 4, 275 : 5, 564 : 6, 756 : 9.

Računi tudi na kratko kakor v 8.:

10. a)  425, 335, 175, 380 : 5 b)  156, 294, 438, 510 : 6

c)  329, 483, 406 : 7 d)  576, 656, 680 : 8
e)  603, 702 : 9.

Računi največ na kratko:

11. a)  376, 502, 910 : 2 b)  522, 705 : 3 c)  604, 916 : 4

d)  710 : 5, 852 : 6, 805 : 7, 904 : 8, 903 : 7.

45

12. a)  5 K v 725 IG b) i  od 702 K

5 K v 830 K i od 616 K

c)  6 l  v 804 l d)  1 od 1 km

8 cm  v 456 cm  | od 1 km

13. Črtaj v zmislu merjenja, oziroma deljenja in izračuni:
a)  489 K, 910 K : 7 K b)  9 K 4 h, 7 K 36 h : 8 h
c)  3 K 14 h : 2, 8 K 19 h : 9 d)  5 kg  28 dkg  : 6
e)  6 kg  12 dkg  : 9 dkg f) 3 hi 69 l: 9 1,5 hi 671: 9

14. Za procesijo je šlo 148 dečkov, a)  Koliko parov?
b)  Koliko bi bilo vrst, ako bi šli v vrsti po 4 in 4?

15. Fara šteje 954 prebivalcev; | je otrok do 12. leta.
Koliko jih je?

16. Koliko zvezkov naredi knjigovez iz 288 pol papirja,
ako deva v zvezek a)  po 4 pole, b)  po 6 pol?

17. 9 delavcem se je izplačalo 162 K; koliko dobi
1 delavec?

18. 3 osebe podedujejo 972 K, vsaka enoliko; koliko dobi
1 oseba?

19. Nekdo zasluži na leto 960 K; koliko poprečno
v 1 leta (| leta)?

20. Kramar dobi 138 m  blaga, £ je kotonine, 3 platna,
ostalo je sukno; koliko m  je vsakaterega blaga?

21. Za koliko mora prodati trgovec blago, ki je njega
stalo 520 K, da bo imel dobička -g- kupne cene?

22. Za koliko časa je preskrbljen kmet s 570 q  krme,
ako pokrmi poprečno na dan 3 q“l

23. Vrt ima v obsegu 234 m; % je zagrajena z zidom,
ostali del z živo mejo. Koliko m  je zidu, koliko m  žive meje?

24. Gospodar ima za plot pripravljenih 344 letev. Za
koliko m  plota jih je zadosti, ako računa na Im 8 letev?

25. Gospodinja razstriže 8 m 80 cm blaga za zavese na
4 pole; kako dolga je vsaka pola?

26. Trgovec prodaja kavo, ki je kg  po 3 K 92 h (3 K
20 h) v zavitkih po 4 kg-,  po čem je zavitek?

27. Kolikokrat moreš napolniti posodo, ki drži 8 l,  iz
soda, v katerem je 2 hi,  64 Z?

46

28. a) i  (f) od 405, 369 ‘b) j  (f, od 895

c) i  (|) od 516 d) i  (j) od 232 l,  508 l

e)  i (f> f) 0( l 656 kg,  704 kg f)  | (f) od 1 km
g) i  (f, 4, f) od 1 km  (v m).

29. Jožek ima v šolo | km,,  Janezek f km.-,  koliko m  več
ima v šolo Janezek?

30. Koliko g  je | kg, i kg,  j kg?

31. Služabnik ima 945 K letnih dohodkov; f obrne za
hrano in stanovanje, -f za obleko in druge potrebe, kar
ostane, prihrani, a)  Koliko ga stane hrana in stanovanje?
b)  Koliko da za obleko in druge potrebščine? c)  Koliko prihrani?

a)  32. 325 : 2 b)  310 : 3 c)  830 : 4 d)  523 : 5 e)  457 : 7

617 : 2 910 : 3 337 : 4 627 : 6 845 : 8

709 : 2 604 : 3 541 : 5 633 : 6 830 : 9

33.  4 Z v 506 Z, 5 kg  v 821 kg,  6 h v 7 K 34 h,
9 h v 7 K 30 h.

34.  Koliko tednov in dni ste letos že imeli šole?
b)  Koliko tednov in dni je bodete imeli še?

35.  Koliko tednov in dni ima letošnje leto? — Koliko
tednov in dni je a)  pomladi, b)  poletja, c)  jeseni, d)  zime?

Delitelj dvomestno število.

a.

(Ustno.)

1 m v 2 m, 1 K v 4 K.

1. 1 desetica v 5 d., 17 d., 40 d.

2. 1 stoti ca v 2 s., 7 s., 10 s.

3. a)  10 v 80, 110, 190, 300, 1000

b)  10 v 45, 125, 237, 485, 504

4. a)  100 v 100, 200,. 1000

b)  100 v 107, 241, 405, 616, 730

5. tV  od 10 (1 d.) od 20 (2 d.), .... od 90 (9 d.)

Koliko je od vsake desetice?

6. 3% od 8 desetic, 11 d., 20 d., 35 d., 40 d., 52 d.

7. od 70, 90, 120, 200, 340, 400, 560.

47

8.

(Pismeno.)

10 v 190 = 19krat ) in n 1 n 10

, „„„ „ ! pišemo 19,0 : l L 0 = 19

in od 190 = 19 I 1

10 je 1 d. (l L 0), 190 je 19 d. (19 t 0);

1 d. v 19 d. i. t. d.

Računi tudi tako 10 v 260, 380, 420, 530.

9. Naredi račune 3. a)  in 7. tudi pismeno!

10. 17 l 5  : l L 0 — 17 o. 5 1 d. v 17 d. je 17krat in ostane 5.

11. Naredi pismeno račune v 3. b)\

12. 163 : 10 325 l  : 10 l  516 h : 10 h 468 g  : 10 g

217 : 10 387 Z : 10 Z 405 h : 10 h 703 g  : 10 g

Kako razdeliš število z 10?

(Naslednje račune največ ustno.)

13. Koliko m  je km,  /u • • • ■ krn^i

14. Koliko g  je iV kg, ^kg, .... kg ?

15. Izpremeni v desetice in h 83 h, 235 h, 306 h!

16. Izpremeni v K in h 115 h, 324 h, 450 h, 517 k!

17. Koliko K in desetic je 65, 72, 106, 217 desetic?

18. Izpremeni v dkg  in g  85 g,  120 g,  316 g,  545 g!

19. Koliko pisemskih znamk po 10 h dobiš za 1 K 20 h,
za 5 K?

20. Anica dobi od očeta vsako nedeljo in praznik 10 h;
koliko nedelj in praznikov je bilo v letu, ako se je nabralo
do konca leta 6 K. 60 h?

Zmanjšano merilo.

1. V merilu 1:10 načrtajte v zvezke s table:

a)  daljico, ki meri 6 dm  (7, 9, 11 dm)\

b)  pravokotnik, čigar stranici merita 5 dm  in 7 dm
(6 dm  in 9 dm)!

cj kvadrat, čigar stranica meri 7 dml

2. a)  Zatekni na prostem razdaljo, dolgo 12 »n (10 m,  13 m)
in načrtaj jo na tablo v merilu 1:10!

b)  Na tabli načrtano razdaljo posnemite v zvezke
v merilu 1:10!

V katerem merilu je načrtana razdalja v zvezkih?

48

3. Preštej koliko mm  je 1 cml  Koliko mm.  je 2, 3,
. . . . 10 Cm?

Koliko mm  je 1 dm?

Koliki del 1 cm  je 1 mm? Koliki del 1 dm  je 1 mm?

4. a)  Izmeri dolžino in širino šolske sobe (v m in dm!)
in načrtaj na tablo osnovni očrt sobe v merilu 1:10!

b)  Posnemite s table ta očrt v merilu 1:10!

V katerem merilu je načrtan očrt sobe v zvezkih?

5. Načrtajte razdaljo 6 m 8 dm.  (7 m  5 dm)  v merilu 1 :100!

6. a)  Naredi osnovni načrt šolske sobe z najvažnejšimi
predmeti, ki so v nji, na tablo v merilu 1:10!

b)  Naredite ta načrt v zvezke v merilu 1:100! (Dol¬
žine določi daljicam v m in dm!)

b.

(Ustno.)

3 K v 18 K, 6 h v 54 h.

1. a)  2 desetici v 16 d., 18 d. b)  5 d. v 35 d., 50 d.

c)  8 d. v 32 d., 56 d.

2. a)  20 v 120, 200 b)  40 v 320, 280 c)  70 v 280, 420

d)  50 v 350, 500 e)  80 v 400, 640 f)  90 v 360, 810

(Pismeno.)

49

Kako razdeliš število z 20, 30, .... 90?

8. 751 : 20 900 : 40 601 : 50 851 : 70 1000 : 90

640 : 30 530 : 40 950 : 60 901 : 70 1000 : 70

9. Koliko dvajsetič je 280 h, 360 h?

10. aj Koliko kop je 540, 480 snopov? Koliko kop in
snopov je 345, 517 snopov?

11. Gospa je namenila revežem na svojega godu dan
6 K. Koliko revežev bo mogla obdariti, ako da vsakemu 30 h?

12. Gospod izroči učitelju 10 K, da poskrbi ubogim
učencem kosilce. Koliko kosil bo za ta denar, ako stane
kosilo 20 h?

13. Gospodinjo stane kurjava na mesec 9 K 60 h.
a)  Koliko poprečno na dan (mesec 30 dni) ? b)  Koliko na teden?

14. Gospodinja porabi na mesec (30 dni) 90 dkg  kave
in 7| kg  sladkorja, a)  Koliko dkg  kave, koliko dkg  sladkorja
po črez na dan? b)  Koliko na teden?

C.

(Pismeno.)

1. Ikrat, 2krat . . . 9krat 11.

2. 407, 341, 231, 715, 902 : 11

3. Ikrat, 2krat, .. . 9krat 12.

4. 432, 276, 540, 552, 744 : 12.

5. a)  155, 217, 248 : 31; b)  210, 252, 356 : 42;

c)  156, 218 : 29; d)  202, 450 : 48.

6. 483 : 21, 984 :41, 728 : 52, 936 : 72, 480 : 32, 972 : 81.

7. 304, 475, 646, 798, 969 : 19.

8. 414, 252, 783, 630, 954 : 18.

9. 928, 696 : 29. 10. 585, 663 : 39. 11. 644, 672 : 28.

12. 570, 646 : 38. 13. 828 : 69, 928 : 58.

14. 630 : 14, 18, 42, 35, 21, 15, 45, 63.

15. 408 : 12, 17, 34, 51.

16. 504 : 12, 24, 18, 63, 21, 56, 42.

17. 300 : 12, 15, 25, 75. 18. 700 14, 25, 35.

Črnivec: Računica za obče ljudske sole. II. (XI. 1620.) 4

50

19.  900 : 12, 15, 25.

20. 18 q  pšenice je 432 K; koliko je 1 kg,  8 kg‘>

21. 24 q  rži „ 456 K; „ „1 kg,  13 kg ?

22. 26 q  ajde „ 650 K; „ „ 11 6fy?

23. 25 kg  prosa „ 8 K; „ „7 kg,  15 kg ?

24.  1 ducat žepnih robcev stane 9 K 12 h; koliko stane
a)  6 robcev, b)  9 robcev?

25.  Kuharica služi na leto 336 K. a)  Koliko dobiva na
mesec? b)  Koliko je zaslužila, ako je bila v službi 7 mesecev?

26.  Gospodar dobiva najemščine od
624 K; koliko je prejel, ako je bilo
5 mesecev?

stanovanja na leto
stanovanje prazno

27. Kmet da posekati 39 hrastov in dobi zanje 975 K;
koliko je poprečno 1 hrast?

28. Za 25 hi  vina je dal vinski trgovec 850 K, za vino
je vzel 1000 K. a)  Po čem je kupil hi ? b)  Koliko je imel
dobička pri hi ?

29. Žitni prekupec kupi lanu za 994 K. Crez nekaj časa
odneha cena za a)  koliko je izgube? b)  koliko je še
vreden lan?

30. Pri trobi sukna, ki je veljala 490 K, naredi trgovec
dobička kupne cene. Po čem je prodajal m,  ako je bilo
sukna 35 m?

31. 24 učencev izletnikov plača na železnici vozarine
9 K 12 h; koliko je veljala vozovnica za 1 učenca?

32. V drevesnici je v 28 vrstah 980 drevesc, a)  Koliko
drevesc je v 1 vrsti? b)  Koliko jih ostane, ako se izkopljejo
in prodado drevesca iz 17 vrst?

33. 2 kmeta kupita 25 tepkovih drevesc za 10 K; eden
jih vzame 13, drugi 12. Koliko plača vsak?

34. Kmet je vsejal 65 Z in pridelal 7 hi  80 Z ajde;
kolikokratno seme je pridelal?

35. Kolikero seme je obrodilo proso, ako je zraslo iz
16 Z posevka 8 hi  96 Z ?

51

7.  Ponovilo in raznovrstne naloge.

1. a)  190+7 do 260 b)  150+20 do 350 c)  25+25 do 1000

2. a)  310-9 do 220 b)  650-40 do 250 c)  1000-25 do 0

3. a)  247 + 43 + 29 + 314

b)  142 + 126 + 48 + 109

c)  47 + 316 + 209 + 86

168 + 59 + 206 + 99

4. Od 1000 odštej 125, od ostanka zopet 125, od
drugega ostanka zopet 125, i. t. d. dokler se da! — Odštevaj
tudi tako 149 od 894; 108 od 972 !

5. V šoli je 24 dečkov, deklic je 8 več; koliko otrok
šteje šola?

6. Na 4 razrednici je 215 otrok; v 1. razredu jih je 65,
v 2. 56, v 3. toliko kolikor v 4. Po koliko otrok je v dveh
zadnjih razredih?

7. Koliko strani ima vaša čitanka (računica)? Koliko
je to listov?

8.  16 strani v knjigi je 1 tiskovna pola; koliko pol in
strani ima vaša čitanka (računica)? Ali je to kje zapisano?

9.  Izračunite, koliko stanejo učni pripomočki (knjige,
zvezki, i. t. d.) za 1 učenca celo šolsko leto !

10.  a)  2, 3, 5, 8krat 25, b)  20krat 4, 30krat 6, 40krat 9
c)  ISkrat 6, 25krat 7, 32krat 4.

H. a)  48 X 20 b)  69 X 9 c)  309 X 3 d)  49 X 19

27 X 30 85 X 7 189 X 5 38 X 26

24 X 40 73 X 8 125 X 8 29 X 25

12.  Gospodinja porabi v zimskem času na dan poprečno
s l  petroleja, a)  Koliko na mesec? b)  Koliko stane svečava,
ako je Z po 36 h?

13. Na dan jemlje za 32 h mleka in za 30 h kruha;
koliko daje na mesec a)  za mleko, b)  za kruh?

14. V prodajalnici vzame 5 kg  sladkorja a 1 K 4 h, 6 kg
riža a 56 h in 2 kg  soli a 48 h; koliko plača za vse?

4*

52

15. Kokoš znese na leto kakih 120 jajc; koliko so
vredna jajca, ako računamo jajce 7 h? — Koliko je dobička
od kokoši, ako pozoblje vrhu tega, kar pobere okoli hiše, za
3 K 50 h vrednosti ? — Koliko dobička ima kmetica, ki redi
10 kokoši?

16. Zavitek, v katerem je i kg  kave, stane 90 h; po
čem je kg?

17. V zavitku je | kg  sladkorja in stane 54 h; po
čem je kg?

18. Koliko je 10 dkg  (15 dkg}  čaja, ako je dkg  po
a)  10 h; b)  po 12 h; c)  po 16 h; d)  po 20 h?

19. a)  5 v 95, 87, 350, 550 20. a)  | od 96, 420, 540

b)  4 v 59, 92 360. 320 b) i  od 180, 450, 810

21. 252 : 2, 3, 4, 6, 7, 9. 22. 765 : 2, 3, 4, 5, 6, 7 8, 9.

23. 702 : 18, 27, 39, 45. 24. 972 : 12, 18, 27, 81.

25. 4 kosci pokosč travnik za 10 K; koliko zasluži vsak ?

26. Ženjica je dobila koncem tedna dnine 7 K 20 h;
koliko je to na dan ?

27. Iz 9 q  jabolk je bilo 3 hi  78 Z jabolčnika; koliko Z
jabolčnika se naredi iz 1 g 1  jabolk?

28. 5 kg  zrelih češpelj da 1 kg  suhih češpelj; koliko
češpelj se nasuši iz 2 f q  svežih češpelj ?

29. Iz 4 kg  jabolk se nasuši 1 kg  krhljev; koliko kg
suhih krhljev je iz 1 g 64 kg  svežih jabolk?

30. Iz 6 hi  krompirja gaje zraslo 72 hi ; koliko iz 1 hi ?

31. Kmet vseje 65 l  lanu, pridela pa 9 hi  75 Z; koliko-
kratno seme je pridelal?

32. 3 kg  sladkorja stanejo 3 K 12 h; koliko 2 kg,  5 kg
— Qkg,  9 kg ?

6 Itg  je Škrat 3 kg-,  6 kg  stane 2krat 3 K 12 h.

33. 4 kg  fižola stanejo 1 K 84 h; koliko 12 kg,  16 kg, 20kg?

34. Za 2 kg  ržene moke se plača 64 h; koliko za 8 kg,
10 kg,  14 kg?

53

35. Za 3 kg  pšenične moke je dala gospodinja 1 K 8 h;
koliko bi morala plačati za 12 kg,  15 kg?

36. 4 kg  riža stanejo 2 K 72 h; koliko 3 kg,  9 kg —
8  kg, 2

'2 kg  sta polovica od 4 kg-,  2 kg  staneta polovico od 2 K 72 h.

37. 20 kg  tnrščine moke stane 5 K 20 h; koliko 4 kg,
5 kg,  10 kg ?

38. 6 kg  soli stane 1 K 44 h; koliko 2 kg,  3 kg,  12 kg,
18 kg?

39. Za 5 K se dobi | hi  octa; koliko stane 5 l,  15 l,
20 l,  1 hi ?

40. Za 2 K dobiš 10 mesenih klobas; koliko za 1 K,
5 K, 8 K?

41. Iz 5 hlodov je bilo 35 desak; koliko desak bo iz
100 hlodov?

42. Po cevi se je natekel sod, ki drži 240 l,  v 15 minutah;
koliko vode priteče po cevi v 1 uri?

43. Koliko stane kg, £ kg,  4 kg: a)  masla a 3 K 24 h;
b)  govedine a 2 K 8 h; c)  teletine a 1 K 96 h; d)  svinjine
a 2 K 40 h?

44. Koliko velja 2-£ kg  rozin, a 1 K 80 h?

2 kg . .  . 3 K 60 h

» • • • 9® n

Ikkg . .  . 4 K50h

45. Koliko stane 2-f l  laškega olja a 1 K 12 h?

46. Za 1 rjuho jemljo 2£ m  širokega blaga. Koliko
stane platno za 1 rjuho, ako je m po 3 K 20 h? Koliko bi
stala kotonina, ako je m po 1 K 70 h?

47. Steklenica vina, ki drži f l,  velja 1 K 60 h; po čem
je l,  ako se računa steklenica 10 h ?

48. V predalu, ki drži 12 hi,  je že 10 hi  75 Z; koliko
gre še noter?

49. Iz soda, v katerem je 845 l  vina se odtoči drugo za
drugim 2 hi,  1 hi  17 l,  56 Z, 2 hi  25 Z, IZiZ 58 Z; koliko vina
je še v sodu?

54

50. Voznik naloži 28 vreč pšenice a k hi  na 475 kg  težak
voz; koliko imajo vleči konji, ako telita 1 hi  pšenice 75 kg‘i

51. 4 zaboji z blagom vred tehtajo 64 kg,  1 q  5 kg,
1 q  17 kg,  95 kg,  prazni zaboji pa 8 kg,  15 kg,  17 kg  in 9 kg-,
koliko tehtajo zaboji, koliko tehta blago?

52. Najemščina od stanovanja je za celo leto 428 K;
koliko za i leta?

53. Zakupnik daje od posestva 336 K zakupščine; 100 K
plača v začetku leta, eno polovico od ostanka črez pol leta,
drugo polovico koncem leta. Koliko je to?

54. Nekdo da hišo v najem za 1000 K; za davke in
popravke odpade 240 K. Koliko je čistega donosa?

55. Od travnika je zakupščine 180 K, spravljanje sena
stane 48 K. Koliko je dobička, ako se nakosi 46 q  sena
a 6 K in če se računa paša 12 K ?

56. Hlapec služi na leto 288 K, o raznih prilikah dobi
v dar 48 K; koliko mu pride poprečno na mesec? — Od
plačila prihrani koliko je to?

57. Uradnik ima na mesec 180 K. Za hrano daje na
dan 3 K, najemščine od stanovanja plačuje za t leta 72 K,
za obleko in manjše potrebe potroši na mesec poprečno 40 K.
Koliko mu ostane na mesec? Koliko prihrani na leto?

II. Desetine, stotine in tisočine; novci, mere
in uteži v decimalnih številih.

1.  Desetine (dn.).

1. Na koliko delov moraš razdeliti 1 m,  da dobiš 1 <7m?

Koliki del 1 m je 1 dm?  Kako rečemo mesto 10. del m‘?

2. Kako se imenuje 2, 3, ... 10 takih delov?

3. Imenuj različne kose na metru v desetinah ml

4. Pokaži 2, 3, 5, ... 10 dn. m!

Kako se imenuje 1 del, ako razdelimo celoto na

10 enakih delov? Koliko dn. ima 1 cela(cl.)?

55

5. Koliko dn. je a) 2,  3, 5, 8, 10 cl; b)  4 cl. 5 dn.,
3 cl. 7 dn., 12 cl. 3 dn.?

6. Koliko cl. je 10 dn., 20 dn. .. . 100 dn. ? Koliko cl.
in dn. je 15, 17, 12, 13, . .. dn.?

7. 5 cl. 1 dn. 3 cl. 4 dn. 7 dn, = 0 cl. 7 dn.

5*1 3’4 0'7

Cele ločimo od desetin s piko, ki jo posta¬
vimo ednicam z desne zgoraj. Piko imenujemo
decimalno piko; števila 51, 3'4, 0’7,... decimalna števila.

8. Zapiši 3 cl. 5 dn., 17 cl. 2 dn., ... 0 cl. 5 dn., 0 cl.
8 dn., 1 dn. 6 dn., .. .•!

9. Čitaj 1’4, 5'6, 7’8, 0’6, 0’5, ...!

10. Zapiši v m  z decimalnim številom 2 obn, 3 dm,
5 dm,  ... 19 dm,  15 dm,  26 dm, . . . !

11. Hodnik je dolg S m  4 dm,  širok 2 m 3 dm;  soba
meri po dolgem 6 m  4 dm,  počrez 4 m  3 dm;  vodnjak je
globok 7 m 5 dm.  Zapiši te mere v m  z decimalnimi števili!

Koliki del 1 dm  je 1 cm?

12. Pokaži na metru ter izgovori in zapiši v dm  z deci¬
malnim številom 4 cm,  9 cm,  15 cm,  48 cm, ....!•

13. Izmeri svinčnik, rob na knjigi, klopi, .. v cm  ter
izgovori in zapiši dolžino v dm  decimalnega števila!

14. a)  Koliko dm  je 0'3 m,  0'7 m,  2'1 m,  5’8 m? b)  Koliko
cm  je 0'1 dm,  0’3 dm,  0’8 dm,  1'4 dm,  9'5 dm?

Koliki del 1 dkg  je 1 g?

15. Zapiši v dkg  z decimalnim številom 8 g,  4 g,  3 g,
15 g,  26 g,  35 g,  67 g!

16. Koliko g  je 0’5 dkg,  0'7 dkg,  5’9 dkg,  25’8 dkg?

17. Kateri novec je 0’1 K, 0’2 K? Koliko je 0’4 K,
0’6 K, 2’1 K, 3’7 K?

2. Stotine (sn.).

1. 1 dn. m  (= 1 dm}  razdelimo na 10 enakih delov.
Koliko takih delov pride na 10 dn. m  (== 1 m) ?  Kako se
imenuje tedaj vsak tak del? Koliko stotin m  pride na 0’1 m,
koliko na 10 dn. m  (= 1 m) ?

Koliko stotin ima 1 desetina? Koliko stotin ima 1 cela?

56

2. Imenuj različne kose na metru, razdeljenem v cm,

a)  v stotinah; b)  v desetinah in stotinah!

3. Pokaži 10 sn. m,  20 sn. m; 7, 9, 15, ... 91, 96 sn. ml

4. Koliko sn. je 2, 3, .,. 10 dn. — 1 dn. 5 sn., 3 dn.
4 sn., .... ?

5. Koliko dn. je 10, 20, ... 100 sn. ? — Koliko dn. in
sn. je 17, 13, 24, .. .sn.?

6. 3 cl. 4 dn. 5 sn. 2 dn. 3 sn. = 0 el. 2 dn. 3 sn.

3'45 0’23

8 cl. 4 sn. = 8 cl. 0 dn. 4 sn. 9 sn. = 0 cl. 0 dn. 9 sn.
8’04 0'09

Na katero mesto za decimalno piko pišemo
desetine? Na katero stotine? Kaj zapišemo pred
decimalno piko, če nimamo nič celih? Kaj na
mesto desetin, če ni nič desetin? Kako se ime¬
nujejo števila 3’45, 0’23, 8'04, 0'09?

7.  Zapiši a)  4 cl. 5 dn. 7 sn., 15 cl. 3 dn. 8 sn., ....—-

b)  4 dn. 3 sn., 5 dn. 2 sn., ... — c)  30 cl. 5 sn., 12 cl. 7 sn., . ..
— d)  9 sn., 7 sn., 5 sn., ... !

8. Čitaj 7'32, 9'45, .... - 9'05, 17'08 ... - 0'34,
0'87, ... - 0'03, 0'05, . .. !

9. 15 sn. = 1 dn. 5 sn. = 0'15, 8 cl. 65 sn. = 8 cl.
6 dn. 5 sn. = 8'65.

10. Razstavi na cl., dn. in sn. ter zapiši 27 sn., 35 sn.,
17 sn., ... — 4 cl. 56 sn., 15 čl. 89 sn., 45 cl. 29 sn., ... !

7'45 : 7 cl. 4 dn. 5 sn. ali 7 cl. 45 sn.

11. Čitaj tudi tako 13'28, 16'76, ... — 0'32, 0'87,
0’45, ... — 0'08, 0'03, ... - 25'04, 115'08, 9'03, . . . !

12. Čitaj najprvo v sn., potem pa v dn. zase in sn. zase
15'43, 29'68, 305'74, ... — 0'35, 0'26, 0'91, ... — 35'06,
17'09, 139'03, . ..!

Koliko mest moraš zapisati za decimalno
piko, kadar izgovoriš v številu stotine?

Koliki del 1 K je Ih?

13. Izpremeni v K decimalnega števila in zapiši:

5, 7, 9, 15, 65 87 h - 2 K 35 h, 45 K 47 h, 100 K 63 h —
115, 256, 297 h!

57

14. V izložbenem oknu so na blagu napisane cene:

a)  za 1 m  sukna K 4’40, K 5’20, K 6’80, K 8’40;

b)  za 1 m kotonine K 0’45, K 0’50, K 0’56, K 0’85.
Citaj cene v K in h!

Koliki del 1 m  je lem?

15. Izgovori v m in zapiši z decimalnim številom:

a)  5 cm,  7 cm,  9 cm,  15 cm,  18 cm,  46 cm,  95 cm;
b)  116 cm,  213 cm,  314 cm; c)  5 m  4 dm  3 cm, 7 m  5 dm  2 cm,
4 m 3 cm, 17 m 9 cm!

16. Koliko m, dm  in cm  je 4’23 m, 7’46 m,  0’96 m,
0’54 m,  3’04 m,  15’09 m,  0’08 m?

17. Koliko m  in cm  je 7’35 m,  2'04 m,  0’65 m,  0'09 m,
15’96 m?

206,

3’25

1 Z?

decimalnim številom 7, 15, 64, 103,

1

z decimalnimi števili!

0’1 l  = 1 dl,  0’01 Z = 1 cl.

18.  a)  Koliko dl  je 1 Z, 2 Z, 0’3 Z, 0’5 Z, 3’9 Z? b)  Koliko
cl  je 0’25 Z, 0’50 Z, 0’75 Z, 2’25 Z?

x , drži Z: 1’80, 2’80, 3’25, 6’40, 7’30

1». Železen lonec j— g. 2 32 , 2 - 8 0, 4'20'

Citaj vsebine v Z in cl,  cene v K in h!

20. Na sodih so vžgani cementi: 60’3 Z, 120’6 Z, 56’8 Z,
100’7 Z; koliko drže sodi?

Koliki del 1 hi  je

21. Zapiši v hi  z

340 Z!

22. Citaj v hi  in Z 0’35 hi,  7’3 hi,  4’05 hi,  1’03 hi,
hi !

Koliki del 1 kg  je 1 dkgl

23. Gospodinja vzame v mesnici 2 kg  25 dkg  govedine,

8 dkg  teletine in 75 dkg  svinjine. Zapiši teže v kg

24. Koliko dkg  ie 0'75 kg,  0’08 kg,  3’12 kg,  1’05 kg ?

Koliki del 1 q  je 1 kg 7

25. 4 sodi vina so tehtali 425 kg,  227 kg,  370 kg,
960 kg.  Zapiši teže v q  z decimalnimi števili!

26. Od 7''25 q  težkega vola je dobil mesar 4 2 q  mesa
in 0’37 q  loja; koliko je to kgl

58

3.  Tisočine (tn.).

1. sn. m (=  1 cm)  razdelimo na 10 enakih delov. Koliko
takih delov pride na 100 sn. m {—  Im)? Kako se imenuje
tedaj vsak tak del?

Koliko tisočin ima 1 stotina, koliko 1 desetina, koliko
1 cela?

2. Koliko tn. je a)  2, 3, 5, 9 sn. — h)  1, 3, 8, 6 dn. —
c)  1 dn. 3 sn., 2 dn. 5 sn., 3 dn. 6 sn. — d)  3 dn. 4 sn. 7 tn.,
5 dn. 6 sn. 9 tn., 7 dn. 6 sn. 3 tn. ?

3. Izgovori v dn., sn. in tn. 375 tn., 412 tn., 308 tn.,
306 tn., 65 tn., 87 tn., 29 tn.!

4. 3 cl. 5 dn. 4 sn. 7 tn. = 3’547,

(0 cl.) 8 dn. 0 sn. 3 tn. = 0'803.

Na katero mesto za decimalno piko pišemo
tisočine, na katero mesto stotine, desetine? Kaj
zapišemo, kadar nimamo nič celih ali nič deseti-n
ali nič stotin? Kako se imenujejo števila 4’357,
0’803, ... ?

5. Zapiši a)  9 cl. 4 dn. 5 sn. 9 tn., 15 cl. 3 dn. 2 sn. 8 tn.,
23 cl. 8 dn. 4 tn., 5 cl. 6 dn. 3 tn., 7 cl. 4 tn., 115 cl. 5 tn., ... —
b)  6 tn., 4 tn. .. 12 tn. (= 0 cl. 0 dn. 1 sn. 2 tn.), 19 tn.,
36 tn., 89 tn., ... 216 tn. (= 0 cl. 2 dn. 1 sn. 6 tn.), 305 tn.,
105 tn., 804 tn  — c)  5 cl. 9 tn., 14 cl. 37 tn., 745 cl.
85 tn., 35 cl. 704 tn., ... !

6. Citaj cele zase, desetine, stotine in tisočine zase:
0’435, 0’604, 0’085, 15’368, 34’049, 115’708, 6’034, 5’007!

7. Čitaj le v tisočinah: 9’365, 17’505, 0’403, 1’017,
0’029, 1’006, 0’903, 1’007, ... !

Koliko mest moraš za/pisati za decimalno
piko, ako izgovoriš število v tisočinah?

Koliki del 1 m je 1 mm?

8. Zapiši v m z decimalnim številom a)  5, 7, 6, 9 mm-,
b)  35, 84, 89 mm-, c)  715 mm,  405 mm, 820 m.m; d)  1 m., 15 mm,
3 m 9 mm, 4 m 500 mm, 1 m 25 mm, 2 m 850 mm!

59

9.  čitaj v m in mm.  0'365, 0’027, 0’009, 0’406, 4'325,
7’9, 2’36 m!

10. Zapiši v m z.  decimalnim številom 4 m 3 dm,
3 m  4 dm  5 cm,  2 m 1 dm 3 cm 4 mm,  1 m  3 cm  2 m  6 mm,
7 m  4 cm  3 mm,  4 dm  5 cm Imm,  15 cm,  3 cm  2 mm!

11. Čitaj v m, dm, cm  in mm  1’365 m,  2’463 m,  1’034 m,
0'704 m,  2’06 m,  0’086 m,  0'834 m,  0’009 m !

Koliki del 1 km  je Im?

12. Janezek ima v šolo 1'4 km,  Jožek 2’1 km,  Tonček
0'95 km~,  koliko je to km  in m?

13. Od 1. železnocestne postaje je oddaljena 2. postaja
9’3 km,  3. postaja 11’9 km,  4. postaja 21’4 km,  5. postaja
37'2 km-,  čitaj razdalje od 1. postaje v km  in m!

14. Zapiši v km  z decimalnim številom 345 m,  420 m,
500 m,  1 km  250 m,  2 km  400 m!

Koliki del 1 kg  je Ig?

15. 1 Z laškega olja telita 915 g,  1 Z čistega vinskega
cveta 792 g ; zapiši teže a)  v kg, b)  v dkg  z decimalnim
številom!

16. 1 Z mleka tehta 1’030 kg; a)  koliko kg  in g
b)  koliko kg  in dkg ?

17. Odrasel človek ima 5’4 kg  krvi; srce požene v žile,
vsakikrat kadar udari, 0’18 kg  krvi. Koliko je to a)  v kg  in g,
b)  v kg  in dkg?

60

Oddelek B.

I. Računanje v številnem obsegu črez tisoč.

1.  Ponovilo iz številnega obsega do tisoč.

1. Štej od 1 do 100; od 150 do 200; od 300 nazaj
do 260; od 528 do 600; od 820 nazaj do 790; od 1000
nazaj do 950 !

2. Računi ustno in pismeno vrste:

a)  84 + 4 do 144; 96 + 5 do 151; 336 + 6 do 420;,
372 + 7 do 449;

b)  151 - 5 do 71; 283 - 7 do 185; 449 - 8 do 377;
1 000 - 9 do 883!

3. Zapiši:

a)  v dm  in cm  20 cm,  40 cm,  56 cm,  34 cm,  82 cm,  65 cm;

b) v m, dm  in cm  200 cm,  300 cm,  520 cm,  360 cm,
453 cm,  763 cm,  104 cm,  509 cm;

c)  v K in h. 100 h, 120 h, 240 h, 345 h, 709 h, 806 h, 925 li!

4. Koliko stotič, desetic in ednic imajo števila: 60, 75,
300, 150, 240, 163, 345, 636, 205, 704, 999, 840, 709?

5. Zapiši:

a) v l  1 hi,  2 hi  30 l  3 hi  15 l,  5 hi  40 l,  6 hi  5 l,
8 hi 7 1-,

b)  v dkg  2 kg,  3 kg  40 dkg,  4 kg  16 dkg,  6 kg  4 dkg,
8 kg  32 dkg-,

c)  v kg  1 q  50 kg,  2 <7 45 kg,  4 q  5 kg,  8 q  80 kg,
5 q  8 kg ?

61

6. Izgovori in zapiši števila, ki imajo

2. Števila črez tisoč.

a.  Števila do milijona.

1. Štej po 10 (desetice)! — Po 10 štejemo le do
90 (devetdeset); namesto deset-deset pravimo sto.

2. Štej po 100 (stotice) 1 — Po 100 štejemo le do
900 (devet sto); namesto deset sto pravimo skoraj vedno tisoč.

3. Štej a)  po tisoč do 10 tisoč; b)  od 10 tisoč dalje
po 2 tisoč do 100 tisoč; c)  od 100 tisoč dalje po 4 tisoč do
200 tisoč; dalje d)  od 200 tisoč do 300 tisoč po 5 tisoč;
e)  od 300 tisoč do 500 tisoč po 10 tisoč; j)  od 500 tisoč do
700 tisoč po 20 tisoč; g)  od 700 tisoč do 975 tisoč po
25 tisoč; h)  od 975 tisoč do 999 tisoč po 3 tisoč!

4. Kateri tisoč je za 999. tisočem? — Namesto tisoč
tisoč pravimo 1 milijon. Tisoče štejemo do 999 tisoč.

1 tisoč (t.) = 1000.

5. Zapiši: a)  2 t., 3 t., . . . 9 t.; b)  10 t., lit., ... 20 t.;
c)  24 t., 28 t., 30 t.!

6. Štej po 7 t. od 30 t. do 1001. in števila zapiši!

7. Zapiši 250 t., 317 t., 400 t., 504 t., 706 t., 635 t.,
800 t., 999 t.!

8. Izračuni in zapiši:

a)  4 t. 4- 4 t. do 40 t., 40 t. 4- 6 t. do 100 t., 114 t. 4-
8 t. do 194 t.;

b)  300 t. - 3 t. do 270 t., 700 t. - 7 t. do 630 t.,
999 t. — 9 t. do 900 t.;

c)  9krat 61., 7krat 71., 7krat 12 t. d)  | od 20, 80,1001.

7 „ 8t. 8 „ 9t. 3 „ 28t. |odl00,120, 84t.

5 „ 9t. 9 „ 7t. 2 „ 1301. | od 360, 75, 951.

62

9.  It. 200 = 1200 Najprej zapišemo

21. 305 = 2 305 tisoče, kolikor jih je,

14 t. 734 = 14 734 potem kar je še č r e z
217 t. 70 = 217 070 t. j. stotice, desetice in
628 t. 6 = 628006 ednice. če nima število
stotič ali desetic ali ednic, zapišemo na mesto,
ki ga ni, 0.

10. Zapiši 1 t. 325, - 5 t. 305, - 7 t. 803, - 15 t. 40, -
318 t. 80, — 920 t. 207, — 316 t. 8, - 65 t. 3, — 517 t. 6, —
5 t. 24, — 78 t. 56, — 115 t. 34!

11. Čitaj 1 001, 1 002, 1 010, 1 012, 1 036, 1 099, 2 000,
2 030, 2 075, 7 800, 8 035, 9 026, 8 002, 10 000, 10 735,
35 632, 67 400, 85 060, 99 035, 70 000, 70 008, 80 066,
100 025, 325 009, 400 037, 517 060, 611004, 805 006!

12.  Katero leto pišemo letos? Katero bomo pisali ob
letu? Katero smo pisali preteklo leto? Katero bomo pisali
črez 10, 25, 30, 45 let? Letnice zapiši! — Zapišite dan in
leto (datum) današnjega dne! — Zapišite dan in leto svojega
rojstva!

1 dkg —  10 g.

13. Koliko g  je 5 dkg,  9 dkg,  12 dkg,  87 dkg,  90 dkg-,
5 dkg  7 g,  8 dkg  3 g,  50 dkg  9 g,  26 dkg  5 </?

1 kg =  100 dkg  — 1 000 g.

14. Zapiši v g: a)  1 kg  415 g,  2 kg  70 g,  2 kg  9 g,  3 kg  56 g;
b)  1 ka  3 dkg 7 g,  3 kg  70 dkg 9 g,  4 kg  25 dkg  6 gl

15. Zapiši v kg  in g  2 345 g,  3 408 g,  1 800 g,  16 030 gl

16. V skledico na tehtnici siplji pesek, določi mu vsaki-
krat težo ter izgovori in zapiši jo v gl

1 cm — 10 mm.

17. Koliko mm  je 3 cm,  5 cm,  8 cm,  10 cm?

1 rim  = 100 mm.

18. Koliko mm  je 2 dm,  6 dm,  8 dm,  10 dm?

1 m = 1 000 mm.

19.  Pretvori v mm  1 dm  6 cm,  3 dm  8 cm,  4 dm  3 cm  2 mm,
5 dm  6 cm  8 mm!

63

20. Izmeri nekatere predmete v šoli na m  in cm  ter
povej in zapiši, koliko merijo v mm\

21. Zapiši v mm  1 m  360 mm,  2 m.  95 mm, Im 7 mm,

3 m 5 cm,  2 m  3 dm, 1 m 8 dm  7 cm,  2 m  1 dm  2 cm  7 mm!

22. Od A  do B  (J. in B  kraja v obližju šole) je 1 km.

1 km  = 1 000 m.

Gredoč v šolo (iz šole) štejte, koliko korakov naredite
od A  do B\

23. Pot od A  do B  je dolga 2 km  (3, 4, 5 km).  Koliko
je to m? Koliko m  je 4 km  500 m,  5 km  700 m,  2 km  660 m?
Odgovore zapiši!

24. Najbolj oddaljena kraja na Kranjskem (zemljevid!)
sta narazen 166 km.-,  koliko m? Kjer je Kranjska od vzhoda
proti zahodu najširša, široka je 91 km.  500 m-,  koliko m?
Meja okoli in okoli Kranjske je približno dolga 630 km;
koliko m  ? Železnic je imela Kranjska 1902.1. 414 km  ; koliko m?
Vse odgovore zapiši!

10000 = 1 desettisoč,

25. Koliko desettisočev je 20 000, 30 000, ... 90 000?

100 (MM) = 1 stotisoč.

26. Koliko stotisočev je 200 000, 300 000, ... 900 000?

27. Koliko tisočev, desettisočev in stotisočev je 7 000,
9 000, 30 000, 60 000, 400 000, 800 000, 110 000, 340 000,
760 000, 325 000, 175 000, 633 000, 506 000, 308 000, 704 000?

28. Koliko stotisočev, desettisočev, tisočev, stotič, desetic
in ednic je 125 632, 368 542, 405 735, 700 605, 90 365, 85 007.

6 000, 7 009, 15 043, 300 640, 95 008, 135 007, 205 403?

29. Izgovori in zapiši števila, ki sestoj č iz:

7 stotisočev 5 desettisočev 3 tisočev 6 stotič 4 desetic 3 ednic

4  3 „ 5 „ 0 „ 1 „ 6 „

5 „ 6 „ 2 „ 3 „ 0 „ 0 „

2 „ 0 „ 4 „ 0 „ 7 „ 5 ,.

— » 4  n  0 „ 7 „ 8 „ 9 ,.

» " ' » 4  n  3 „ 5 „ 8 „

1 « 0 „ 6 „ 0 „ 3 „ 0 „

64

b.  Števila črez milijon.

1 000 tisoč = 1000 000 = 1 milijon.

30. Zapiši 2  milijona, 3, 7, 9, 10, 45, 205, 840, 1075,
36 280, 425 728, 200 006, 100 730, 999 999 milijonov!

31. Zapiši 5 milijonov 704 025, 215 milijonov 143 007,
13 milijonov 206 304, ... !

Najprej zapišemo milijone kolikor jih je,
potem tisoče, potem kar je še črez. Mesta, ki jih
v številu ni, izpolnimo z 0.

32. Zapiši po več števil, ki imajo 6, 7, 8, 9, 10, 11,
12 številk in jih čitaj!

3.  Seštevanje.

(Ustno.)

1. Ponovi iz oddelka A. ustno seštevanje na strančh
10.—13. a), b), c), d), e)!

2. 400 + 600 900 + 500 700 + 300 800 + 400

800 + 200 500 + 600 1 700 + 300 3 800 + 400

500 + 500 700 + 800 2 700 + 300 4 800 + 400

3. 300 + 300 do 3 000 ; 600 + 600 do 6 000 ;

800 + 800 do 8 000.

4.  Naslednje vrste tudi zapiši:

a)  6 400 + 300 do 10 000 b)  2 300 + 900 do 11 300

c)  4 700 + 500 do 9 700 d)  3 500 + 800 do 11 500

5.4 000+2 000 3 000+2 300 3 200+4 000 9 200+8 000

3 000+7 000 1400+4 000 6 000+8 400 7 000+5 900

8 000 + 9 000 2 700 + 2 000 5 900+ 7 000 4 000 +9 600

6. Naslednje račune tudi zapiši:

800 + 270 960 + 130 3 100 + 5 600

650 + 400 740 + 370 1 300 + 2 700

500 + 650 840 + 450 1 700 + 3 800

840 + 400 460 + 770 2 600 + 4 500

590 + 800 940 + 680 1 900 + 1 800

7. Delavec zasluži celo leto 900 K, njegova žena
300 K; koliko oba?

65

8. Uradnik ima na leto plače 1 400 K, posebej zasluži
še 400 K; koliko ima dohodkov ?

9. En učenec ima v šolo 900 m,  drugi 500 m več;
kako daleč ima v šolo drugi učenec?

10. 1 300 m  pota so že nadelali, nadelati ga imajo še
700 m-,  kako dolg je pot?

11. Gospodar kupi gozd. 1 300 K plača takoj, 1 200 K
ostane dolžan; koliko je dal za gozd?

12. Kramar vzame blaga za 840 K, dobička naredi
220 K; za koliko je prodal blago?

13. Konjski prekupec proda par konj za 635 K in
naredi izgube 80 K; koliko je dal za konja?

14. Gospodar računa za streho na hiši 2 500 opek, za
vse slučaje hoče naročiti 250 opek več. Koliko opek bo naročil ?

Pismeno seštevanje.

1. a)  57 + 42 = (ustno).

Namesto 57 + 42 = 99 pišemo pregledneje:

57 ... seštevanec (adend)

42  ... seštevanec (adend)
99 ... vsota.

Kateri števili smo sešteli? Števili 57 in 42 imenujemo
seštevanca. Katero število smo dobili ? Število 99 imenujemo
vsoto.

b)  Razstavi na poedina mesta, zapiši in računi kakor
poprej ter imenuj poedina števila:

43 + 35 + 21 = 134 + 231 + 423 = 504 + 320 + 52 =

2. Izračuni a)  215 + 342

c)  315 + 260 + 103 seštej pa
desetice, potem stotice!

215 2 e. in 5 e. je 7 e.,

342 4 d. in 1 d. je 5 d., i. t. d.

Kako pišemo pri pismenem seštevanju sešte-
vance? Kaj seštejemo najprvo?Kaj potem?V čem
se razlikuje pismeno seštevanje od ustnega?

Črnivec: Računica za obče ljudske šole. II. (XI. 1620.) 5

b)  231 + 410 + 45
najprvo ednice, potem

(Pismeno seštevanje.)

66

Računi tudi tako :

7 in 4 je 12, in 2 je 14; (4 zap.) 1;

2 644 j in 2 je 3, in 4 je 7, in 5 je 12; i. t. d.

3 927

6. 279 241 523

314 136 45

823 42 7

507 392 810

a) b) c) d)

e)  369 + 2 587 + 321 + 219

f)  4 527 + 45 267 + 4 305 + 13 748

g)  34 + 2 310 + 784 + 1729

h)  57 802 + 4 357 + 3 957 + 6 312

8. Gospod je izdal na leto 2 450 K in prihranil 375 K;
koliko je imel dohodkov?

9. Nekdo kupi hišo za 12 500 K; prodavši jo, naredi
dobička 1450 K. Za koliko je prodal hišo?

10.  Pri žitu, ki je stalo 978 K, je imel prekupec 126 K
izgube; kolika je bila žitu kupna cena?

67

11.  Kmet si naredi nov hlev. Za kamen, opeko, les in
zidanje izda 980 K, tesarjem plača 110 K, kovaški izdelki so
bili 86 K, drugi izdatki 72 K; koliko stane hlev?

12. Gospodar si zavaruje domačijo proti požaru: hišo
za 1800 K, pod za 1400 K, hlev in svinjak za 950 K,
žitnico za 600 K, kozolec za 1 000 K; za koliko je zavarovan?

13. Gospod si zavaruje sobno opravo za 3 300 K, obleko,
posteljnino in perilo za 950 K, knjige za 350 K, kuhinjsko
opravo za 440 K; za koliko si je zavaroval imetje?

14. Nekdo umrje in zapusti posestvo, vredno 6 500 K,
v gotovini 560 K, posojilniško knjižico za 635 K in 760 K
pri ljudeh na posojilu; kolika je ostalina?

15. Na Kranjskem je 322 farnih cerkev, 1 001 podružnih,
11 samostanskih in 229 kapelic; koliko svetišč je v deželi?

16. a)  315 K 20 h b)  2 005 K 45 h c)  715 K 30 h

418 „ 75 „ 320 „ 80 „ 95 ., 36 „

79  „ .  5  ,, 715  „  75., 829  ,,  78  „

17. Nekdo se obleče na novo od nog do glave: za

suknjo da 24 K 20 h, za hlače 14 K 50 h, za telovnik

4 K 20 h, za črevlje 13 K 80 h, za klobuk 5 K, za spodnjo
obleko, nogavice, robce, i. t. d. 10 K 28 h. Koliko stane obleka?

18. Trgovec je izkupil 3 mesece zaporedoma 635 K 75 h,
740 K 80 h in 680 K; koliko skupaj ?

19. a)  14 q  35 kg b)  1 hi  40 Z

7 „ 84 „ 3 „ 68 „

-  , 29 „  15 „ 20 „

c)  2 hi  8 Z + 1 hi  69 Z + 3 hi  38 Z

d)  8 kg  7 dkg  + 4 kg  15 dkg  + 25 kg  87 dkg

e)  65 dkg  + 17 kq  + 8 kg  9 dkg.

20. Od 3 vinskih sodov tehta prvi 2 q  91 kg,  drugi
1 q  62 kg,  tretji 3 q  12 kg-,  koliko tehtajo vsi trije sodi?
(Znesek tudi v kg.)

21. Mati kupijo kos slanine. Mesar dene na tehtnico po
eno utež za 5 kg,  2 kg,  50 dkg  in 2 uteži za 2 dkg; koliko
tehta slanina?

5*

68

22. Trgovec ima pri tehtnici po 1 utež za 5 kg,  2 kg,
1 kg,  50 dkg,  20 dkg,  5 dkg,  1 dkg,  5 g  in po 2 uteži za
10 dkg  in 2 dkg. a)  Kolika je največja teža, ki jo more
določiti s tehtnico? b)  Zapiši vse te uteži v gl

23. Od kraja A  do kraja B  je 2 km  300 m,  od B  do C
3 km  600 m,  od C  do D 4 km  800 m; kako daleč je od
A  do D?

a) b) c) d)

24. e)  65 403 + 7 645 + 30 785 + 43 205

f)  8 008 + 36 + 46 043 + 20 677

g)  9 765 + 390 + 9 450 + 6 374

h)  448 + 7 000 + 30 000 + 12 006

i)  95 + 606 + 3 260 + 8 090

4. Odštevanje.

(Ustno.)

1. Ponovi iz oddelka A  ustno odštevanje na straneh
17.—20. a., b., c., d.l

3. 5 000-500 do 0; 2 100-300 do 0; 3 600-600 do 0.

4. Naslednje vrste tudi zapiši:

a)  3 600-200 do 0; b)  7 000- 700 do 0; cj 9 000-900 do 0.

7. Koliko dobiš iz K, ako plačaš 20 h, 35 h, 64 h, 88 h?
Računi tako kakor trgovec, ki daje denar nazaj!

69

8. Koliko dobiš nazaj a)  iz desetaka, ako plačaš 85 h,
6 K 40 li, 7 K 65 h ? b)  iz dvajsetaka, ako imaš plačati
5 K 30 h, 18 K 96 h?

9. Oče vzemč za 23 K 50 h sukna; koliko dobč nazaj,
ako plačajo s petdesetakom ?

10. Ko so šli mati na trg, so imeli s seboj petak.
Zakupili so 3 K 68 h; koliko so prinesli nazaj ?

11. Nekdo je zaslužil vse leto 1200 K, porabil pa
950 K; koliko je prihranil?

12. Uradnik ima na leto 2 400 K in prihrani 500 K;
koliko porabi?

13. Blago, ki je stalo 850 K, je šlo v prodaj za 790 K;
koliko je bilo izgube?

14. Kolika je razlika med kupno in prodajno ceno pri
hiši, ki je veljala 4 000 K in bila prodana za 4 800 K?

15. Seno z vozom vred tehta 1400 kg,  prazen voz
450 kg ; koliko tehta seno? (Znesek tudi v g  in kg^)

16. Mesto ima 2 100 prebivalcev. Moških je 1 100; koliko
je ženskih?

17. Cesta od vasi A  do vasi B  meri 2 500 m.  Ena vas
ima nadelovati 1 200 m  ceste; koliko druga ?

Pismeno odštevanje.

1. a)  96 — 53 — (ustno).

Namesto 96 — 53 = 43 pišemo pregledneje :

96 ... zmanjševanec (minuend),

— 53 ... odštevanec (subtrahend),

43 ... ostanek (razlika, diferenca).

Od katerega števila smo odšteli? Število 96
imenujemo zmanjševanec (minuend). Katero
število smo odšteli? Število 53 imenujemo odšte¬
vanec (subtrahend). Katero število smo dobili?
Število 43 imenujemo ostanek.

70

b)  Razstavi na poedina mesta, zapiši in računi kakor
poprej ter imenuj poedina števila:

87 — 35 = 95 — 74 = 763 - 450 =

Za koliko je število 87 večje od števila 35?
Ostanek imenujemo tudi »razliko , ker nam pove,
za koliko se razlikujeta zmanjševanec in od¬
števali e c.

2. a)  65 (ustno). b)  65 3 e. od 5 e. ost. 2 e.,

—  43 —  43 Id. od 6 d. ost. 2 d.

Računi kakor v b):

689 5 467 4 378 6 759 5 456 2 653

- 367 - 3 243  - 1256 - 2 304 - 130 - 1020

3. a)  769 b)  869 Prištej odštevancu 214 toliko,

— 214 —  da dobiš zmanjševanec 769!

4 e. -]- • e. = 9 e.

1 d. + . d. = 6 d.

Kako najdeš tedaj še ostanek ali razliko?
(Pismeno odštevanje.) Pri katerem mestu za¬
čnemo odštevati ustno? Pri katerem pismeno?

c)  Računi odštevaje in prištevaj e:

Kaj opaziš glede vrednosti ostanka (razlike),
ako prištej eš zmanjševancu in o dštevan cu 10,100,
1 000, ... Zakaj pač tako?

Velja li to tudi za katerikoli prištevek?

+ 10

6. 391 Zmanješevancuprištej 10, odštevancu 1 desetico:

- 257 472 861 963

-  318 -  327 - 728

71

40 050 - 20 703, 62 003 - 21456.

11. a)  4 980 — 1 246, 724, 1 536, 1 427.

b)  7 904 - 1362, 2 645, 1487, 3 056.

12. Poišči razliko a)  med 6 500 in 2 345 (6 305, 2 863);
b)  med 100 000 in 8 635 (27 695, 80 999)!

13. 7 035 odštej od 56 690, od ostanka zopet 7 035, od
drugega ostanka zopet 7 035, i. t. d. tolikokrat, kolikorkrat
se da! Odštevai tudi tako a)  897 od 8 273: b)  7 609 od
45 654!

14. Hlapec služi na leto 312 K; koliko ima dobiti
koncem leta, ako je vzel med letom 125 K? — Dekla služi
276 K in je med letom vzela 87 K; koliko dobi še koncem leta?
— Koliko mora plačati gospodar obema posloma koncem leta?

15. Posestvo stane 13 740 K. Kupec plača takoj 6 870 K;
koliko ostane dolžan?

16. Hišni gospodar proda hišo, na kateri ima 4 560 K
dolga, za 14800 K; koliko mu ostane, ko plača dolg?

17. Kmetu pogori domačija. Škodo so cenili 6 350 K,
zavarovan je bil za 4 500 K, mili darovi so bili vredni 370 K;
koliko je bil na škodi?

18. Tržani kupijo gasilnega orodja za 560 K. Občinskega
denarja so imeli 270 K, podpore so dobili 120 K; toliko
plačajo takoj. Koliko ostanejo še dolžni? — Crez | leta
plačajo tega dolga 80 K, ostanek koncem leta; koliko so
plačali koncem leta?

72

+ 100 h

19. a)  415 K 75 h b)  7 100 K 85 h c)  900 K -

- 369 „ 60 „ -3 563 „ 90 „ - 724 „ 38 h

+ 1

20. Trgovec prejme v enem mesecu 920 K 30 h. in izda
786 K 89 h; koliko je več prejel nego izdal?

21. V posojilniški blagajni je bilo v začetku meseca

gotovega denarja 750 K 60 h, koncem meseca 912 K 25 b;

za koliko je bila gotovina koncem meseca večja?

22. V začetku leta je imela posojilnica premoženja
25 430 K 75 h, na koncu leta 26 315 K 39 b; za koliko je
naraslo premoženje v enem letu?

23. Sinova obleka je veljala ravno 25 K. Blago je bilo

14 K 50 h, podvleka 3 K 20 h in kar je še zraven treba

80 h; koliko je računil krojač za delo?

+ 100 kg

24. a)  11 g  65 kg b)  35 g

— 9 „ 59 „ — 17 „ 45 kg

+ j

cj 38 g  24 kg
" 15 „ ™ „

25. Slama in voz sta tehtala 10 g  60 kg,  voz sam
3 g  85 kg-,  koliko je bilo slame?

26. Ko je kmet kupil voli, so tehtali 11 g  70 kg-,  ko jih

je prodal 14 g  30 kg.  Za

27. a)  8 kg  615 g
~ 5 „ 309 „

koliko so se zredili?

4-1000 g

b)  14 kg

- 5 „ 725 g
+ I

c)  46 kg  350 g

- 17 „ 790 „

28. 1 hi  našega ječmena tehta poprečno 61 kg  400 g,
1 hi  ovsa 45 kg  500 g-,  za koliko je 1 hi  ovsa lažji od 1 hi
ječmena?

29. 25 kg  sirove kave da 21 kg  750 g  pražene; koliko
grd pri praženju v upadek?

4- 100 1

30. a)  12 hi  71 l b)  10 hi c)  18 hi  40 l

- 10 „ 50 „ - 4 „ 35 Z - 9 „ 85 „

+  1 _

31. V sodu je bilo 10 hi  60 Z vina, odtočilo se ga je
drugo za drugim 1 hi  45 Z, 3 hi  78 Z, 69 Z, 1 hi  10 Z; koliko
ga je še ostalo?

73

5.  Najobičneji računi s časovnimi merami.

1. Koliko je minulo od dne a)  ob šestih zjutraj?

b)  ob desetih in pol dopoldne? c)  ob štirih in 35 minut
popoldne? d)  ob devetih in 3 četrti zvečer?

2. Koliko ur in minut je od sedmih 20 minut zjutraj
a)  do enajstih dopoldne? b)  do štirih in pol popoldne?

c)  do sedmih 45 minut zvečer? d)  drugi dan do treh in
20 minut zjutraj ?

Podatki iz voznega reda južne železnice

za progo Trst-Gradec.

čas, t. j. od
šestih zvečer do petih 59 minut zjutraj

3. a)  Citaj ta vozni red! Izračuni, koliko časa rabi
brzovlak (osebni vlak); b)  iz Trsta v Ljubljano; c)  iz Trsta
v Gradec; d)  iz Ljubljane v Gradec; e)  iz katere koli od
navedenih postaj na katero koli drugo!

4. Koliko dni je minulo od meseca julija dne 16. julija,
dne 22. julija?

5. Koliko dni je od 1. aprila do 15. maja (30 dn. +
14 dn.)? Od 1. avgusta do 25. septembra? V prestopnem
letu od 1. februarja do 29. marca?

6. Koliko dni je od 5. maja do 20. junija? Od 7. julija
do 12. septembra? Od 15. septembra do 25. decembra?

74

7. Koliko dni traja že šolsko leto?

8. Nekdo je bil rojen 1838. 1. in je umrl 1. 1902.;
koliko let je bil star?

Od 1. 1828. do 1900. I. je 62 let; od 1. 1900. do 1902. 1. sta 2 leti.
Star je bil tedaj 64 let. (Približno prav.)

9. Prva železnica na sopar je začela voziti v Avstriji
1838. 1.; koliko let je tega?

10. Habsburžani so zavladali na Kranjskem 1282.

v Trstu 1382. L, na Goriškem 1500. 1., v vsi Istri 1797. L;
koliko let je tega?

11. Na hiši je letnica 1725; koliko let stoji hiša?

12. Koliko let je minulo od 1, /i. 1902. 1. do 1 7i. 1903. 1.?
Od 2-A. 1895. 1. do »-/s. 1900. L? Od ™-/ 8 . 1840. 1. do
«•/8. 1903. 1.?

13. Koliko časa je minulo od 5. maja 1896. 1. do

14.  avgusta 1903. L?

Od 5. maja 1896. 1. do 5. maja 1903. 1. je 7 let,
od 5. maja 1903. 1. do 5. avgusta 1903. 1. so 3 meseci,
od 5. avgusta do 1.4. avgusta 1903. 1. j e 9 dni;
minulo je 7 let 3 mesece 9 dni.

14. Naš cesar Franc Josip I. je bil rojen dne
18. avgusta 1830. 1. in je začel vladati dne 2. decembra 1848.1.
a)  Koliko let je imel takrat? b)  Koliko je star sedaj?
c)  Koliko časa že vlada?

15. France Prešeren je bil rojen v Vrbi na Gorenjskem
dne 3. decembra 1800. 1. in je umrl v Kranju dne
8. februarja 1849. L; koliko je bil star?

16. Valentin Vodnik je bil rojen v Šiški pri Ljubljani
dne 3. februarja 1758. 1. in je umrl v Ljubljani dne
8. januarja 1819. L; koliko časa je živel?

17. Vsak učenec naj izračuna, koliko časa je živel do
današnjega dne.

75

6.  Množenje.

Množitelj enomestno število.

a. Ustno.

1. Ponovi poštevanko osnovnih, števil!

2. Ponovi račune iz oddelka A  na strani 26. in 27.
št. 2., 3., 4.!

Škrat 40 = 3krat 4 d. = 12 d. = 120; 4krat 400 = 4krat 4 s. =
i. t. d.

3. a)  4krat, 5krat, 8krat 40; i) 2,  5, 7, 6, 8krat 400;
cj 3, 4, 7, 9, 6krat 4000.

4krat 23 je 4krat 20 in 4krat 3, i. t. d.

4. a)  4krat 45, 71, 92; b)  6krat 45, 57, 61, 32;

cj 3krat 320, 860, 570, 450; d)  9krat 103, 206, 502, 408;
e)  7krat 2 000, 1400, 2 300, 6 009.

5. Osebni vlak prevozi v 1 uri 35 km ; koliko v 8 urah ?

6. Brzovlak prevozi v 1 uri 58 km .; koliko v 9 urah?

7. Golob pismonosec preleti v 1 uri 108 km; koliko
v 3 urah ?

8. Krogla iz vojaške puške preleti v 1 sekundi 350 m;
koliko m  v 3 sekundah?

9. Topova krogla preleti v 1 sekundi 400 m; koliko
v 4 sekundah?

b. Pismeno.

1. a)  3krat 250 = (ustno). — 3krat 250 = 750,
pišemo tudi

250 X 3

750

množenec  (multiplikand)  X  množitelj  (m  uiti  pl  i  k  a  tor)
zmnožek (produkt).

Katero število smo pomnožili? Število 250
imenujemo množenec (multiplikand). S katerim
številom smo pomnožili? Število 3 imenujemo

76

množitelj (multiplikator). Katero število smo

dobili? Število 750 imenujemo zmnožek (produkt).

b)  Izračuni in zapiši kakor poprej in imenuj poedina

števila: škrat 63 =, Škrat 360 = , 7krat 270 — !

Kaj smo vzeli najpoprej Škrat (5, 7krat)? Kaj potem?

2. a)  232

232

232

Kako zapišeš ta račun krajše? — Kolikokrat
imaš po 2 e. ? po 3 d. ? po 2 s. ?

232 X 2 Vzemi 2 e. 2krat! 2krat 2 e. so 4 e.

464 » 3 d. 2 „ 2 „ 3 d. je 6 d.

(Pismeno množenje ali pismena množitev.)

b)  Računi tudi tako:

434 + 434, 2132 + 2132 + 2132, 4 342 + 4 342.

Na katero mesto pišemo pri pismenem
množenju množenec? Na katero množitelj? Kaj
množimo v množencu najprvo? Kaj potem? Kam
zapišemo zmnožek? V čem se razlikuj e pismeno
množenje od ustnega?

3. a)  342, 40 321, 34 120 X 2. b)  123,10 321, 23120 X 3.

4. 246 X 7 7krat 6 e. je 42 e., to so 4 d. in 2 e.; 2 e. zapišemo

pod ednice, 4 d. prištejemo deseticam, ....

Začni množiti pri stoticah 1 Kaj opaziš ? Zakaj pač
začenjamo množiti pri ednicah?

5. a)  157, 3S5, 269 X 7. b)  1304, 2 06S, 3 590, 7 09S X S.

6. 364 X 6

- - 6krat 4 je 24, 2; 6krat 6 je 36 in 2 je 38, 3 .. . .
21Š4

2 035 X 5 14 709 X 6 4 973 X 9 2 0S9 X 8

7. Pomnoži 1056, 3 869, 7 068, 2 609 s 4, 6, 7!

8. Poišči 6kratnik števila 1 605; Škratnik števila 7 036;
9kratnik števila 40 085!

9. Od katerega števila je a)  3 081 J, |? b)  od
katerega 815 |, y? c)  od katerega 6 351 i, |, |?

10.  a)  17 402 povečaj za 6kratnik števila 5 904!
b)  8 754 povečaj za 9kratnik števila 3 907!

77

11. 5402-376X9 = 5402 635-47X7= 1020-115X7 =

-  3384  805-92X6= 3000-274X8 =

12. 845 — 138 X 4 4krat 8 je 32 in 3 je 35, ost, 3; 4krat

ggg 3 je 12 in 3 je 15 in 9 je 24 i. t. d.

13. Računi ravno tako :

676 - 83 X 8 1 200 - 156 X 6 5 350 - 495 X 9

720 - 124 X 5 3 600 - 308 X 9 16 325 - 2 035 X 7

14. Od 235 desetic odštej 4krat 36 desetic; od 757 de¬
setic 9krat 75 desetic; od 950 stotič 8krat 107 stotič; od
1 530 tisočev 7krat 215 tisočev!

15. Kako daleč pride pešec v 5 urah, ako prehodi
poprečno v 1 uri 4 950 m  ? (Znesek tudi v km  in wi.)

16. Koliko prej aha jezdec v 6 urah, ako naredi v 1 uri
7 550 m  pota? (Znesek tudi v km  in wz.)

17. Kolesar prevozi v 1 uri poprečno 19 km; koliko
pota naredi v 8 dneh, ako vozi počrez 5 ur na dan?

18. Gospod prihrani poprečno na i  leta 125 K; koliko
na leto?

19. Nekdo plača na četrtletje 175 K najemščine; koliko
na leto?

20. Hišni gospodar ima na stanovanju 7 strank; 3 mu
plačujejo na leto po 624 K, 4 po 736 K. Koliko najemščine
dobiva vsako leto?

21. Od 5 bratov podeduje vsak 2650 K; kolika je dediščina?

22. Nekdo je dolžan 3 825 K; koliko ostane še dolžan
črez 5 (7, 9) let, ako odplača od dolga vsako leto 425 K ?

23. 1 l  špirita tehta 885 g j  koliko 5 l  (3, 2, 9 Z)?
(Znesek tudi v kg  in <?.)

24. 1 Z laškega olja tehta 915 g-  koliko 6 Z (4 Z, 8 Z)?
(Znesek tudi v kg  in g.)

25. Voznik ima odpeljati 5 000 opek; koliko jih ostane
še, ako je peljal 7krat in nadeval po 450 opek?

26. Koliko dni je 5 let, ako je vmes 1 prestopno leto?

78

Množitelj dvomestno število.

a. Ustno.

1. Izgovori in zapiši števila, ki imajo 6, 9, 10, 15, 17,
20, 23, 54, 41, 60, 75, 90, 96, 100 desetic!

130 d. = 130 d. 0 e. = 1 300.

2. Zapiši in izgovori števila, ki imajo 140, 220, 300,
460, 510, 618, 735, 842, 953, 1250 desetic!

3. Koliko desetic je a)  lOkrat 1, 2, 3, .... 10?

b)  lOkrat 11, 12, .... 20?

Koliko desetic da vsaka ednica, ako jo
vzameš lOkrat?

lOkrat 24 = 24 d. = 240.

4. lOkrat 25, 34, 46, 58, 100, 300, 400, 120, 130, 700,
115, 204.

30krat 7 je lOkrat 7 3krat, t. j. 7 d. 3krat, i. t. d.

5. 4, 6, 8, 9, 30, 40, 50, 80 a)  30krat; b)  SOkrat;

c)  60krat.

20krat 12 je lOkrat 12 2krat, t. j. 12 d. 2krat, i. t. d.

6. Vzemi 11, 12, 15, 18, 25, 30, 41, 52 aj 20krat;
b)  30krat; 40krat!

12krat 11 je lOkrat 11 in 2krat 11 i. t. d.

7. Vzemi 6, 8, 11, 16, 18, 19, 21, 25 a)  12krat;
b)  15krat; c)  18krat!

b. Pismeno.

1.  95  X  10 lOkrat 95 je 95 d.; na mesto ednic pišemo 0.

950 40, 56, 305, 645, 728 X 10.

Kako pomnožiš število z 10?

2. 90, 60, 35, 67, 140, 250, 325, 408, 1072 X 10.

3. 46 X 30 30krat 46 je lOkrat 46 3krat; lOkrat 46 je 46 d.;

1380 3krat 46 računimo i. t. d. — na mesto ednic

zapišemo 0.

4. 93 X 20, 85 X 40, 409 X 50, 1 265 X 80.

Kako pomnožiš število z 20, 30, ... 90?

79

5. 137 X 25 25krat 137 je 20krat 137 in 5krat 137.

Izračuni vsako zase in seštej !

Računi tudi tako 206 X 43, 316 X 65,
628 X 78!

množeč s številko, ki stoji na

mestu desetic? Kaj množeč s številko, ki stoji na
mestu ednic?

274

685

3425

K a i dobiš

6. 25, 49, 87, 156, 603 pomnoži a) z 18; b)  s 36;
c)  s 57; d)  s 94!

7. Koliko je a)  19krat, b)  25krat, c)  47krat, d)  78krat
263, 306, 890, 2 089?

9.  Kako daleč pride osebni vlak v 10 minutah, ako
prevozi v 1 minuti 615 m? —  Kolika je razdalja med posta¬
jama, ako potrebuje vlak od ene do druge 20 minut? (Tudi
v km  in m.)

10. Kolesar naredi v 1 minuti 325 m pota; kako daleč
pride v | ure, v 1 uri?

11. Uradnik ima na mesec 186 K plače; koliko na leto ? —
Za stanovanje plačuje na mesec 18 K, za hrano potrebuje
poprečno 95 K, za obleko izda na leto 250 K, za druge
potrebščine potroši 300 K; koliko prihrani ?

12. Vinogradnik pridela 28 hi  vina. Koliko je vreden
pridelek, ako računa hi  po 34 K ?

13. Trgovec z lesom pošlje 14 vagonov desak; koliko
dobi zanje, ako računa vagon poprečno 525 K? — Koliko
desak je poslal, ako naloži na vagon poprečno 650 komadov?

14. Kmet porabi iz svojega vodnjaka kakih 325 l  vode
na dan; koliko manj vode je v vodnjaku črez 4 tedne, ako
ni bilo med tem časom dežja in se voda nabira le po
žlebovih od streh?

15. Mizar ima naročene oknice za 24 oken. Koliko deščic
mora narediti, ako jih potrebuje za vsako okno 64? —
Koliko mu jih še manjka, ako ima narejenih 970?

16. Na strehi je naložena opeka v 14 vrstah, v vsaki
vrsti po 45 opek; koliko opek je na obeh straneh?

80

Množitelj tri- ali večmestno število.

a. Ustno.

lOOkrat 2 je lOkrat 2 lOkrat; iOkrat 2 sta 2 d., lOkrat 2 d. je 20 d.
t. j. 200.

1. lOOkrat 3, 4, .... 10, 12, 15, 20, 25.

Koliko stotič da vsaka ednica, ako jo
vzameš 100 krat?

2.  Koliko stane 1 hi  vina, ako je l  po 48 h?

i hi —  d00 Z; 100 Z stane lOOkrat 48 h = 48 K.

a)  Koliko je 1 hi  vina, ako je Z po 44 h, 52 h?

b) „ „  1 hi  octa „ „ l „  22 h, 28 h?

cj „ „ 1 hi  laškega olja, „ „ l  „ 98 h?

d) „ „  1 hi  petroleja, ,, „ l „  36 h?

Kolikor h. 1 Z, toliko K 1 hi.

3. Koliko je 1 g  riža, ako je 1 kg  56 h, 62 h?

Kolikor h 1 kg,  toliko K 1 g.

4. Koliko je 2 q,  8 g  pšenične moke, ako je 1 kg  35 h?

1 q  je 35 K; 2 q  sta 2krat 35 K = 70 K; 8 q  je 4krat 2 q,
8 q  stane 4krat 70 K =

5. a)  Koliko je 5 g,  15 g,  25 g  leče, ako je kg  po 48 h?

b) „ „  3 g,  12 g,  18 g  fižola, „ „ kg „  46h?

c) „ „ 4 g,  16 g,  20 q  kuhinjske soli, ako je

kg  po 24 h?

d) „ „ 8 g,  24 g,  40 g  živinske soli, ako je

kg  po 10 h?

6. Koliko stane 1 kg,  5 kg,  10 kg  čaja, ako stane 1 dkg
12 h, 16 h?

200krat 4 je lOOkrat 4 2krat.

7. a)  300krat 5, 7, 12, b)  SOOkrat 2, 3, 8, 11.

8. Koliko stane trgovca s papirjem 500 razglednic a 4h?
600 zvezkov a 7 h?

b. Pismeno.

1. 125 X 100 lOOkrat 125 je 125 stotič, na mesto ednic
12500 i n  ^ ese ** c za P’š em ° 0.

215, 304, 725 X 100. Kako pomnožiš število s 100?

81

2. 341 X 200 200krat 341 je lOOkrat 341 Škrat; i. t. d.

68 200 67 X 300 234 X 500 405 X 800

514 X 700

Kako pomnožiš število z 200, 300, . .. 900?

3. 98, 204, 314, 420 pomnoži a)  s 100; b)  s 400;
c)  s 600; d)  z 900!

4.  436  X  1000 1 OOOkrat 436 je lOOkrat 436 lOkrat.

436 000 S 100 pomnožimo, a ko

pripišemo m nože n c n 2 ničli, še z 10, ako pripi¬
šemo še 1 ničlo.

Računi tudi tako 106, 215, 408, 520 X 1 000!

Kako pomnožiš število s 1000? Koliko tisočev
da vsaka ednica, ako jo vzameš 1 OOOkrat?

5. 231 X 3000 3 OOOkrat 231 je 1 OOOkrat 231 3krat;

1 OOOkrat 231 je 231 tisočev, i. t. d.

6. 207, 306, 127, 214, pomnoži a)  z 2 000; b)  s 4 000.
Kako pomnožiš število z 2 000, 3000,....9 000?

7. 347 X 264

82

množitelj? — Množenec in množitelj imenujemo
tudi činitelja (faktorja).

2. Računi a)  125krat 4 in 4krat 125 b)  12 X 3423 in
2323 X 12! Jeli pripravnije množiti večje število z manjšim
ali obratno?

12krat 7 =

12krat 7 je toliko, kakor 7krat 12, i. t. d.

3. a)  12krat 6, 9, 8, b)  25krat 6, 7, 9, 8, c)  52krat 3, 5, 9.

4. a)  9 X 325, b)  23 X 405, c)  16 X 4756.

(Lažje račune ustno, težje pismeno.)

5. V povezku je 25 cigar a 7 h; koliko stane povezek?

Sklepaj vsakikrat po primeru: 1 cigara stane 7 h, 25 cigar stane
25krat 7 h; 25krat 7 je toliko kakor 7krat 25, i. t. d.

6. Koliko stane povezek s 25 cigarami a 5 h, a 10 h?
Koliko stane 50, 75 komadov vsake vrste?

7. Koliko stane a)  25, 50, 75 poštnih znamk a 10 li
(6 li)? b)  25, 50, 75 dopisnic a 5 h? c)  40 zalepek a 10 h?

8. Nekdo gre v prodajalnico iskat drobiža za 25 K;
trgovec mu našteje samih dvajsetič, koliko jih je bilo?

9. Koliko K je a)  35, 100, 215 desetakov? b)  12, 24,
36 dvajsetakov? c)  20, 40, 60 petakov?

10. Koliko <9  je 25, 50, 75 dbg?

11. Ladja nese 320 t  (450 t,  500 i); koliko 9?

1 t  (tona) = 10 q.

83

12. Koliko dni je 13, 26, 39 tednov?

13. Navadno pravimo, da ima leto 52 tednov; ali je
to točno?

14. Koliko delavnikov šteje 26 tednov, ako so razven
nedelj vmes še 3 prazniki?

15. Koliko delavnikov šteje celo leto, ako je razven
nedelj še 16 praznikov? — Jeli dosti točno, ako računimo
na leto 300 delavnih dni?

16. Mizarski pomagač zasluži dan na dan, kadar dela,
3 K; koliko na leto (300 delavnikov) ?

17. Šolsko leto traja 43 tednov; koliko dni šole je
v 1 letu, ako j e razven nedelj in četrtkov še 20 prostih dni ?

18. Nekdo izpije na dan J l  vina a 64 h. a)  Koliko bi
prihranil na leto, ako bi vina sploh ne pil? b)  Koliko, ako bi
pil le 1 krat na teden l ?

19. Nekdo ima razvado, da hodi 3 krat v tednu v gostilno,
kjer potroši poprečno 1 K 20 h. Koliko ga stane ta razvada
na leto?

20. Ulice v mestu imajo 25 hiš. a)  Koliko rodbin stanuje
v ulicah, ako računimo poprečno na vsako hišo 6 rodbin?
b)  Koliko ljudi stanuje v ulicah, ako šteje vsaka rodbina
poprečno 5 oseb?

21. V knjigi je poprečno na vsaki strani po 29 vrstic,
v vsaki vrstici pa po 9 besed, a)  Koliko besed je poprečno
na 1 strani? b)  Koliko besed je v celi knjigi, ako šteje
132 strani?

22. Mlekarica pripelje v mesto na dan 32 Z mleka;
a)  koliko Z na mesec (mesec = 30 dni)? b)  Koliko dobi za
mleko, ako daje l  po 20 h?

23. Kokošarica prinese na trg 245 jajc, a)  Koliko izkupi
zanje, ako prodaja jajce po 8 h? b)  Koliko ima dobička, ako
je sama plačala jajca poprečno po 5 h?

24. Iz 1 hloda je poprečno 8 desak; koliko iz 385 hlodov?
— Koliko so deske vredne, ako računiš desko poprečno po 96 h?

25. Trgovec z vinom ima v zalogi 368 hi  vina; koliko
denarja ima vloženega v vinu, ako je bil 1 hi  poprečno
po 38 K?

6*

84

36. Koliko stane 46 q  kave a 180 K, ako je bila voznina
in drugi stroški 204 K 50 h ?

27. Trgovec dobi 225 q  riža a 42 K; za koliko mora
prodati riž, ako hoče imeti 1 200 K dobička?

7. Ploskovne mere, ki jih največ rabimo.

1. Stranica kvadrata, izrezanega iz lepenke, meri
4 dm.  Poskusi, kolikokrat moreš položiti nanj dm 2 !

2. Stranica kvadrata, narisanega na šolsko tablo, je

6 dm.  Izmeri in izračuni, koliko dm 2  meri kvadrat! (V vsaki
vrsti je 6 dm 2 ,  vrst je 6 — ploščina kvadrata je 6krat 6 cZm 2 .)

3. Računi tako ploščine kvadratov, ki so jim stranice

7 dm,  9 dm,  15 dm,  21 dml

4. Koliko dni 2  meri kvadrat, čigar stranica je Im
(= 10 dm) ! Preštej dm 2  na m 2 !

1 m 2  = 100 dm 2 .

5. Načrtaj kvadrat in izračuni mu ploščino v cm 2 ,  ako
meri stranica 1 dm  (= 10 cm) ! Preštej cm 2  na dm 2 !

1 dm 2  =100 cm 2 .

j00 m 2  = 1 a (z besedami!)

6. Zatekni na prostem kvadrat, čigar stranica meri
10 m ! Izračuni mu ploščino!

Kolika je ploščina kvadrata, čigar stranica je 10 m?
Kako si moreš predstavljati a?

100 a = dOOOOm 2  = i ha (z  besedami!).

7. Ako imaš kje, zatekni kvadrat, čigar stranica je
100 m ! Izračuni mu ploščino !

Kolika je stranica kvadrata, čigar ploščina meri 1 Aa?
Kako si moreš predstavljati ha?

8. Koliko cm 2  je 5 dm 2 ,  12 dm 2 -,  3 dm 2  15 cm 2 ,  14 dm 2

8 cm 2 ?

0. Koliko dm 2  j e 5 m 2 ,  6 m 2 ; 7 m 2  25 dm 2 ,  18 m 2  9 dm 2  ?

10. Kožno površje odraslega človeka je poprečno 1 m 2
40 dm 2 -,  koliko dni 2 ?

11. Koliko je 5 a, 95 a; 3 a  65 m 2 ,  38 a 9 m 2 ?

85

12. Koliko a  je 6 ha  7 a,  9 ha  15 a,  28 ha  6 a?

13. Stavbišče v mestu meri 15 a  90 m * 2 ; koliko je vredno,
ako računimo m 2  po 12 K?

14. Zemljiški posestnik ima 6 ha  95 a njiv, 2 ha  26 a
travnikov, 3 ha  50 a senožeti, 95 a  vrta, 12 ha  80 a  gozda;
koliko meri celo posestvo?

15. Cerkev v Sitiškem samostanu na Dolenjskem meri
972 m 3  (največja na Kranjskem); koliko ljudi gre v to cerkev,
ako računamo na wi 2  4 ljudi?

16. Izračuni, koliko ljudi bi šlo v stolno cerkev ljubljansko
(920 m-\  v cerkev sv. Petra v Kirnu (15166 m 3 , največja
na svetu)!

8. Merjenje in deljenje ali dividiranje.

Delite 1 j enomestno število.

a. Ustno.

1. 2 v 12, 14, 17, 19, 20

3 v 12, 24, 11, 19, 23

6 v 18, 85, 43, 62, 48

5 v 35, 16, 24, 33, 45

8 v 24, 56, 70, 43, 72

2.  | od 4, 10, 15, 17, 19, 18
j od 18, 27, 2, 11, 23, 26
i od  40, 32, 3, 21, 31, 36
| od 49, 56, 43, 28, 35, 64
| od 18, 81, 36, 73, 41, 54

3.  Imenuj do 200 lOkratnike večkratnikov števila 2 po
primeru 2, 20; 4, 40; . . !

4.  56 = 40 + 16, 144 = 120 + 24, ...

Naslednja števila razstavi po teh primerih v naj večji
lOkratni večkratnik števila 2 in kar je črez:

48, 96, 112, 124, 138, 146, 152, 168, 176, 184, 196.

5. 2 v  178 (= 160 + 18)

2 v 160 je 80krat

2 v 18 „ 9^

2 v 178 je 89krat

a)  2 v 68, 94, 116, 156, 168

|  od  154  (=  140  +  14)

od 140 je 70

£ „ 14 7_

od 154 je 77

bj i  od 74, 92, 128, 174, 186.

6.  a)  3 v 72, 210, 183, 291 b)  | od 75, 270, 240, 255

7.  a)  4 v 96, 360, 164, 324

b)  | od 88, 320, 280, 364

86

8. a)  5 v 75, 350, 450, 205

9. a)  6 v 78, 540, 426, 600

10. a)  7 v 84, 630, 420, 357

11. a)  8 v 96, 640, 560, 776

12. a)  9 v 450, 810, 288, 540

b)  | od 65, 450, 480, 355
b) i  od 84, 240, 390, 426
b)  | od 91, 490, 427, 511
b) i  od 96, 560, 728, 640
b) i  od 108, 360, 630, 810

13.  Izračuni koliko (h, K in h) stane:

a) i, i,  4> If kg  riža, sladkorja, kave, sira,

govedine, teletine svinjine, masla, masti, ...

b) i,  1, 4, 31, 2 i, 14 l  petroleja, laškega olja, vina,
piva . . .

Cene za 1 kg  i n 1 Z, kraju in času primerne, naj povedč
učenci sami!

14. V steklenici je fl vina in stane 72 li (1 K 95 h.);
po čem je Z? (Steklenica se plača posebej.)

15. Krčmar toči vino po 1 K 12 h a Z; koliko plača
gost, ki izpije 1 Z in potem še £ Z?

16. Koliko stane 41 hi  vina a 36 K?

17. Za 5 hi  vina da krčmar 140 K; po čem je hi ?

18. Koliko m  je 1 km-,  1, 4 km;  f, 4; km?

19. Obcestni kameni so drug od drugega po 5 m ; koliko
jih je na 1 km?

20. Koliko m i  je %a; i a; % a?  Koliko a  je f ha,
i, 4, if>a?

21. Koliko g  je 1 kg; i,  4 kg  ; 11 kg,  21 kg,  34 kg?

22. Koliko minut je 1 ure; 1, 4 ure?

23. Koliko stane 31 q  premoga, ako je q  po 3 K 4 h?

24. Kramar vzame pri trgovcu v mestu za 280 K sukna;
koliko m  ga je, ako je m  po 8 K?

25. Koliko hi  krompirja dobi branjevec za 255 K, ako
je hi  po 5 K?

26. Kmet proda jabolk za 144 K, hi  po 9 K; koliko hi ?

27. 4razrednica šteje 180 otrok; koliko otrok pride
poprečno na 1 razred?



87

28.  2 v 2krat 2 v Škrat 2,. . . lOkrat, lOOkrat, 1 OOOkrat 2

4 v 16, v lOkrat, lOOkrat 16 7 v 49. lOkrat, lOOkrat 49

29. 5 v 5, 50, 500, 5 000

7 v 42, 420, 4 200, 42 000

30. 4, 2, 8 v 80, 800, 8 000

6, B, 2 v 60, 600, 6 000

6, 4, 9 v 36, 360, 3 600

6 v 36, 360, 3 600, 36 000

9 v 45, 450, 4 500, 45 000

6,3,2 v 120, 1200, 12 000

8,6,4 v 240, 2 400, 24 000

2,3,6,9 v 180, 1800. 18 000

| od 8 tisočev, | od 18 tisočev, — % od 8 000, 18 000

31.  i  od 2 100, 24 600; i  od 1600, 3 200; | od 5 500,
4 500; | od 3 600 K, 54 000; % od 16 800 *9, 6400 7^.

b. Pismeno.

1. Kaj je več 2 v 186 ali od 186?

Namesto 2 v 186 = 93krat in namesto g- od 186 == 93
pišemo:

186 : 2 = 93.

deljenec (dividend): deJitelj (divizor) — količnik (kvocijent).

Katero število smo merili (delili)? Število
186 imenujemo deljenec (dividend). — S katerim
številom smo merili (delili)? Število 2 imenujemo
deli tel j (divizor). — Katero število smo dobili?
Število 93 imenujemo količnik (kvocijent).

2. Vprašaj, izračuni in zapiši kakor v 1. ter imenuj
poedina števila:

5 v in -g od 405; 6 v in od 306; 7 v in { od 5 600.

Naj merimo ali delimo, v količniku dobimo
isto število.

3.  a)  -g od 864 = (ustno)

b)  1/2 od 8 s. (8,64) = .. 8,6,4 : 2 = 432

Škrat 4 s. = . ., 8 s. za- g
pišemo po stot, in od- g

štejemo ....

6

= 4

4

a)  2 v 864 — (ustno)

b)  2 v 8 edn. (8,64) = .

2 v 8 st. = .., 400krat 2
t. j. 4krat 2 s. = .., 8 s.
'zapišemo pod stot, in od¬
štejemo ....

c)  3 v in 4 od 693, 2 v in g od 6 428, 4 v in i od 4 884.

88

Pismeno merjenje in deljenje imenujemo
di vidi ran j e (divizijo).

Kaj dobiš, ako dividiraš ... tisoče? stotice?
desetice? e dni c e?

Kaj dividiraš najprvo? Kaj potem? V čem
se razlikuje dividiranje od ustnega merjenja in
delj enj a?

4. Računi le tako, da meriš:

2 v 4 862, 6 208 3 v 9 630, 36 906 4 v 8 040

| od 8 462, 20 468 | od 6 309, 90 696 4 od 4 800.

5. Povej, kaj more pomeniti in izračuni:

2 463, 4 829, 8 409 : 2 695, 7 067, 6 904, 63 098 : 3

, 6. 23,6,4 : 4 = 5.. 4 v 23  (23,64) = .., 4 v 23 st. = ..,

gg 500krat 4 t. j. 5krat 4 st. — . 20 st.

— zapišemo pod stot, in odštejemo . . . .
= 36

Računi tudi tako a)  4 v 1 296, 28 964; b)  i od 735, 8 305.

7. 18,5,36 : 7 = 26..

7 v 18 je 2krat, 2krat 7 je 14;

ost. 4, pripišem 5; 7 v 45 je 6krat
= 45 i. t . d .

8. a)  8 v 56 192, 340 176, 448 595 ;

b)  7 v 672 063, 35 049, 45 000.

9. Razdeli na 9 enakih delov 30 681, 855 063, 43 596!

10. 9,8,15 : 5 = 19. . Računi tudi: 5 v 9 je Ikrat,

4 8 ikrat 5 je 5 in 4 je 9; 8 doli (prip. 8)

; i. t. d.

a)  3, 4 v 12 924; b)  5, 6 v 99 360.

Računi le na krajši način:

11. aj 2 486, 25 730, 4 375 : 2;

bj  i (i) od 36 543, 27 411, 50 025;

cj -1 (j) od 60 352, 91076, 21006;

d)  5 K v 3 405 K, 71 300 K ;

e) k  (4) od 2 316 kg,  9 432 kg,  4 536 kg,  5 046 kg;

89

f)  7 m  v 3 206 m,  9 002 m,  21 504 m,  82 004 m

g)  Razdeli na 8, 9 enakih delov 11 016 K, 17 064 K.

h)  | (|, 4, v) od 235 K, 1245 K, 980 K.

12. Uradnik ima na leto plače 4 860 K; koliko mu pride
na -J- leta? Koliko na mesec?

13. Hišni posestnik dobiva na leto najemščine 3 680 K;
koliko vsako četrt leta?

14. Nekdo kupi posestvo za 23 850 K; f kupa plača
takoj, ostanek pa v 5 enakih obrokih, a)  Koliko plača takoj ?
b)  Koliko je vsak obrok?

15. 7 920 K dediščine je razdeliti tako, da dobodo 3 bratje
ranjkega vsak po 4, ostanek pa 5 otrok že umrle sestre,
vsak enako, a)  Kolik je delež vsakega brata? b)  Koliki so
deleži otrok?

16. Kmetija je dajala čistega donosa 5 let zaporedoma:
280 K, 346 K, 295 K, 328 K, 201 K; koliko poprečno na leto ?

17. Hišni gospodar je dobival najemščine 4 leta po
1 250 K, 3 leta po 1 060 K, 2 leti po 1 040 K; koliko nese
hiša poprečno na leto?

18. Koliko tednov in dni šteje a)  navadno, b)  prestopno
leto? — Kateri dan tedna je bilo letos novo leto? Kateri
dan bo prihodnje leto? Crez 2, 3, 4 leta? Zakaj tako?
Kateri prazniki in svetniki se premičejo tudi tako kakor
novo leto?

19. Leta, ki jim je letnica razdelna s 4, so prestopna
leta — druga leta so navadna leta. — Poskusi, katera od
naslednjih let so prestopna in katera navadna leta: 1. 1914.,
1. 1916., 1. 1918., 1. 1920., 1. 1923.! -

Delitelj dva- ali večmestno število.

1. 49 56 : 12 = 4. 12 v 49? 12 v 49 je približno

tolikokrat, kakor 10v40 ali 1 d. v 4 d....
Kaj dobiš, ako dividiraš stotice? ....

; 400krat 121...

Računi tudi tako

aj 792,3 872:11 cj 1653, 3 515:19 19 je približno?
b)  5 002, 5 904 : 82 d) 2  016, 11 088 : 48 48 je približno?

90

a)  Računi na oba načina 189 — 28 X 8, 250 — 25 X 9

b)  Računi le krajše: 317 — 54 X 5, 282 — 62 X 4. —
Odslej 47 X 7 desetic od 580 desetic! 34 X 4 stotič od 158 stotič!
82 X 6 tisočev od 545 tisočev!

4. 5313 : 23 = 231

6. Na 75 a je posadil posestnik 3695 smrekovih sadik;
koliko poprečno na la?

7. Za travnik, ki meri 95 a,  je dal kmet 3 610 K; po
čem je plačal a? Koliko je hal

91

8. Nekdo ima na leto 2 220 K; koliko mu pride
na mesec?

9. V koliko sodčkov a 25 Z se potoči 54 hi  piva?

10. Koliko stopnic, visokih po 14 cm,  je treba za 11 m
34 cm  visoke stolbe?

11. Meseca decembra je porabila gospodinja 14 q  pre¬
moga; koliko kg  na dan? Koliko je'dala za kurjavo, ako je
plačala q  po 3 K 20 h?

12. Korak odraslega človeka (vojaški korak) računimo
75 cm; koliko korakov naredi mož, ki prehodi 1 /cm? —
Koliko korakov so naredili vojaki, ki so šli 18-J km.  daleč?

13. Računi tako, da podpišeš in odšteješ vsak del
deljenca, pa tudi tako, da vsak del deljenca odšteješ takoj:

a)  10 710 : 315 b)  35 554 : 613 c)  337 203 : 543

11 707 : 509 12 768 : 304 15 635 : 125

14.  V naslednjih računih odštej takoj vsak del deljenca:
a)  43 734 : 222 b)  25 635 : 916 c)  63 252 : 1 506

6 015 : 305 149 000 : 812 76 860 : 2 135

163 419 : 519 400 321 : 591 600 348 : 7174

140 760 : 409 537 210 : 635 98 064 : 2 043

15. Uradnik ima na leto 4 380 K plače; koliko mu pride
na dan?

16. Nekdo ima letnih dohodkov 2870 K; za stanovanje
plača 460 K, za obleko izda 240 K, za druge potrebščine
225 K in 120 K prihrani. Koliko potrebuje poprečno na dan
za živež ?

17. Na njivi, ki meri 2 ha  5 a,  je nakosil kmet celo
leto 123 q  (suhe) detelje; koliko kg  detelje je zraslo poprečno
na 1 a? Koliko q  detelje je pridelal na 1 ha?

18. Na travniku, ki meri 4 ha  25 a,  se je pridelalo celo
leto 153 q  sena; a)  koliko kg  na 1 a? b)  koliko q  na 1 ha?

19. Na 2 ha  25 a  je pridelal kmet 45 hi  pšenice in 63 q
pšenične slame; a)  koliko Z zrnja in koliko kg  slame je zraslo
na la? b)  koliko hi  zrnja in koliko q  slame na 1 ha?

92

20. 1900. 1. se je rodilo na Kranjskem 18315 oseb,
a umrlo jih je 12514; koliko se jih je rodilo, koliko jih je
umrlo poprečno na dan?

21. Brzovlak, ki vozi z Dunaja skozi Gradec in
Ljubljano v Trst, prevozi to 588 km  dolgo progo skoraj
v 12 urah; koliko km  prevozi v 1 uri?

22. Koliko dni in ur bi se vozili s tem vlakom skozi
središče zemlje na nasprotno stran, ako računimo zemeljski
premer 12 730 km ?

23. V koliko dneh bi dospeli na mesec, ki je od zemlje
oddaljen 384000 km‘>

24. V koliko letih bi prišli na solnce, ki je od zemlje
oddaljeno 149 000 000 km.  ? — Koliko človeških rodov bi prešlo
med tem, ako računimo za 1 rod 33 let?

Delitelj ima z desne ničle.

1. a)  56,0 : 1,0 1 d. v 56 d. b)  84,0 : 4,0 4 d. v 84 d.

56,3 : 1,0 84,7 : 4,0

2. a)  970, 1060, 5440 : 10 b)  1258, 7904, 13063 : 10

3. a)  6300, 31500, 39 680 : 30, 60, 90

b)  6029, 3205, 13423 : 30, 50, 70

Kako razdelimo število z 10? Kako razdelimo
število z 20, 30, ... 90?

4. Pretvori v dkg (dkg  in <?) 240 g,  3 520 g,  1235 g,
4 065.9!

5. Izpremeni a)  v ure (.ure in minute) 540, 1020,
915 minut! b)  v minute (minute in sekunde) 480, 735 sekund!

6.6720:120 8 370:310 8824:490 34728:620

5 670:210 91460:340 6965:290 148576:830

7.  a)  2 6,00 : 1,00 1 s. v 26 s. b)  42,00 : 3,00 3 s. v 42 s.

26,35:1,00 42,27:3,00

8.  a)  1300 Z, 4000 Z, 9740 Z, 2615 Z : 100Z; b)  2600,
23065 : 100; c) 415 a,  618 a, 1603 a : 100 a; d)  8900 h,
11520 h, 30064 h : 100 h.

93

9.  Pretvori:

a)  v K (K in h) 3460 li, 3 600 h, 2 760 h, 12 36011;

3460 h-je toliko K, kolikorkrat je 100 h v 3460 h t. j. (34 L 60)
34 K 60 h.

b)  v a (a  in m'-)  16 300 n; 2 , 2 380 m 2 , 9007 m 2 ;

c)  v ha (ha  in a) 427 a,  835 a,  7 040 a,  5 075 a;

d)  v q (q  in kg}  15000/«/, 7009 kg,  8430 kg-,

e)  v hi (hi  in Z) 1600 Z, 7435 Z, 905 Z, 1230 Z.

10.  13 600, 45 800 : 200; 4 200, 45 900 : 300; 68 800 : 800;
27840:900; 142569:4500; 41316:2300.

Kako delimo s številom, ki ima z desne 2 ničli?

11.  a) 14 l 000  : l L 000 1 t. v 14 t. b)  32,000 : 4,000 4 t. v 32 t.

14,205 : l L 000 32 L 507 : 4,000

12. 26000, 115000, 5 600, 9 034, 320046 : 1000

13. Izpremeni:

a)  v kg (kg  in g}  8 400 g, 7 963^, 12 061 g;

b)  v km (km  in m}  80000 m, 19420 m,  65350?».

14. 2 520000 : 1000, 2000, . . . 9000.

Kako delimo s številom ki ima z desne 3 ničle?

15. Izračuni koliko m 2  meri kvadrat, čigar stranica
je dolga. 1 km! (km 2 }, a)  Koliko a  je lfo» 2 ? b)  Koliko ha
je 1 km 21 ) —  Označi v šolskem obližju 4 točke, ki so
oglišča km 2 ?

16. Površje Bohinjskega jezera je 660 ha,  Cirkniškega,
kadar je največje, 2600 ha.  Koliko km 2  in ha?

10 km —  1 [?■»».

17. Dolžina Save od povirja do izliva v Donavo je
772 km,  do deželne meje na Kranjskem 193 km.  Koliko \im
in km?  Donava je dolga 1688 km,  po avstrijskih tleh teče
1350 km.  Koliko pwn?

18. Izračuni ploščino kvadrata, čigar stranica je dolga
10 km,!

100 lem 2  = i [im 2 .

19. Površje Kranjske je 9954 km 2 ,  Štajerske 22 426 km 2 ,
Primorske 7969 km 2 ,  Koroške 10 326 km 2 ,  avstrijskih dežel
300 005 km 2 ,  dežel ogrske krone 324 857 km 2 ,  skupne avstro-
ogrske monarhije z Bosno in Hercegovino vred 676 062 km 2 .
Koliko [im 2  in km 2 ?

94

20. Gospodar je prikupil svojemu posestvu 4^ ha  sveta
za 7 650 K; po čem je plačal a?

21. 7 a  60 m 2  sveta za stavbišča se je prodalo za 9120 K;
koliko je 1 m 2 ?

22. 3 prašiči so tehtali 355 kg ; koliko so veljali, ako je
bil kg  žive vage po 1 K 16 h ?

23. Koliko je dal mesar za par volov, težkih 13 q  25 kg,
ako je plačal kg  žive vage po 94 h?

24. Mesarje ponujal počrez za par volov 1050 K, kmet pa
jih je rajši prodal na živo vago kg  po 82 h. Kako je kmet
opravil, ako so tehtali voli 12 q  30 kg ?

25. Na koliko voz pojde 21700 opek, ako se jih deva
na voz poprečno 450?

26. Tovorni vagon j e težak 7 990/a/, nositi more 15 750/«/,
naklada se mu k večjemu 15000; izrazi te teže v q  in kg\

27. Kolik je milijon? — VIZ dobre mere gre kakih
350 lešnikov. (Prepričaj se!) Koliko hi  in Z je 1000000 lešnikov?

28. Kolik je bilijon! — V 1 Z gre do 18000 pšeničnih
zrn. — a)  Koliko zrn gre v 1 AZ? b)  Koliko hi  je treba
za 1000000000000 zrn? Na Kranjskem se ne pridela nobeno
leto 500000 hi  pšenice. Ali pridela cela Kranjska kdaj na
leto 1 bilijon pšeničnih zrn?

II. Računanje z decimalnimi števili.

1.  Pojem decimalnih števil; napisovanje in citanje.

a)  Desetine (dn.), stotine (sn.), tisočine (tn.).

1. Na koliko delov moraš razdeliti 1 m,  da dobiš 1 dm ?
Koliki del 1 m je  1 dm?  Kako rečemo mesto 10. del m?

Kako se imenuje 1 del, ako razdelimo celoto na 10 enakih
delov? Koliko dn. ima 1 cela (cl.)?

2. Koliko dn. je 2 cl., 5 cl., 4 cl. 5 dn., 3 cl. 7 dn. ?

3. Koliko cl. (cl. in dn.) je 10 dn., 30 dn., 25 dn., 63 dn.,
47 dn.?

95

4.  2 cl. 4 dn. = 2’4, 9 dn. (= O cl. 9 dn.) — 0’9.

Cele ločimo od desetin s piko, ki jo postavimo
ednicamz desne zgoraj. Piko imenuj emo decimalno
piko; števila 2’4, 0’9, . . . decimalna števila.

5. Zapiši 3 cl. 5 dn., 12 cl. 4 dn., 0 cl. 6 dn., 5 dn., 8 dn. 1
(5. Čitaj 2’4, 14’5, 203'6, 0'9, 0'3!

7. Zapiši a)  v m  z decimalnim številom 3 m  4 dm,

6 m  5 dm.  8 dni; — b)  v dm  z decimalnim številom 2 dm
3 cm,  5 dm  6 cm, 16 cm,  35 cm,  46 cm!

8. 0'1 m  (= 1 dm)  razdelimo na 10 enakih, delov. Koliko
takih delov pride na 10 dn. m (=lm)? Kako se imenuje
tedaj vsak tak del? Koliko stotin m  je 0'1 m,  koliko 10 dn. m
(=lmj? Koliko stotin ima 1 desetina? Koliko stotin ima
1 cela?

9. Koliko sn. je 3, 5, 6, 10 dn., — 2 dn. 5 sn., 4 dn.

7 sn., 6 dn., 3 dn. ?

10. Koliko dn. je 20, 40, 70, 100 sn.? — Koliko dn. in
sn. je 15 sn., 26 sn., 38 sn.?

11. 2 cl. 3 dn. 5 sn. = 2'35, 2 dn. 7 sn. = 0'27,
5 cl. 7 sn. — 5'07.

Na katero mesto za decimalno piko pišemo
desetine? Na katero stotine? Kaj zapišemo pred
decimalno piko, če nimamo nič celih? Kaj na
mesto desetin, če ni nič desetin?

Kako se imenujejo števila 2'35, 0'27, 5'07?

12. Zapiši 6 cl. 2 dn. 5 sn., 15 cl. 6 dn. 3 sn., — 5 dn.
7 sn., 2 dn. 8 sn., — 12 cl. 4 sn., 105 cl. 6 sn., — 6 sn.,
3 sn., 5 sn.!

13. Čitaj 4'32, 26'75, - 8'03, 105'06, - 0'36, 0'89, —
0'06, 0'09! 15 cl. 27 sn. = 15 cl. 2 dn. 7 sn. = 15'27,
36 sn. — 0 cl. 3 dn. 6 sn. — 0'36.

14. Razstavi na cele, desetine in stotine ter zapiši 9 cl.
26 sn., 20 cl. 36 sn., 15 sn., 92 sn.!

25'32 = 25 cl. 3 dn. 2 sn. ali 25 cl. 32 sn.

96

15. Čitaj tudi tako 15’36, 406’96, — 0’37, 0’98, —
27’06, 0’05!

16. Čitaj najprvo cl. zase in sn. zase, potem pa cl., dn.
in sn. zase 7’34, 15’96, — 0’27, 0’94, — 35’05, 46’08. 0’06!

Koliko mest moraš zapisati za decimalno
piko, kadar izgovoriš v številu stotine?

Koliki del 1 m 2  je 1 dm 2 ?  Koliko dm 2  =  0’1 m 2 ?

17. Zapiši v m 2  z decimalnim številom: 1 dm 2 ,  3 dm 2 ,
7 dm 2 , —  15 dm 2 ,  19 dm 2 ,  85 dm 2 , —  115 dm 2 ,  204 dm 2 ,
345 dm 2 ,  415 dm 2 !

18. čitaj v w 2  in dm 2 '.  4’5 m 2 ,  2’7 m 2 ,  6’32 m 2 , 0'75 m 2 ,
0'06 m 2 !

Koliki del 1 dm 2  je 1 cm 2 ?  Koliko cm 2  je 0’1 dm 2 ?

19. Zapiši v dm 2  z decimalnim številom: 15 cm 2 ,  28 cm 2 ,
80 cm 2 ,  9 cm 2 , 7 cm 2 ,  705 cm 2 ,  104 cm 2 !

Koliki del 1 a je 1 m 2 ?  Koliko m 2  je 0’1 a?

20. Dvorišče meri 2’3 a,  4’52 a, 3’08 a; koliko je to
v m 2 ?

21. 4 stavbišča so 340 m 2 ,  525 m 2 ,  849 m 2 ,  704 m 2 ; koliko
je to a?

22. Koliki del 1 ha  je la? Koliko a je 0’1 ha?

23. Kmetija ima 6 ha  25 a njiv, 2 ha  40 a  travnikov,

3 ha  5 a senožeti, 45 a vrta, 14Aa4a gozda; zapiši te mere
v ha  z decimalnim številom!

24. Izpremeni v a  7’52 ha,  0’50 ha,  3’06 ha!

25. 0'01 m  (= 1 cm)  razdelimo na 10 enakih delov.
Koliko takih delov pride na 100 sn. m  (= 1 m)?  Kako se
imenuje tedaj vsak tak del?

Koliko tisočin ima 1 stotina, koliko 1 desetina, koliko 1 cela ?

26. Koliko tn. je 4, 7, 6 sn., — 1, 4, 9 dn., — 2 dn.

4 sn., 7 dn. 5 sn.?

27. Izgovori v dn., sn. in tn. 425 tn., 517 tn., 608 tn.,
506 tn., 23 tn., 87 tn. 35 tn.!

97

28. 5 cl. 6 dn. 3 sn. 2 tn. = 5'632,

(O cl.) 7 dn. O sn. 5 tn. = 0'705.

Na katero mesto za decimalno piko pišemo
desetine, na katero stotine, tisočine? Kaj zapi¬
šemo, kadar nimamo ali nič celili ali nič desetin
ali nič stotin? Kako se imenujejo števila 5'632,
0'705, ... ?

29. Zapiši a)  15 cl. 6 dn. 2 sn. 7 tn., 82 cl. 4 dn. 7 sn. 5 tn.,
4 cl. 8 dn. 6 tn., 9 cl. 6 sn. 3 tn., 8 cl. 9 tn. — b)  5 tn.
(= 0 cl. 0 dn. 0 sn.), 27 tn., 67 tn., 315 tn., 706 tn., 465 tn.,
9 cl. 7 tn., 9 cl. 7 tn., 106 cl. 48 tn., 9 cl. 706 tn.!

30. Citaj najprvo cl., dn., sn. in tn. z4se, potem pa cl.
zase in ostalo v tn.: 7'365, 18'095, 36'804, 47'009, 605'094!

Koliko mest moraš zapisati za decimalno
piko, ako izgovoriš v številu tisočine?

31. Zapiši v m  z decimalnim številom a)  3, 9, 6 mm;
bj  27, 59, 97 mm ; c)  316, 707, 710 mm] d)  1 mm, 17 mm,
2 m  39 mm,  3 m  580 mm.

32. Največ letne padavine (dežja, snega,. . . .) ima na
Kranjskem južna stran Snežnika, in sicer 3293 mm,  najmanj
kraji ob izlivu Krke v Savo, t. j. 1058 mm,  srednja letna
padavina je 1521 mm.  Zapiši te padavine v m  z decimalnimi
števili!

33. čitaj v m  in mm  1'365 m,  2’705 m,  0'075 m,  1'055 m!
Koliki del 1 km  je 1 m? Koliko m  je 0’1 km,  0’01 km7

34. Koliko m  je 4’3 km,  2’43 km,  0’725 km ?

35. Zapiši v km  z decimalnim številom 4125 m,  3 060 m,
345 m,  400 m,  800 m!

b)  Razmerje med celimi in decimalnimi šte¬
vili; desettisočine (dtn.), stotisočine (stn.) ...

1.

10. del

/ 1 tisočice = 1 stotica

l 1 stotice — 1 desetica

J 1 desetice = 1 ednica

j 1 ednice = 1 desetina

I 1  desetine = 1 stotina

\ 1 stotine = 1 tisočina

1 tisoč = 10 stotič

1 stotica = 10 desetic

1 desetica = 10 ednic

1 ednica — 10 desetin

1 desetina = 10 stotin

1 stotina — 10 tisočin

Črnivec: Računica za obče ljudske šole. II. (XI. 1620.)

7

98

Desetine, stotine, tisočine nadaljujejo cela
števila od ednic nazaj, po zakonu, da je vsaka
enota nižjega reda 10. del enote višjega reda ali
10 enot nižjega reda 1 enota višjega.

2. Misli si tisočino razdeljeno na 10 enakih delov!
Kokoli takih delov pride na 1000 tn. (= 1 cela)? Kako se
imenuje tedaj 1 tak del? Za tisočinami niže (na 4. mestu za
decimalno piko) so desettisočine.

3. Koliko desettisočin je 1 tisočina? 1 stotina? 1 desetina?

4. Zapiši 17 cl. 5 dn. 3 sn. 8 tn. 4 dtn., 9 cl. 4 dn.

5 sn. 0 tn. 8 dtn., — 5 cl. 4 325 dtn. (= 5 cl. 4 dn. 3 sn.
2 tn. 5 dtn.), 7 cl. 8025 dtn., 15 cl. 465 dtn., 2 106 dtn.,
405 dtn., 89 dtn., 35 dtn., 7 dtn.!

5. Citaj najprvo cl., dn., ... dtn. zase, potem pa cele
zase in ostali del v dtn.: 3’7653, 18’0964, 29’3046, 0’0739,
0’0026!

Koliko mest moraš zapisati za decimalno
piko, kadar izgovoriš v številu desettisočine?

6. Misli si desettisočino razdeljeno na 10 enakih delov!
Koliko takih delov pride na 10 000 desettisočin (= 1 cela)?
Kako se imenuje 1 tak del? Za desettisočinami niže (na

5.  mestu za decimalno piko) so stotisočine.

Koliko stotisočinje 1 desettisočina? 1 tisočina? 1 stotina?
1 desetina?

7.  Zapiši števila v 5. še enkrat, dostavi vsakemu izmed
njih z desne eno številko ter čitaj najprvo cl. dn. ... stn.
zase, potem pa cele zase in ostali del v stn.!

2.  Seštevanje.

(Ustno.)

1. 13’26 K + 7 K, 14 K, 30 K

2. 5’4 dm  + 0’6 dm,  0’9 cfe

3. 1’25 hi  + 0’50 hi,  0’45 hi

4. 5’40 q  + 2’50 q,  0’65 q

5. 4’520 kg  + 1’200 kg,  2’600 kg

6. 2’4 km  + 0’8 km,  4'6 km

99

7. Kupna cena hi  vina je bila 36’4 K, dobička pri hi
6'4 K; kolika je bila prodajna cena?

8. Kupna cena m  sukna je 7'35 K; izračuni prodajno
ceno, ako hoče prodajalec imeti 1'25  K dobička!

9. Prodajalec daje blago m  po 4’46 K in sicer 1'40 K
pod kupno ceno; po čem je plačal sam m?

10. Gospodinja kupi v mesecu enkrat 6’5 l,  drugikrat
4’6 l  petroleja; koliko skupaj?

11. Mlekarica je prinesla na trg mleko v 2  posodah;
v eni ga je bilo 10’5 l,  v drugi 8’4 l.  Koliko v obeh posodah?

12. Kmet ima 12’80 ha  polja; koliko polja ima potem,
ako poseka gozd, ki meri 2’20 ha  in izpremeni prostor v njive?

(Pismeno.)

1. 37’9 7 dn. in 6 dn. je 13 dn. in 9 dn. je 22 dn. — t.

24’6 C l’ ’ n  ^ n ’ za P*® emo  P°d dn., cele prištejemo
. celim i. t. d.

Kako podpišemo decimalna števila, kadar
jih hočemo sešteti? V čem se razlikuje sešte¬
vanje decimalnih števil od seštevanja celih
števil?

7*

100

5. Izpremeni v decimalno število višje vrste in seštej:

cj 8 ha  6 a  + 2 ha  39 a  + 15 ha  64 a

d)  4 km  320 m  + 14 km  500 m  + 3 km  450 m

e)  25 l  6 dl  + 83 l  9 dl  + 14 Z 3 dl

f)  7 kg  420 ,9 + 3 kg  500 g  + 620 g

6. Primerjaj glede vrednosti 15 m  in 15’0 m,  20’4 K in
20’40 K, 6’45 kg  in 6’450 ^! — Kaj je raz videti iz teh
primerov z ozirom na 0 z desne pri decimalnem številu?

7. Dopolni vsak seštevanec na 3 decimalke in seštej:

a)  18’793 + 5’46 + 120’8 b)  9’4 + 0’8 + 7’632.

8. Dopolni seštevance na enako število decimalnih mest
in seštej, seštej pa tudi, ne da bi dopolnil:

a)  18’3402 + 7’34 + 18’9 b)  0’46 + 225 + 7’3406 + 9’4.

10. Izpremeni v decimalno število višje vrste ter
izračuni:

a)  420 K 50 h + 635 K 78 h + 79 K 46 h

b)  85 kg  + 12 g  90 kg  + 5 q  63 kg

c)  75 kg  305 g  + 6 kg  200 g  + 945 g

d)  4 km  806 m + 19 km  + 950 m.

11. Izračuni prodajno ceno:

kupna cena 14’45 K 16’32 K 96’35 K

dobiček  2’91 „ 2’46 „ 12’8 „

101

12. Izračuni kupno ceno:

prodajna cena. . .16 K 20 h 14 K 30 h 42 K 50 h
izguba  2 „ 25 „ 1 „ 95 „ 2 „ 40 „

13. Postrežček je zaslužil 7 dni v tednu 5 K 27 h,
4 K 35 h, 6 K, 3 K 95 h, 3 K 80 h, 5 K 87 h, 2 K 15 h;
koliko skupaj ?

14. Cerkev je dobila 3 nove zvonove; veliki tehta
471'7 kg,  srednji 265'5 kg  in mali 146’8 kg.  Koliko vsi skupaj?

15. Stranice trikotnika so 4'35 m,  5'6 m, 7'05 m:  kolik
je obseg;

16. Dolžina pravokotnega vrta je 45'9 m,  širina 29'8 w,;
kolik je obseg?

17. Kako dolga je ograja okoli čveterokotnega travnika,
ako so stranice 41'9 m, 39'2 m,  25'8 m in 23'7 m?

18. Na kmetiji meri prostor, kjer stoj d poslopja, 7 a 62 m 2 ,
sadni vrt 65 a 9 m 2 , njive 525 a  80 m 2 ,  travniki 169 a  40 m 2 ,
gozd 656 a 7 m 2 ,  pašniki in senožeti 309 a  47 m 2 ; koliko meri
celo posestvo?

19. Kmetija meri 20'56 ha-,  posestnik prikupi 2'68 ha
njiv 3'24 ha  gozda, 95 a  travnika in 87 a  vrta. Koliko
meri potem?

3.  Odštevanje.

(Ustno.)

1. 25'46 m — 9 m,  17 m,  24 m.

2. 9'6 dm —  0'4 dm,  0'8 dm.

3. 6'6 km  —■ 4’2 km,  3'7 km.

4. 8 K — 0'25 K, 0'54 K, 2'85 K.

5. 12'60 hi  — 4'20 hi,  0'70 hi.

6. 50'6 dkg —  30'4 dkg,  40'7 dkg.

7.  0'40 q —  2'20 q,  5'60 q.

8. 8'350 kg -  4'300 kg,  5'500 kg.

9. Kos sukna meri 35'6 m; koliko meri ostanek, ako se
odreže 20 m  in potem še 14'2 wi?

10.  4'2 kg  prekajenega mesa je tehtalo črez 2 meseca
le še 3'8 kg-,  za koliko se je usušilo meso?

102

11. Kmet ima 18'4 ha  posestva in proda proč 9'5 ha-,
koliko mu ga ostane?

12. Trgovec prodaja 100 kg  sladkorja, ki stane njega
98'50 K, po 104 K; koliko ima dobička pri 100 kg‘l

13. Cena sirovemu maslu je poskočila od 2'36 K na
2'55 K a kg ; za koliko tedaj ?

14. Februarja meseca je bila cena pšenice a q  23'80 K,
septembra 21'50 K; za koliko je cena odnehala?

(Pismeno.)

1. 65’89 2 sn. in 7 sn. je 9 sn.,

43’52 5 dn. in 3 dn. je 8 dn.

a) b)

915'26 5946'79 K

-314'05 -3823'54,,

2. 5'743 1 2 je 3, a ) 78’46 b)  129'678-69'243

—  2'421 2 in 2 je 4,   2 5’32 cj 87'4 fon-21'3 fon

Kako zapišemo decimalna števila, kadar jih
odštevamo? V čem se razlikuje odštevanje deci¬
malnih števil od odštevanja celih števil?

0'6203 - 0'0852.

103

8. Dopolni odštevanec (zmanjševanec) na toliko deci¬
malk, kolikor jih ima zmanjševanec (odštevanec) in odštej:

3’546 12’465 25’6 238

-0’95 - 1’5 - 9 ’ 365 - 16’436

9. Dopolni zmanjševanec (odštevanec) tako, da bode v
obeh številih enoliko decimalk, ter odštej; odštej pa tudi, ne da
bi dopolnil:

17’45 m  25’6 km  8’32 kg  115 K 135’76 K
-16’3 „ - 9'74 „ — 5’468 „ — 68’35 „ — 129 „

10. Odštej, ne da bi dopolnil:

35’64 26’387 130’431 17’346 2’1468

- 8’3 — 15’6 9 - 59’6 -9’8 - 1’94

11. 19’7 9’43 15 37 315’1

- 8’4 3 — 2’694 - 4’65 - 4’507  — 209’683

12.  Izpremeni v decimalno število višje vrste in izračuni

50 m  60 cm — 25 m 43 cm, 15 km  400 m — 8 km  600 m

96 m 2  5 dm 2  —  84 m 2  25 dm 2 ,  49 a  30 m 2  — 26 a 58 m 2

13.  10’68 m, — 97 cm, 1’9 m — 985 mm, 2’3 m — Im 64 cm

17 ha —  8 ha  69 a,

14.  Izračuni dobiček:

295 K - 187 K 95 h

prodajna cena. .. .98 K 95 h 25 K 54 h 100 K

kupna cena 86 „ 74 „ 24 „ 28 „ 95 K 14 h

15. Izračuni izgubo:

kupna cena 30’85 K 42’71 K 100’06 K

prodajna cena .. . .27’96 „ 41’87 „ 96’36

16. V začetku meseca je imel kmet 1360 K gotovine.

Koliko mu ostane koncem meseca, ako kupi tekom meseca
par volov za 1035 K, plača davka 45 K 28 h, zavarovalnine
34 K 18 h in ima drugih izdatkov 96 K 86 h ?

17. Gospod kupi na deželi 20 a  50 m 2  sveta. Tu si

postavi hišo, ki pokriva 352 m 2 , okoli hiše pusti 475 m 2  pro¬
stega prostora, iz ostalega zemljišča naredi vrt; koliko je vrta?

18. Popotnik čita na kilometrskem kamenu postaje, s
katere se odpelje, 46’5 km,,  in na kilometrskem kamenu
postaje, kjer izstopi 112’3 km-,  kako daleč se je peljal?

104

19. Nekdo vzame na posodo 456 K. Črez leto in dan
vrne posojilo (= glavnico) in še 27’36 K odškodnine (= obresti)
za izposojeni denar; koliko skupaj?

20. Nekdo ima izposojene 3 glavnice. Od prve dobiva
425'85 K, od druge 275'36 K, od tretje 163’87 K obresti na
leto; koliko od vseh treh glavnic ?

21. Za izposojenih 470 K vrne dolžnik upniku črez
1| leta 508’77 K; koliko je bilo obresti?

22. Posojilo od 1000 K plača dolžnik z obrestmi vred
tako, da vrne črez 1 leto 695 K in 1 leto kasneje še
365’75 K; koliko je bilo obresti?

4. Množenje z 10, 100, 1000, .. .

lOkrat:

a)  0’1, 0’2, . . . 0’9 b)  2’5 m,  7’2 dm  cj 0’01, 0’02,. . .0’09

d)  0’16, 0'54, 0’60 e)  4’5 K, 5'2 kg,  8’5 dkg

f)  0’003 km,  5’004 km,  2’005 kg g)  0’002, 0’0005, 6’0008.

lOkrat 3 sn. je 30 sn., t. j. 3 dn. i. t. d.

326’3

Računi tudi tako 65’7, 9’65, 8’603, 15’742 X 10

Kako pomnožiš decimalno število z 10?

2. 3’406, 12’5, 70’43, 0’865, 19’381, 500’9, 315’26 X 10

3. 2’473 X 100 IOOkrat 2-473 je lOkrat 2-473 lOkrat,

247 - 3  2-473 X 10 = 24-73, 24-73 X 10 = 247-3.

Računi tudi tako a)  15'24, 8'409, 0'7456 X 100

b)  12'3, 7'5, 0'4 X 100

Kako pomnožiš decimalno število s 100 ? K a j
storiš, ako ima množenec le 1 decimalko?

4. 12'53 K v hi i K = ih lOOkiat; kolikor K, toliko h IOOkrat
" 12-55 K = 12-53 h X 100 = 1253 h.

Pretvori:

a)  v h 18'43 K, 85’25 K b)  v cm  4’25 m,  2'57 m,  25'6 m

c)  v cm 2  25'06 dni 2 ,  87’3 dm 2  d)  v dm 2  15'07 m 2 ,  18’9 m-

e)  v m 2  85’05 a,  27’5 a f)  v a  2’15 ha,  50’9 ha

g)  v l  4'35 hi,  35’04 hi h)  v kg  17’5 q,  7’25 q.

105

Kako pretvoriš mersko število višje vrste
v mersko število nižje vrste, ako je pre¬
tvornik 100 ?

5. 4'3026 X 1000 lOOOkrat 4'3026 je lOOkrat 4-3026 iOkrat;

4-3026 X 100 = 430-26,
430-26 X 10 = 4302-6.

6. Računi tudi tako: a)  2'3004, 0'6753, 12'533 X 1000

b)  23'45, 5'34, 125'6, 127'3 X 1000
Kako pomnožiš decimalno število s 1000? Kaj
storiš, ako ima množenec le 1, 2 decimalki?

7. 3'450 km v m! 1 km = 1 m  lOOOkrat; kolikor km,  toliko

m  lOOOkrat.

a)  Koliko m  je 4'325 km,  16'24 km,  8'7 km,  9'6 km?

b)  Koliko g  je 2'364 kg,  4'35 kg,  6'5 kg,  19'7 kg?

c)  Koliko pol je 4'5 risov, 2'46 risov, 10'5 risov?

8. Naslednja števila pomnoži a)  z 10 000, b)  z 100 000:

2'30065, 15'63802, 0'635, 5'73, 8'3, 6'1.

Kako pomnožiš število z 10, 100, 1000,...? Kaj
storiš, ako ima množenec manj decimalnih mest
nego množitelj 0?

5. Deljenje z 10, 100, 1000, ....

1. Povej z decimalnim številom, koliko je 10. del od:

a) Im,  0'1 m.,  0'01 m b)  1, 0'1, 0'01 c)  7, 0'9, 0'04

3 m,  0'3 m,  0'03 m.  6, 0'6, 0'06 0'005, 0'008

5 m,  0'5 m,  0'05 m  8, 0'8, 0'08 0'0009, 0'0006.

2. 1 m  blaga stane 1 K, 1'2 K, 1'8 K; koliko 1 dm ?

3. 1 dkg  zlata plača 32'8 K; koliko 1 g?

1. 623 : 10 = 62'3 10. del od 623 je 62, ost. 3;

10. del od 3 so 3 dn.

425, 38, 503, 676, 9, 67, 4 : 10.

2. 37'56 : 10 = 3'756 d0 - del od  37 je 3, ost. 7;

10. del od 7 je 7 dn.;

10. del od 5 dn. je 5 sn.; i. t. d.

Računi tudi takč 25'1, 215'36, 50'7, 9'6, 0'7 : 10!

Kako razdeliš decimalno število z 10?

3. 75'3, 821'5, 5'68, 17'345, 6'35, 0'68, 0'97 : 10

106

4. Kako najdeš 100. del (1 stotino) m? 100. del je
10. del od 1 desetine.

825-7 : 100 = 8 257 825-7 : 10 = 82-57, 82-57 : 10 = 8-257.

Računi tudi tako 526'4, 60’3, 9'65, 145, 89 : 100.

Kako razdeliš decimalno število s 100?

5. 206'7, 302'5, 97'34, 71'05, 36'4, 8'7, 6,15, 4'06,415:100.

6. Koliko K in h je 423'8 K, 312'52 K, 94'5 K,
106'46 K, 4'3 K : 100?

Plača li kateri od naših novcev 0'008 K = 0'8 h,
0'52 h, 0'5 h 0'46 h, 0’3 h? — Poišči, kateri od teh zneskov
so večji, kateri manjši od 0'5 h! — Pomni: Za več nego
0'5 h računimo 1 h, 0'5 h in manj od 0'5 h pa izpuščamo. —
Zapiši kvocijente v 6. v K in h!

7. Na debelo stane trgovca:

a)  100 kg  sladkorja K 97'5; \

b)  100 kg  kave K 182'5, K 198'5, K 188'8; j  g

c)  100 kg  petroleja K 36’80, K 37'30; I '5?

d)  100 kg  laškega olja K 79, K 80’6; > 'S 5

e)  100 kg  živinske soli K 7; l "o

f) AMkg  masti K 159'3, K 145'8; I g

g)  100 kg  slanine K 156'8, K 142'4; ' U

8. Izrazi dolžine v nalogi 17. v <xm  in površja v nalogi
19. na 93. strani v (xm 2 !

9. 275 K : 100, 115 kg  : 100, 80 l  : 100. - 100. del
od 275 K, (115 kg,  80 Z, ...) imenujemo 1 odstotek (1 %,
1 procent).

Izračuni 1 % (na h) od 200 K, 500 K, 125'6 K, 1250 K,
415'7 K!

10. Kako dobiš 1000. del (1 tisočino) »n? 1000. del je
10. del od 1 stotine.

4356-2 : 1 000 = 4356’2 : 100 = 43’562 43’562 : 10 = 4-3562.

Računi tudi tako 632'5, 85'64, 802, 94 : 1 000!

Kako razdeliš decimalno število s 1000?

11. 4465'3, 503'6, 84'736, 7 315 m,  638 g,  865'7 kg  : 1000.

12. Razdeli z 10 000 naslednja števila: 43 257'6, 8 369,
415, 706'5!

107

Kako razdeliš decimalno število z 10, 100,
1 000, . . . ? 

1 dm — 0 i m,  8 dm =  0’8 nr,  11 1 2 dm —  11 m  2 dm  = 11’2 m.

1  mi  je 5 dm,  45 dm,  103 dm?

dm  je 7 cm,  24 cm,  215 cm?

cm  je 8 mm,  37 mm,  760 mm?

Kako pretvoriš nakratko mero nižje vrste
v mero višje vrste, ako je pretvornik 10?

1 h = 0 01 K, 45 h = 0'45 K; 34 L 16 h = 34 K 16 h = 34’16 K.

3. Pretvori v mere prve višje vrste:

a)  15 h, 225 h, 7 135 h, b)  5 kg,  65 kg,  1 325 kg

c)  7 Z, 56 1,  875 Z d)  16 cm 2 , 870 cm 2 , 340 cm 2

e)  7 cZm 2 , 58 cZm 2 , 235 <7m 2  f)  15 m 2 , 316 m 2 , 6514 m 2
g)  8 a,  716 a,  390 a.

Kako pretvoriš nakratko mero nižje vrste
v mero višje vrste, ako je pretvornik 100?

1 m  = 0 001 km,  315 m = 0'315 km-,  8,425 m =  8 km  425 m —  8'425 km.

3. Pretvori:

a)  v km  70 m, 450 m, 7 645 m,

b)  v kg  115 g,  480 g,  8 320 g,

c)  v m  270 mm,  760 mm, 3 450 mm.

Kako pretvoriš nakratko mero nižje vrste
v mero višje vrste, ako je pretvornik 1 000?

Kubične mere, ki jih največ rabimo.

Kocko, katere rob je 1 dm,  imenujemo kubični deci¬
meter (<7m 3 ).

1. Načrtaj na desko kvadrat, čigar stranica meri 3 dm
in razdeli ga na cZm 2 ! V ogliščih kvadrata postavi navpično
4 po 3 dm  dolge, močne, železne paličice in zveži jih na
koncih z žicami!

Kaj je prostor med desko, paličicami in žicami?

Izmeri, koliko cZm 3  gre v ta kockasti prostor!

Koliko dm?  moreš postaviti v kvadratu ob eni stranici? Koliko vrst
moraš položiti drugo poleg druge, da pokriješ kvadrat? Koliko dm?  je
v plasti na kvadratu?

108

3 X :S = 3 X 3 =

Misli si položeno na to plast še eno plast in zaznamenuj jo z dobro
vidno (belo) vrvico I Koliko plasti moraš položiti na osnovni kvadrat, da bo
prostor poln? Koliko dm 3  meri prostor kocke, katere rob je 3 dm?

Prostornina kocke je 3 X 3 dm 3  X 3 — 9 dm 3  X 3 =

2. Premisli prav tako, koliko dm 3  meri kocka zrobovi
5 dm,  7 dm  1

3. Kocko, katere rob je 1 cm,  imenujemo kubični cm  (cm 3 ).

Premisli, kolika je prostornina kocke, katere rob meri
9, 12 cm!

Kako najdeš prostornino kocke?

4. Izračuni prostornino m 3  v <Zm 3 !

1 m 3  = 1000 dm 3 .

5. Izračuni prostornino dm 3  v cm 3 !

1 dm 3  —  1000 cm 3 .

6. Izpremeni v dm 3 '.

a)  2 m 3 , 3, 4, 7, 15 m 3 ,

b)  Im 3  5 dm 3 ,  5 m 3  9 dm 3 ,

cj 9 m 3  27 dm 3 ,  11 m 3  45 dm 3 ,

c?) 2 m 3  350 dm 3 ,  3 m 3  255 dm 3 .

V.  Kubične mere v 6. b), c), d)  zapiši v m 3  z deci¬
malnim številom!

Koliki del 1 m 3  je 1 cZm 3 ? 1 dm 3  je 1 tisočina Im 3 ....

8. Povej in zapiši, koliko m 3  (m 3  in dm 3 )  je:

a)  2000 dm 3 ,  5000, 7000, 12 000cZm 3 ;

b)  1005 dm 3 ,  3009, 5016, 2045, 7314, 6528 dm 3 .

9. Kubične mere v 8. b)  zapiši v m 3  z decimalnim
števil om!

10. Pretvori v cm 3 :

a)  2 dm 3 ,  3, 5, 13 dm 3 :

b)  1 dm 3  3 cm 3 , 2 dm 3  9 cm 3 , 2 dm 3  16 cm 3 ;

c) 3 dm 3  110 cm 3 , 6 dm 3  315 cm 3 , 25 dm 3  834 cm 3 !

11. Kubične mere v 10. b), c)  zapiši v dm 3  z deci¬
malnim številom!

12. Povej in zapiši, koliko dm 3  {dm 3  in cm 3 ) je:
a)  3000 cm 3 , 4000, 6000, 9000, 25 000 cm 3 ;

109

b)  2007 cm?,  5006, 11009, 7025, 12 096, 8345,
15 916 cm 3 .

13. Kubične mere v 12. b)  zapiši v dm?  z decimalnim
številom!

14. 1 dm?  je prav toliko, kakor 1 Z.

a)  Koliko Z je 7 dm?,  9, 12, 56 dm 3 ?

b)  Koliko hi  in l  je 115 dm?,  325, 415, 703 dm??

c)  Koliko hi  in l  je 1 m?,  1 m?  15 dm?,  2 m 3  67 dm?,

5 m?  115 dm??

d)  Koliko hi  in l  je | m?,  |, |, |, f, |, | m??

e)  Koliko hi  je 0’1 m?,  0’2, 0'3, 0'7 m 3 ?

f)  Pretvori v hi  in l : 0'32 m 3 ,  1'45, 2'06, 1'145,
0'634 m?'.

15. Kolike l  drži predalček za moko, ako so mu notranji
robovi dolgi po 3 dm?

16. Koliko prostora zasega kockasto obdelan kamen,
čigar rob je 4 dmb cm?  (Računi na cm?,  rezultat izpremeni
z dm 3  decimalnega števila!)

17. 1 dm 3  (= 1Z) ciste v vode tehta (pri 4" C) 1 leg.

a)  Koliko telita 1 cm?  vode?

b)  Koliko' l  in dl  drži posoda kockaste oblike, ako
so njeni notranji robovi dolgi 3 dm  5 cm (2'4 dm,  4'2 dm?) —
Koliko bi tehtala voda v njej, ako bi bila posoda polna?
(Računi v cm 3 !)

6. Množenje.

M n o ž i t e 1 j

1.  a)  4, 7krat 0'6, 0'8, 0'9

c)  5, 9krat 0'03, 0'07
e)  4, 6krat 0'3 l,  2’5 l

g)  4 Škrat 1'25 kg,  2'5 kg

celo število.

b)  6, 9krat 1'2, 3'1, 4'5

d)  2, 5krat 4'05, 9'08

f)  3, 6krat 0'9 m, 2'4 m

h)  8, 9krat 12'5 dkg,  8'4 dkg.

2.  Koliko stane:

a)  2 ducata (8 duc., 12 duc.) žepnih robcev a 4'5 K (6'5 K)?

b)  3 pare (9 parov, 12 parov) nogavic a 1'2 K (1'5 K)?

c) 5 m (15 m, 25 m) pavolnatega blaga a 1'6 K (2'4 K) ?

110

d)  8 m  (16 m  24 ni)  platna a 2’5 K (2'6 K) ?

e)  6 m  (18 m,  36 ni)  sukna a 8‘5 K (10'5) K?

f)  4 pare (8 parov) zaves za okna a 8'5 K?

3. Jožek ima v šolo 1'5 km  in naredi to pot sem in tja
2krat na dan; koliko pota stori na dan? — Janezek ima v
šolo 2'1 km  in hodi le Ikrat na dan v šolo; koliko pota stori
on na dan ?

Kateri od njiju hodi več na dan in koliko več?

4. Kako daleč prideš v 5 urah, ako prehodiš na uro
4'8 krni  Kako daleč pride dober pešec v 4 urah, če prehodi
vsako uro 5'2 km ?

5. Nekdo pošlje grozdja v 4 koških a 4'5 kg  ; koliko vsega?

1.  4'62 X 6 6krat 2 sn. je 12 sn., t. j. 2 sn. 1 dn.; 2 sn.
zapišemo, 1 dn. prištejemo dn. i. t. d.

Računi tudi tako 15'37 X 3, 16'9 X 4, 12'06 X 5,
24'735 X 7!

Primerjaj vsakikrat število decimalnih mest v zmnožku
in množencu! V čem se razlikuje množenje decimal¬
nega števila od množenja celega števila?

2.  5’23  X  7 7krat 3 je 21 ost. 2 i. t. d.

3. 706'8 X 4 85'37 X 7

407'5 X 9 70'56 X 5

4. 42'7 m X 3 415'23 K X 8
25‘63aX5 208'50KX4

5. a)  16'56 m 3  X 3

3'489 m 3  X 4 (zneske

21'456 X 5 0'963 X 6
3'036 X 6 0'4635 X 8
15'30 haX  2 96'37 q  X9
85'34 kg  X 8 6'97 hi  X 7

6'08 dni 3 4 5 6 7 8  X 6
idi v m 3  in dni 3 .')

0'546 d,ni 3  X 7 (zneske tudi v dni 3  in cni 3 i)

b)  12 d.m 3  245 cm 3  X 5; 8 dm 3  815 cm 3  X 8;  16 dni 3
98 eni 3  X 8 (računi tako, da izpremeniš množence v deci¬
malna števila!)

6. Kmet pripelje 8 krat peska, vsakikrat povprek 0'75 m 3 .
Koliko m 3  peska je navozil?

7.  Kočijaž daje konju 7'25 l  ovsa na dan; koliko na teden?

8. Mlin s 4 kameni zmelje na 1 kamenu vsak dan poprečno
4 hi  50 Z žita; koliko na teden?

111

9.  j kg  sirovega masla stane 1'24 K; koliko stane a) 1 kg?
b)  3 kg? c)  9 kg?

10. Za 2 K kupi Anica 6'75 m  čipek; koliko a)  za 4 K ?
b)  za 6 K? c)  za 12 K?

11. Koliko stane 6 m  blaga, ako se plača za 3 m 6'48 K ?
Koliko stane 15 m? Koliko 24 m?

12. 5 kg  kave dobiš za 15'8 K; koliko plačaš za 20 kg,
35 kg?

13. Izračuni a)  2 % od 715 K, 639 K! b)  4 % od402'76 K,
87'09 K, 36'87 K! (Zneske okrajšaj na h!)

14. Posestnik računa za streho 1240 opek. Za vse slučaje
vzame 5 % opek več; koliko tedaj ?

15. 45 m 2  strehe je pokriti s pločevino; koliko m 2  ploče¬
vine je treba, ako se računa za prigibke in odpadke 7 % več?

16. Seno, ki leži 1 leto, se usuši za kakih 7 °/o  ; koliko
tehta 27 q  sena črez 1 leto?

17. Koliko lesa je prav za prav v Im 3  zloženih drv,
ako se računa na presledke med poleni 30 % praznega pro¬
stora? — Koliko lesa je v 3'5 m 3 ?

18. Na zraku se usuši jelov les (približno) za 4$.
Koliko suhega lesa da 8'6 m. 3  nasekanega lesa?

19. V črnem kruhu je kakih 45 °/o  vode; koliko vode je
v hlebu, ki tehta 4 kg ?  Koliko v 20 kg  kruha ?

20. Mesto ima v začetku leta 36 500 prebivalcev, koncem
leta 2 % več; koliko ljudi šteje koncem leta?

40krat 6-432 je lOkrat 6’432 4krat i. t. d.

257'28

Računi tudi tako 15'36 X 60, 215'7 X 30, 7'403 X 70,
8'046 X 50!

Kako pomnožiš decimalno število z 20,
30, .... 90?

2. 81'6 X 40 243'25 K X 20 7'435 kg  X 70

12'435 X 60 115'35 K X 80 4'009 kg  X 50

11.2

"• zx  „3: " 400krat 6’327 je lOOkrat 6’327 4krat.

25 30'8

4. 7’2354, 0’9765 X 500, 6000 2’314, 7’426 X 600, 7000
12’53, 120’04 X 400, 5 000 7’435, 602’8 X 800, 9 000

Kako pomnožiš decimalno število z 20, 200,
2000; 30, 300, 3000, .. .?

5. 35’76 X 34

30krat 35’76 = 35'7’6 X 30 = 1072’8 Krajše 35’76 X 34

4 „ 35’76 = 35-76 X 4 = 143’04 107 28

1215’84 ' 13 304

1215’84

Računi tudi tako 17’6 X 64, 0’423 X 247, 5’064 X 306!

Primerjaj vsakikrat število decimalk v zmnožku s šte¬
vilom decimalk v množencu! V čem s e razlikuj e množenj e
decimalnega števila od množenja celega števila?
Kako množiš decimalno število s celim številom?

6. 4’73, 24’329, 6’2505 X 25 8’45 K, 12’26 K X 32

7. 56’7 Z X 15 5’17 q  X 19 4’345 kg  X 48 25’46 a X 15

8. a)  122’7 dm 3  X 17; 105’67 cZm 3  X 23 (zneske tudi
v dm 3  in cm 3 ),

b)  125 dm 3  820 cm 3  X 48; 137 dm 3  625 cm 3  X 56
(računi v decimalnih številih, zneske okrajšaj na dm 3 }.

9. 4’342 X 405 12’03 X 365 0’6326 X 3 006

10. Voznik je naložil 20 zabojev a 55’2 kg; koliko je
tehtal tovor?

11. Obitelj porabi na dan poprečno 2’75 kg  kruha;
koliko na teden? — Koliko na mesec (30 dni)?

12. Kmet računa, da je pridelal 60 hi  krompirja; koliko
q  je to, ako tehta 1 hi  76'5 kg ?

13. Kmet proda 24 dm 3  bukovih drv a 9’5 K in 12 m 3
mehkih drv a 6’25 K. Koliko dobi za drva?

14. Kočijaž kupi 15 q  sena a 5’75 K; koliko da zanj ?

15. Gostilničar si da napraviti 6 miz in 4 ducate stolov,
mize po 18’5 K, stole po 3'45 K; koliko mu da mizar nazaj
iz 3 stotakov?

113

16. Mesar prodaja govedino a kg  po 1’85 K, teletino po
2'15 K, svinjino po 1’82 in bravino po 1’58 K; koliko
izkupi, ako proda govedine 265 kg,  teletine 36 kg,  svinjine
36 kg  in bravine 24 kg ?

17. 1 kg  masla dobiš za 2’6 K; koliko plačaš za 10 dkg,
60 dkg,  50 dkg,  80 dkg 1 ?

18. 1 kg  masti stane 1’88 K; koliko stane 13 dkg, 43 dkg,
53 dkg?

19. 1 kg  sveže slanine stane 1’68 K; koliko 40 dkg,
70 dkg,  90 dkg  ? Koliko 67 dkg,  73 dkg,  87 dkg  (na h) ?

Množitelj decimalno število.

1. Im snkna stane 12 K; koliko 0’1 m?  Koliko 0’6 m?
Koliko 4’5 m?

2. 1 q  živinske soli velja 10 K, koliko 0’09 g,  0’8 q,  3’5 q?

3. 1 q  krompirja je 8 K; koliko je 0’01 q,  0’5 q,
3’4 q,  0’25

4.  Koliko stane 4’56 hi  vina, a 43 K? Krajš e 43 K X 4 56

4 M . . . 4krat 43 K = 43 K X 4 = 172 K 172

0-5 „ ...5 dn.od43K = 4-3 K X 5 = 21-5 „ 215

0-06  „  .  ,.6sn.  od43K  =  0-43K  X  6  =  2-58  „ 258

456 M   196-08 K 196-08 K

Računi tudi tako:

a)  2’5 q  petroleja a 32 K ; b)  24’5 q  premoga a 2’64 K;
c)  14’6 kg  kave a 2’85 K!

5. Kaj pomeni 6’34 X 24’7 ? Krajše 6-34 X 24-7

20krat 6-34 = 63'4 X 2 = 126-8 1268

4 „ 6-34 = 6 34 X 4 = 25’36 2536

7 dn. od 6-34 = 0-634 X 7 = 4-438 4438

6-34 X 24-7 . . . . . 777777156798 156'598

Kako množiš z decimalnim številom? Koliko
decimalk ima zmnožek? V čem se razlikuj e mno¬
ženje z decimalnim številom od množenja s celim
številom?

Črnivec: Računica za obče ljudske šole. II. (XI. 1620.) 8

114

6. 2'4 X 1’2 216 X 0’4 J 218 X 0'35 0’34 X 0’9

218 X 2’4 19’2 X 0’7 *15'6 X 3’5 0’87 X 6'5

2'5 X 1’7 27-3X3-4 25’4 X 27’1 903X0'089

7. Kaj je več 63 X 24 ali 24 X 63? Kaj je tedaj
več 6’3 X 2’4 ali 2’4 X 6’3? Kaj velja gledč vred¬
nosti zmnožka tudi pri decimalnih številih, ako
zamenjamo činitelja (faktorja)?

8. a)  3'5 KX2'8 b)  18'24 AZX7'5 c)  8'23 fyX5'l

d)  73'45 m 2  X 7'2 e)  1'450 fon X O'9/J 14'32 ha X  0'5
Pri naslednjih računih okrajšaj zneske na 2 decimalki (h)!

9. Za zimsko suknjo kupijo oče 3'65 m  sukna a 9'36 K,
krojaču plačajo 12’50 K; koliko stane suknja?

10. Koliko da gospa za 7'6 m  blaga a 1'64 K?

11. Za zavese vzame gospodinja pri vsakem oknu 6'34 m
blaga a 1’25 K; koliko stane blago za 6 oken?

12. Za 1 povleko pri posteljni odeji rabijo mati 1'85 m
platna; koliko stanejo 4 povleke, ako je m  po a)  2'20 K,
b)  1'28 K?

13. Za povleko pri blazinici je treba 1'26 m  platna
a 1'28 K; koliko stane platno za 8 povlek?

14. V 1 rjuho gre 2'15 m  platna 4 2'40 K; koliko stane
platno za ducata rjuh?

15. Koliko stane 12 brisač, ako se vzame za vsako
1’25 m  blaga a 0'95K?

16. 10 dm 3  500 cm 3  X  23'2, 11 dm 3  360 cm 3  X 34'7,
0'694 m 3  X 1'2,  14'085 dm 3  X  29'4, 1'075 m 3  X  31'9 (zmožke
okrajšaj tako, da dobiš dm 3 !)

17. Kmet proda 4 smrekova debla, ki imajo lesa 965 dm 3 ,
1 m 3  62 dm 3 , 1 m 3  255 dm 3  in 1 m 3  544 dm 3 .  Koliko dobi za
les, ako je m 3  po 18’75 K?

Pravokotnik.

1. a)  Ena stranica pravokotnika (izrezanega iz lepenke)
meri 4 dm,  druga 3 dm.  Poizkusi, kolikokrat moreš položiti
na pravokotnik dm?\

Koliko dm 2  položiš ob stranici, dolgi 4 dm?  Koliko takih vrst moraš
dejati drugo poleg druge, da pokriješ pravokotnik?

115

b)  Osnovnica pravokdtnika (narisanega na tablo) je
8 dm,  višina 6 dm.  Izračuni ploščino!

c)  Načrtujte v zvezke 12 cm  do] g in 8 cm,  širok pravo¬
kotnik in izračunite mu ploščino!

d)  Izračuni ploščino poda v sobi, ki je dolga 8 m,
široka 6 m!

Stranici pravokot. sta 8 m in 6 m,  ploščina 8 m 2 X6 = (8X6) w 2  = 48 m 2 ,

„ „ „ 4 dm in 3 <fr», „ 4dm 2 X3==(4X3)dm 2 =12dm 2 ,

„ „ „ 12 cm  in 8 cm, „ 12 cm 2 X8=(12X8)cm 2 =97 cm 2 .

Števila 8,6 — 4,3—-12,8 — naznanjajo, koliko (m, dm, cm)  merita

stranici pravokotnika. Števila 8,6 —4,3 — 12,8 — so merska števila
pravokotnikov!!) stranic.

Števila 48—12—96 naznanjajo, koliko (m 2 , dm 2 , cm 2 )  meri ploščina
pravokotnika. Števila 48 —12 — 96 so merska števila pravokotnikove
ploščine.

Pri pravokotniku najdemo mersko število ploščine,
ako pomnožimo mersko število ene stranice z merskim
številom druge stranice.

Merski števili stranic morata imeti isto ime. Zakaj ?
Katero ime moraš dodati merskemu številu ploščine, da dobiš
ploščino ?

3.  Poišči pravokotnike na različnih predmetih v šolski
sobi, stranicam najprej ceni dolžino na oko in potemjo izmeri
(na cele dm, cm) ter  izračuni pravokotnikom ploščine!

3. Knjiga ima 100 listov, ki so po 14 cm.  široki in po

21 cm  dolgi. Koliko dm 2  papirja je v knjigi?

4. Izračunite, koliko m 3  in dm 2  papirja je v vaši računici!

5. Pravokotno, 31 m  široko stavbišče, ki ima v obsegu
142 m,  je na prodaj a m 2  po 14 K. Koliko K bi veljalo?

6. Načrtaj na tablo pravokotnik, čigar stranici sta

4 dm  3 cm  in 6 dm  4 cm  in izračuni mu ploščino!

a)  v cm 2 :  64  X  43 b)  v dm 2 :  6'4  X  4'3

192 192

256 256

2752 cm 2  =  27'52 dm 2  27'52 dm 2

Kaj opaziš? — Premisli, koliko celih dm 2  in koliki del 1 dm 2
moreš poližiti ob stranici, ki je dolga 6’4 dml  Koliko takih celih vrst je na
pravokotniku in koliki del ene vrste še? Primerjaj to z računom v b)!

8*

116

7. Izmeri v sobi pravokotne like (v m, dm  decimalnega
številal in izračuni jim ploščine!

8. a)  Zatekni na prostem pravokotnik, čigar stranici
merita 18 m  in 12 m  ter mu izračuni obseg in ploščino!
Pravokotnik načrtajte v zvezke v zmanjšanem merilu 1:100
in izračunite tudi načrtanemu pravokotniku obseg in ploščino!

b)  Izberi pravokoten pašnik (dvorišče, vrt, njivo, . . .),
zatekni ga, stranice ceni in izmeri ter izračuni ploščino! —
Pravokotnik načrtajte v zvezke v merilu 1 :1000! Načrtanemu
pravokotniku izračunite ploščino!

9. V črtežu sta pravokotnikov! stranici 37 mm  in 26 mm
(48 mm,  in 69 mm).  Kolika je pravokotnikova ploščina v resnici,
ako je merilo 1:1000?

10. Deska je dolga 3'5 m,  široka 3 dm.  Koliko ploskev
pokriva ?

11. Soba ima po dolgem 6 m  1 dm,  povprek 4 m  5 dm.
Izračuni ploščino poda!

12. Koliko velja pod v 2 sobah, od katerih je ena 6’8 m
dolga, 4'5 m  široka, druga 5’5 m  dolga, 4'8 m.  široka, ako
stane 1 m 2  poda 2'50 K?

13. Poslopje pravokotnega obrisa je dolgo 12 m  5 dm,
široko 8»i 4 dm,.  Kolik je prostor, na katerem stoji? Koliko
je veljal prostor, ako je bil m 2  po 10’50 K? Načrtaj prostor
v merilu 1: 200!

14. V okna pri hiši je narediti stekla. Oken je 16,
v vsakem oknu 8 šip, ki so po 6’4 dm  dolge in po 4’8 dm
široke. Koliko veljajo stekla, ako so računa »i 3  po 5'60 K?

Pravokotna pokončna prizma (steber).

1. Načrtaj na deski 4 dm  dolg in 3 dm  širok pravo¬
kotnik ter razdeli ga na dm 3 \  V ogliščih postavi navpično 4
po 5 dm  dolge, močne železne šibice in zveži konce šibic
z žicami! Kaj je prostor med desko, šibicami in žicami?

Izmeri, koliko dm 3  gre v to pravokotno pokončno prizno!

— Postopaj tako, kakor pri kocki! (Stran 107. in 108.)

117

Prostornina te pokončne pravokotne prizme je:

4 X 3 dm? X  5 = 4 X 3 X 5 dm?

Kaj pomenja število 4X3? Kako najdeš mersko število
prostornine pri pravokotni pokončni prizmi?

Mersko število prostornine pri pravokotni pokončni
prizmi najdemo, ako pomnožimo merska števila dolžine,
širine in višine, ali ako pomnožimo mersko število osnovne
ploskve z merskim številom višine.

Merska števila dolžine, širine in višine morajo imeti
isto ime. Zakaj ?

Katero ime moraš dodati merskemu številu prostornine,
da dobiš prostornino?

Primerjaj računanje prostornine pri kocki z računanjem
prostornine pri pravokotni pokončni prizmi!

2. Izmeri v mislih (kakor v 1.) pravokotno pokončno
prizmo z robovi 5, 7, 9 cm\

3. Presodi na oko v m.  dolžino, širino in višino šolske
sobe in izračuni, koliko m?  ima soba!

4. Koliko prostora je v omari, kije .16 dm  visoka, 11 dm.
široka in 5 dm  globoka?

5. Koliko hi  jabolk je v zaboju, kije dolg 11 dm,,  širok
8 dm  in visok 7 dm?

6. Osnovna ploskev pravokotne pokončne prizme je
12'2 dm?,  višina 3’5 dm-,  kolika je prostornina?

a) n  cm?-.  1220 X 35 b)  v dm?-.  12’2  X  3’5

366 36 6

610 610

42700 cm?  = 427 dm?  4270 dm?

Primerjaj oba zneska! Ali je pravilo tudi veljavno, ako
so mere v decimalnih številih?

Premisli, kako je to 1 — Koliko celili dm?  in koliki del 1 dm?  je
v osnovni plasti prizme? Koliko celili takih plasti in koliki del še 1  plasti je
v prizmi? Primerjaj s tem račun v b)\

1.  Izmeri škatli dolžino, širino in višino ter izračuni,
koliko je v njej prostora!

118

8. Škatla je a)  dolga 17 cm,  široka 7 cm,  globoka 4 cm;

b)  dolga 3'6 dm,  široka 2’4 dm,  globoka 1'5 dm.  Kolika
je prostornina?

9. Izmeri pri miznem predalu, kar je treba vedeti, da
moreš izračuniti predalu prostornino!

10. Miznica je dolga 6 dm  5 cm,  široka 5 dm  4 cm,  globoka
7 cm,.  Koliko prostora jev njej ?

11. Gospodar ima v enem predalu pšenico, v drugem
oves. Oba predala sta 2’3 m  dolga, 1'8 m  široka in 1’3 m
globoka; pšenice manjka do vrha 4 dm,  ovsa 1 dm.  Koliko ki
je v predalu pšenice, koliko hi  ovsa?

13 Gospodinja ima v kuhinjski omari 2 predala za moko
in 1 predal za fižol. Vsi 3 predali so 4 dm  5 cm  dolgi in
3 dm  2 cm  široki. Predal za boljšo moko je globok 2 dm 5 cm,
za slabšo 3 dm  in za fižol 3 dm  4 cm.  Koliko l  boljše in slabše
moke in koliko l  fižola more spraviti v predalih?

13. Korito iz cementa za napajanje živine je dolgo 2'5 m,
široko 4 dm  in globoko 3 dm. a)  Koliko drži korito? b)  Koliko
vode je v koritu, ako je nalito 4 cm  do podvrha?

14. Ako je prilika, izmeri dolžino, širino in debelino
prizmasto obrezanega hloda in izračuni, koliko dm 3  ima lesa!

15. Obrezan smrekov hlod je

a)  dolg 3'5 m,  širok 3'4 dm,  debel 3’2 dm-,

b) „  4’1 m, „  3'2 dm,  „ 3'1 dm.  Koliko je

vreden vsak hlod, ako je a w !  18'20 K?

7. Deljenje in merjenje ali dividiranje.

a.  Delite 1 j celo število.

1. %  od 8 h, od 8 desetin, 0'6, 1'4, 1'8 m.

3.  f od 15 K, od 15 stotin, 0'35, 0'45, 10'5 m,  5'15 K.

3. J od 16 kg,  od 16 tisočin, 0’036, 0’416 kg,  0’408 kg.

4. | od 3'12 K, 1 od 8'48 K, | od 12’18 kg,  | od 28'49 kg.

119

1. 35 : 4 = 8'75 1 od 35 e. je 8 e., ost. 3 e.; 3 e. v dn.

=  30 j® 30 dn.; i. od 30 dn. je 7 dn.

= 20 L  *• d '

Računi tudi: 4 v 35 je 8krat (8 - )
4 v 30 je 7krat i. t. d.

2. Računi na oba načina 34 : 5, 127 : 5, 215 : 4, 315 : 2,
17 : 8!

Ako merimo, dobimo isti kvocijent, kakor
če delimo.

Računi le tako, da meriš:

3. a)  15 : 4, 17 : 5, 135 : 8 b)  j od 145 K

c)  od 115 hi d) %  od 127 q e)  od 315 kg

4. Računi a)  na 1 dec. 173 m  : 3; b)  na 2 dec. 73 m 3 : 6;
c)  na 3 dec. 115 dmd  : 7!

5. Računi na toliko decimalk, da dobiš še h:

a)  217 K : 6; b)  400 K : 6 — še kg: c)  85 q  : 7,
36 q  : 7 — še g: d)  4 kg,  13 kg  : 7.

6. 26’84 : 4 = 6'71 -j od 26 e. je 6 e., ost. 2 e.; 2 e.

s 2 8 v dn. je 20 dn. in 8 dn. je 28 dn.;

, ,4 i  od 28 dn. je 7 dn. i. t. d.

Računi tudi: 4 v 26 je 6krat (6-) i. t.d.

7. Računi na oba načina -J Od 15'69, 27'09 —
i od 32'484, 0'884 - 4 od 28'91 - j od 72'096!

Ako merimo, dobimo isti kvocijent, kakor če
delimo.

Računi le tako, da meriš:

8.  aj 15'085 : 5 92'16 : 9 b)  415'28 K : 4 i od 0'928 km
0'936:6 61'72:4 850 K 51 h : 9 | od 5 kg  328 g

c) l  od 3'24 hi,  4 od 7 q  85 kg,  f od 405'81 K,

f od 28K49h, f od 5'25 m,  J 15 »n 24 cm.

f od 405'84 K, od 15 m  21 cm,  -j od 10'56 m 3

9.  8 glav sladkorja tehta 94 kg ; koliko poprečno 1 glava ?

— Koliko tehta približno poslatev od 100 glav take vrste?

10.  Delavec zasluži na teden 13'5 K; koliko na dan? —
Koliko 24 dni?

120

11.  Obitelj porabi na teden poprečno 24'57 K; koliko
na dan? — Koliko na mesec?

12. Posestnik nameni prostor, ki meri 17'8 a,  za 4 enaka
stavbišča. a)  Koliko meri 1 stavbišče? b)  Koliko je vredno
vsako stavbišče, ako se računi m~  po 5'2 K? c)  Koliko je
vreden ves prostor?

13. Vinogradnik je pridelal 5 let zaporedoma 12'5 hi,
10'4 hi,  11'8 hi,  7'6 hi  in 6'7 hi  vina; kolik je pridelek
poprečno na leto?

14. Kmet je nakosil na svojem travniku v letih 1907.
do 1912. po vrsti 42 q,  46 q,  51'5 q,  49'5 q,  48'5 q,  43 q  mrve.
a)  Koliko se nakosi na travniku poprečno 1 leto? b)  Koliko
je vredna mrva poprečno na leto, ako se računi q  po 4'5 K?

15. Pešec naredi prvi dan 35'6 km,  drugi 28'4 km  in tretji
dan 30'5 km  pota; koliko km  poprečno na dan?

16. Tržnega dne je bilo maslo kg  po 2'56 K, 2'60 K in
2'64 K; kolika je bila poprečna cena?

17. Krčmar zlije 2’4 hi  vina a 32'4K, in 3'6 hi  a 36'8 K;
po čem je hi  zmesi? — Po čem je Z?

18. Kupna cena blaga je 450'32 K, dobička pri prodaji
kupne cene; kolika je prodajna cena?

19. Razdeli m  na 10 enakih delov, potem razpolovi še.
vsak del! Na koliko delov si razdelil m? Kako se imenuje
vsak del? Kako dobiš tedaj 20. del wi?

20. Poišči na podoben način 30. del 1 m  dolge črte na
tabli? Kako najdeš 20. del (^), 30. del Gfr),.. .90. del Gfo)?

21. 4’3'6 : 2 l 0 = del (2 L 0) od 43’6 je 4'36 ; polovico od

4‘36 računimo . . . i. t. d.

22. 36'4 : 20 67'23 : 30 36'4 : 40 15'45 : 50

64'2 : 20 82'56 : 30 6'96 : 60 8'28 : 90

23. 415'20 K : 20 619 K 40 h : 40 26'2 q  : 50

24. Računi na toliko decimalk, da dobiš še Z 45 hi  : 50;
še m 2  352'7 a  : 70; še vZm. 2  95'8 m-  : 90; še dm 3  7'2 «i 3  : 70,
3'81 m 3  : 80, še cm 3  625'6 dm 3  : 90, se h 437'9 K : 70!

121

25. Uradnik ima na mesec 112 K plače; koliko mn
pride na dan?

26. Vlak prevozi v 1 uri 17'6 km  (24’5 km,  30’75 km,
42'7 km);  koliko poprečno v 1 minuti (na m)?

27. Po vodovodni cevi priteka vsake i ure 75’5 hi  vode;
koliko v 1 minuti (na Z)?



28. 98’88 : 12 47'953 : 79 113’49 : 18 253’8 : 36

60’71 : 13 48’836 ; 58 776’5 : 25 128’1 : 75

29. 37 K 44 h : 16; 197 km  800 m : 46; 16 Aa 65 a : 37

30. 112K 50h : 14; 126 q 'tekg  : 25; 25 hi  60 Z : 24

(kvocijente okrajšaj na 2 decimalki!)

31. Za 1 ducat žepnih robcev plačajo mati 8 K 64 h.
a)  Koliko stane 1 robec; b)  koliko bi stalo H  ducata robcev?

32. Gospod je bil na potovanju 14 dni in je potrošil
133’5 K; koliko je izdal poprečno na dan?

33. Na travniku, ki meri 64 a, je nakosil posestnik v

1 letu 34’6 q  mrve; a)  koliko kg  na la; b)  koliko q  zraste
na 1 Aa?

34. Parnik prevozi v f ure 13 km  500 m; koliko po¬
prečno v 1 minuti ?

35. Razdeli m  na 100 enakih delov ter vsak del še na

2 enaka dela! Koliko delov dobiš? Kako se imenuje vsak
del? Kako dobiš 200. del m?

36. Kako dobiš 200., 300., .... 900. del?

37. 415’6 : 100, 200; 53'4 : 100, 300; 640 kg  : 100,
400, 800.

38. 3'12'6 : 3 l 00 = 10 °- del (3 t 00) od 312-6 je 3-126

3. del od 3-126

43’6 : 200 9’45 : 900 816 K : 600 20 t  8 q  : 400

39. 88’2 : 70 234’6 : 30 632’4 kg  : 240 348 ha  : 160

88’2 : 140 234’6 : 170 1445’5 K : 350 665 q  : 190

Kako razdeliš decimalno število s številom,
ki ima z desne 1, 2,.... ničle?

122

40. 501’25 : 125 538’2 : 234 1815’5 : 403

50’88 : 212 190’85 : 175 113’27 : 506

41. Računi na 2 dec. 2213’2 K : 315 4375 K 80 h : 105

194’3 q  : 236 805 a  : 207

42. 45 a  travnika je pognojil kmet s 6 q  pepela. Koliko
pepela je dejal, na la?

43. 24 a detelje je posul kmet s 60 kg  sadre (gipsa).

Koliko kg  pride na 1 a?

44. Nekdo ima 2 400 K letnih dohodkov; koliko mu
pride na dan?

45. Vrt, ki meri 407 m 2 , stane 538 K; po čem je m 2 ?

b.  Delite 1 j decimalno število.

1. a)  3 m v  6 m,  7 K v 35 K; 3 desetine v 27, 45,
81 desetinah.

b)  0’4 v 0’8; 0'5 v 2, 2’5, 4’5; 0’7 m  v 4’9 m.

c)  1’2 v 2’4, 3’6; 1’4 v 2’8; 2’4 m  v 4’8 m.

2. a)  0’02 v 0’08; 0’05 v 0’15, 0’45; 0’08 v 0’64;
0’09 v 0’81.

0’25 v 2, 1’25, 2’25.

3. 0’006 v 0’048 ; 0’007 v 0’063; 0’009 v 0’081.

4.  aj 51’6 t  : 4’3 t  ali 516 q  : 43 q

51’6 -. 4’3 „ 516 : 43

b)  54 m  : 3’6 m  ali 540 dm  : 36 dm

54 : 3’6 „ 540 : 36

Kvocijent ne izpremeni svoje vrednosti,
ako pomnožiš deljenec in delitelj z 10.

5. aj 39’2 : 0’4
16’8 : 0’7
188’8 : 0’8

c? 176’4 q  : 0’4 q
539 4 a : 9'3 a
413’4 m 2  : 7’8 m 2

b)  85’5 : 1’9

175’5 : 2’7

24 : 1’6

d)  4 dkg 8 g  v 72 dkg

2 m  5 dm  v 42 m 5 dm

1 K 40 h v 119 K

123

6. Gospodinja da napraviti srajce iz kosa platna, ki
meri 39 to; koliko bo srajc, ako se porabi za vsako 2'6 m?

1.  Koliko oblek bo mogel narediti krojač iz 42 m  sukna
in koliko bo še ostalo blaga, ako računa za 1 obleko 3'6 to?

8. Kolikokrat se zavrti kolo, ki ima v obsegu 2'5 m,
ako preteče 200 to?

9. Voznik naloži počrez enkrat 1'5 t  premoga; koliko¬
krat pojde po 12 t?

10.  a)  43'75 K : 6'25 K ali 4 375 h : 625 h

43'75 : 6'25 „ 4 375 : 625

b)  19 q  : 0'25 q  ali 1 900 kg  : 25 kg

0'75 Z; koliko steklenic mora pripraviti?

13. Koliko steklenic a 1'25 Z je treba za 50 Z kisle vode?

14. Gostilničar naroči 6 hi  piva v sodčkih a 0'25 hi ;

koliko sodčkov?

15. Koliko desak, širokih po 0'31 m,  bo treba položiti
drugo poleg druge v pod, ki je širok 7'44 m?

16. Koliko učencev more sedeti v 3 m  25 cm  dolgi klopi,
ako je 1 učencu odmerjene 0'65 m  klopi?

17. a)  19'584 kg  : 1'632 kg  ali 19 584 g  : 1 632 g

19'584 ' : 1'632 „ 19 584 : 1632

b)  34 km  : 2'125 km  ali 34 000 m  : 2 125 m

34 : 2'125 „ 34 000 : 2125

c)  10'536 m*  : 2'634 to" ali 10536 dm*  : 2634 dm?

10'536 : 2'634 „ 10536 : 2634

124

Kvo cij ent svoj e vrednosti ne izpremeni, ako
pomnožiš deljenec in delitelj s 1000.

18. aj  1’965 : 0’625 6’834 : 0’402 66’816 : 2’304

20’225 : 0’809 142’834 : 4’201 117’312 : 4’512
b)  0’125 kg  v 2 kg,  4’125 kg  v 33 kg,  8 km  425 m
v 143 km  225 m.

19. 19’5 : 0’78 10’8 : 0’432 16’2 hi  : 1’35 hi

42’7 : 3’05 14’28 : 0’408 72’1 q  : 2’06 q

314 kg  100 <7 : 8 kg  725 <7, 532 kg  560 <7 : 5 kg  72 g.

20. Razdeli na 2 decimalki:

25’345 : 1’4 6’36 : 7’3 13’46 : 162’5

4’12 : 2’1 15’13 : 17’2 600’4 : 512’13

21. Razdeli na 3 decimalke in okrajšaj kvocijent na
2 decimalki:

7’04 : 1’5 7’115 : 9’2 15’3 : 21’24 51’217 : 60’02

4’59 : 0’31 0’23 : 013 21’3 : 1’7 3’25 : 4’1

22. Od 1 Z mleka se dobi poprečno 3’5 dkg  masla,
koliko Z mleka je treba za 1 kg  masla (1 dec.)?

23. 3’85 kg  masla stane 8'74 K. Koliko stane 1 kg 1
Koliko 75 dkg?

24. 3’5 m  sukna kupiš za 26’74K; po čem jem? Koliko
stane 6’2 m ?

25. Glava sladkorja, ki tehta 11’75 kg,  stane 8’46 K;
po čem je kg?  Koliko stane 6’4 kg?

26. Koliko stane 3’6 kg  mila, ako se plača za 4’5 kg
3’24 K?

27. Gospod naroči 3’65 hi  vina; hi  plača po 34 K in
ima povrhu še stroškov 18 K 25 h. Koliko ga stane 1 hi ?

28. Na 1 ha  se poseje poprek 2’5 hi  pšenice. Koliko hi
posevka je treba za pravokotno njivo, ki je' 80 m dolga in
50 m  široka ?

29. Vsobo, ki je dolga 6’5 m  in široka 4’6 m,  je narediti
pod iz desak, ki so dolge po 4’2 m  in široke po 3 dm.  Koliko
desak bo treba za pod, ako se računa namečka 5 %?

125

30. Hišni gospodar hoče narediti pode v 3 pravokotne
prostore. Stranice prostorov so: a)  6 m  4 dm  in 4 m  8 dm,
b)  4 m in 2 m 8 dm, c)  2 m,  8 dm  in 2 m  2 dm..  Koliko
desak, dolgih po 4 m  in širokih po 3 dm  je treba za pode,
ako se računajo za odpadke 4 deske po vrhu?

31. Koliko opek je treba za 8'6 m,  dolgo, 6'5 m,  široko
pravokotno strešno stran, ako pokriva na strehi 1 opeka
po dolgem približno 18 cm,  počrez pa 13 cm  in ako računamo
za nameček 6^ opek več?

32. 6 pravokotno obrezanih hrastovih stebrov, dolgih
poprek po 6’2 m  ter debelih in širokih po 3 dm,  je prodal
posestnik za 250 K. Po čem je bil m 3 ?

33. Nekdo kupi na trgu voz bukovih drv za 24 K.
Doma jih zloži v skladanico, ki je bila dolga 2'5 m  in visoka
1 m,  polena so bila dolga po 80 cm.  Po čem je plačal m 3 ?
Kakšno kupčijo- je napravil, ako so se dobila bukova drva
isti dan na mero a m s  po 10 K ?

34. Ploščina pravokotnika je 20 dm 2 ,  ena stranica 5 m;
kolika je druga stranica?

Koliko je v vrsti ob dani stranici? Koliko takih vrsti moraš
položiti drugo poleg druge, da pokriješ ves pravokotnik? Vrst je toliko,
kolikokrat je 5 dm 2  v 20 dm 2 ?  Kako široka je vsaka vrsta? Kolika je tedaj
druga stranica?

35. Premisli prav tako:

a)  Koliko m,  široka je pravokotna ploskev, ki meri 80 m 2 ,
ako je dolga 10 m;

b)  koliko m  dolga je pravokotna ploskev, ki meri 60 m 2 ,
ako je široka 5 m.

Kako najdeš pri pravokotniku mersko število druge
stranice, ako poznaš mersko število ploščine in mersko število
ene stranice?

Pri pravokotniku najdemo iz merskih števil ploščine
in ene stranice mersko število druge stranice, ako mersko
število ploščine dividiramo z merskim številom dane
stranice.

Pazi na ime ploščine in stranic!

126

36. Pravokotno stavbišče meri 1102 m 2 -  koliko m  je
široko, ako je dolgo 38 m ?

37. Pravokoten travnik meri 50 a,  dolg je 91'5 m.
Koliko je širok?

38. Gospodar hoče narediti za 25’6 m  dolgim dvoriščem
prav tako širok, 8 a  velik, pravokoten vrt. Kolika bo dol¬
žina vrta?

39. Od pravokotne njive, ki meri 30 a  in je široka 25 w,
se proda z enega konca pravokoten kos, ki meri 10 a.  Koliko
dolg je prodani kos, koliko dolg je ostanek?

40. Kako visoka je pravokotna pokončna prizma, ki meri
60 dm 3  in je na osnovni ploskvi 4 dm  dolga in 8 dm  široka?

Koliko dm 8  meri 1 dm  visoka pravokotna pokončna prizma, ki ima
za osnovno ploskev isti pravokotnik, kakor dana prizma? Prizma je visoka
toliko dm,  kolikorkrat je 12 dm s  v 60 dm 8 .

60 dm 8  : 12 dm 8  = 60 : 12 = 5.

Prizma je visoka 5 dm.

Domisli se, da je 12 tndi mersko število osnovne ploskve!

41. Premisli prav tako in izračuni višine pokončnih
pravokotnih prizem:

a)  dolžina osnovne ploskve 6 cm,  širina 5 cm,  prostornina
prizme 300 cm 3 ;

b)  dolžina osnovne ploskve 8 dm,  širina 5 dm,  prostornina
prizme 400 dm 3 .

Kako najdeš višino pravokotne pokončne prizme?

Mersko število višine pri pokončni pravokotni prizmi
najdemo, ako njeno prostornino izmerimo s prostornino
prizme, ki ima isto osnovno ploskev in za višino 1 mersko
ednico, ali pa ako mersko število prostornine dividiramo
z merskim številom osnovne ploskve.

Pazi na imena števil v računu!

42. Izračuni višine pokončnih pravokotnih prizem:

a)  Širina osnovne ploskve 3'5 dm,  dolžina 4’2 dm,  pro¬
stornina 73’5 dm 3 -,

b)  širina osnovne ploskve 6 dm  2 cm,  dolžina 1 dm  4 cm,
prostornina 73'78 dm 3 -,

127

e)  ploščina osnovne ploskve 1 m 3  12 cZm 3  50 cm 2 ,  prostor¬
nina 2 m 3  306 dm 3  250 cm 3 ;

d)  ploščina osnovne ploskve 12’8 dm 2 ,  prostornina 57’6 dm 3 .

43. Zaboj naj bi držal 3 %hl.  Koliko mora biti visok, ako
je 8'5 dm  dolg in 6'4 dm  širok?

44. Gospodar hoče napraviti predal, v katerega bi šlo
30 hi  žita. Koliko globok bo predal, ako meri v dnn 2'5 cZm 3 ?

45. V gramoznici naj bi bilo J m 3  prostora. Koliko bo
globoka, ako se ima narediti 1'3 m  dolga in 1’2 m  široka?

46. Kako globoka je škatla, ako je

a)  osnovna ploskev dolga 17 cm,  široka 11 cm in pro¬
stornina škatle 1 dm 3  683 cm 3 ;

b)  osnovna ploskev dolga 3'4 dm,  široka 2'5 dm  in pro¬
stornina škatle 18'7 dm 3 ?

c)  Koliko lepenke bi bilo treba za vsako teh. škatel,
ako je na pokrova privihani kraj širok 4 cm?

8. Procentni in obrestni račun.

a. Ustno.

1. a)  Koliko je 1 stotina (^')  ali 1 procent (1 od¬
stotek, 1^) od 100 K?

b) l°/o  od 200, 300, .... 1000, 1200 K?

i %  od 100 K je 1 K, 1 % od 400 K je 4krat 1 K — 4 K.

2. tto  ali 2 %, -q  ali 3 °/o , T |- o - ali 4 °/o,  ali 5 °/o,
.... od 100 K, 200, 300, .... 900 K.

1 % od 500 K je 5 K, 2 »/o  od 500 K je 2krat 5 K = 10 K.

3. 1% , 2^, 3^ od 100 K, 100 Z, 100 desak, . . . .

Procenti (odstotki) naznanjajo tndi, koliko enot pride
na 100 enot.

4. Kaj pomeni: Trgovec je imel pri kupčiji 8 % do¬
bička; 3 % izgube; cena je žitu odnehala za 2 % ; meso se
je podražilo za 3 % ; od vsajenih drevesc jih je vsahnilo 12 % ?

8% dobička je vse  kupne cene ali 8 K od vsakih 100 K.

5. Nekdo plačuje od stanovanja 400 K najemnine.
Koliko plačuje potem, ko mu hišni gospodar poviša najemni¬
no za 10 °/o ?

128

6. Kramar vzame pri trgovcu v mestu za 600 K blaga;
ker plača takoj, mu računi trgovec blago za 6 Jo  ceneje.
Koliko velja blago?

7. Izmed 1000 ljudi, ki so umrli v okraju v 1 letu,
je bilo 26 °/> otrok do 1 leta; koliko je umrlo otrok ? — Odraslih,
ki so bili stari črez 70 let, je bilo med umrlimi 18 °/o  ; koliko
je to? — Za jetiko jih je umrlo 16 % ; koliko jetičnih je bilo
med umrlimi ?

b. Pismeno.

8. Prekupca stane blago 655 K, dobička ima 8 %.
a)  Koliko ima dobička; b)  za koliko proda blago? •

1 % je 6'55 K, 8 % 8krat 6’55 K.

9. Na stečaju se je prodalo blago, ki je stalo 860 K,
v 5 % izgubo, a)  Koliko je bilo izgube; b)  za koliko je šlo
blago v prodaj?

10. Kmet hoče kupiti travnik, ki je cenjen 845 K, ter
mora položiti 10 Jo  varščine. Koliko je to?

11. Mojster prevzame zidarska dela pri šolskem poslopju
za 15 850 K in položi 5 % varščine. Kolika je varščina?

12. Žitni prekupec ima v zalogi pšenice za 2 340 K.
Koliko je vredna zaloga, ako poskoči pšenici cena za 3 % ?

13. Kmet ima par volov, vrednih 840 K. Koliko so voli
manj vredni, ako odneha cena živini za 2 % ?

a. Ustno.

1. Nekdo ima na posojilu 400 K; dolžnik mu daje od
izposojenega denarja na leto 5 % odškodnine. Kolika je celo¬
letna odškodnina?

2. Nekdo ima v hranilnici vloženih 500 K; hranilnica
daje za leta 2 % odškodnine. Koliko dobi vložnik črez
| leta?

Vsota, od katere ima upnik (vložnik) užitek,
se imenuje glavnica; donos od glavnice so obresti.
Obresti se napovedujejo v procentih (odstotkih).
Procenti povedo, koliko K se dobiva od 100 K ali
koliko stotin glavnice je donos v 1 letu.

129

3. Izračuni obresti za 1 leto od:

a)  200 K, 300 K, 500 K, 1 000 K po 5 % ■

b)  od 600 K, 700 K, 1 200 K po 4 % !

4. Koliko je 1 °/o a)  od 1 K (= 100 h); od 2 K,

8 K, 16 K, 20 K, 43 K, 85 K?

odlK, 3K, 15K; b)  3 % od7K, 10 K, 45K;

c)  4 % od 1 K, 25 K, 70 K; d)  5 % od 14 K, 34 K, 72 K.

6. Obresti za 1 leto po 4 % od 100 K, 30 K, 130 K;

400 K, 45 K, 445 K; po 5 °/o  od 410 K 540 K, 360 K.

7. 4 % od 400 K, 500 K, 30 K, 8 K, 140 K, 260 K.

1 % od 400 K so 4 K, % % je polovica od 4 K.

8. Koliko obresti se dobiva na leto a)  od 300 K, 700 K
po 44 % ; b)  200 K, 600 K, 900 K po 34 °/o ?

b. Pismeno.

9.  Koliko obresti donašajo glavnice:

a)  745 K, 1 517 K, 1 750 K, 243’80 K, 310’6 K po 5 %
v 1 letu;

b)  1 250 K, 2 785 K, 916’5 K, 345’25 K, 1 218’5 K po
4 % v 2 letih?

10. Izračuni obresti od glavnic:

a)  462 K, 590 K, 785 K, 1 250 K po 34 za 1 leto!

\ % od 462 K.4'62 K

3 %.462 K X 3 == 13’86 K

4 $. 4-62 K : 2 = 2-31 „

3| %.16-17 K

b)  712 K, 920 K, 673 K, 1460 K po 44 % za 2 leti!

11. Gospodarju nosi hiša na leto čistih 1 250 K. Koliko
mu ostane, ako mora iz tega plačevati obresti od 9 400 K
po 4 % in od 4 200 K po 44 ^ ?

12. Kmet kupi posestvo za 8 540 K; f kupa plača takoj,
od ostanka pa plačuje obresti po 44 Koliko obresti daje
na leto?

13. Nekdo podeduje posestvo, ki je vredno 8 300 K. Na
posestvu je dolga 2 350 K in 5 % obresti za 2 leti. Kolika
je dediščina?

Črnivec: Bačunica za obče ljudske šole. II. (XI. 1620.) 9

130

14. Koliko obresti dobiš za % leta od

a)  420 K po 4$; b)  640K po 4-j%; c)  860 K po 4^^;
d)  428 K po 4|^?

Koliki del obresti celega leta so obrest za g- leta?

15. Kmet ima v hranilnici 540 K. a)  Koliko obresti
dobi za vsakepa | leta? b)  Koliko obresti prejme vsakega
•g- leta več, ako hranilnica zviša vložnikom obrestno mero
na 4-i^ ?

16. Hišni gospodar si je izposodil v posojilnici 800 K
po 6%. a)  Koliko obresti plačuje vsakega -g-leta? b)  Koliko
obresti plačuje vsakega 4 leta manj, ako posojilnica zniža
dolžnikom obrestno mero za |^?

9. Raznovrstne naloge.

1. Račun za gospoda N. v L.

2. Šivilja naredi materi obleko in računa za delo 12 K,
za podvleko 4 K 20 h, za trakove in čipke 4’50 K, za gumbe
in druge manjše dodatke 1’20 K. Sestavi račun!

3. Mizar računa za novo omaro 48'50 K, za novo mizo
14'60 K, za popravo omare 4 50 K, skrinje 3'70 K, mize
6'30 K, za druge manjše popravke 3'20 K. Naredi račun!

a)  Koliko je zakupila ? b)  Počem je bil kg  kupljenih živil ?

5.  Račun za gospo N. v L.

131

1. decembra

2.

5.

15.

20.

23.

30.

??

v

v

K ' h

6| kg  sladkorja a 1'04 K ..

If kg  kave a 3’20 K.

kg  soli a 24 h.

2 Z laškega olja a 1’60 K . .

3-g kg  svinjske masti a 1'84 K

5 kg  riža a 60 h.

10 Z petroleja a 40 h.

skupaj.

6.  V hiši so popravljali 3 zidarji 3| dnč a 3’60 K in
so porabili 136 zidnih opek a 4 h, 34 kg  cementa a 12 h in
za 18'50 K fine malte. Koliko je bilo računa?

7.  Leta 1882. je veljal v Ljubljani 1 kg  govedine
1'12 K, teletine 1'04 K, svinjine 0'96 K, leta 1912. pa 1 kg
govedine 1'80 K, teletine 1'80 K, svinjine 2 K. a)  Za koliko
se je podražil 1 kg  teh živil v 20 letih? b)  Koliko je stala
1. 1912. približno obitelj več govedina, teletina, svinjina nego
leta 1882., ako računaš, da se je poprečno kupilo celo leto
govedine 300krat a 75 dkg,  teletine 58krat a 1'25 kg  in
svinjine 40krat a 1'25 kg?

8. Stavbenik plačuje zidarjem na dan po 3'80 K, strež¬
nikom po 2 40 K, tesarjem po 3'90 K. aj  Koliko mezde
plačuje na dan, ako mu dela 28 zidarjev, 4 strežniki in
6 tesarjev? b)  Koliko na teden?

9. Obitelj daje na leto 480 K najemščine. a)  Koliko
plačuje vsako četrtletje? b)  Koliko mora prihraniti mesečno
za najemščino?

10. Za moško obleko računa krojač 3'6 m  sukna; koliko
oblek naredi iz trobe sukna, ki meri 37'6 m?

11. Od trobe platna, ki meri 35'4 m,  odreže šivilja
2 ducata brisač, dolgih po 1'2 m. a)  Koliko platna je ostalo?

9 *

132

b)  Koliko velja blago za brisače, ako je m  po 65 h? c)  Koliko
stane 1 brisača, ako je bilo za delo računa od vseh 2’36 K?

12. Goveje meso je kg  po 1'56 K, 1'84 K in 2 K;
kolika je srednja cena?

13. Tržnega dne se je prodajalo maslo kg  po 2’30 K,
2'34 K, 2‘46 K in po 2'50 K; izračuni srednjo ceno!

14. 5 let po vrsti je imel trgovec čistega dobička
2 31575 K, 3 210 K, 2 825'8 K, 2 995'6 K, 2 117'25 K. Kolik
je čisti dobiček poprečno na leto?

15. Kmečko posestvo je donašalo 4 leta zaporedoma
516'40 K, 600 K, 495'50 K, 520'80 K čistega dohodka, peto
leto pa je bilo 50 K izgube. Koliko je poprečnega letnega
donosa?

16. Hišni posestnik je dobival 3 leta po 1 260 K, 2 leti
pa po 1480 K najemščine; vzdrževanje poslopja ga je
stalo teh 5 let po vrsti 250 K, 175'5 K, 220'75 K, 150 K,
200 K in davka je plačal v tem času 1722'5 K. Kolik je
poprečno čisti dohodek na leto?

17. Žitni trgovec opusti trgovino in proda vse premično
blago: 250 q  pšenice a 20'4 K, 365'5 q  ovsa a 18'5 K, 115 q
fižola a 28'3 K, 1 par konj za 465 K, vozove, tehtnice,
vreče in vso drugo opravo za 826'45 K. Koliko izkupi za
premičnine ?

18. Zemljiškemu posestniku so cenili nepremično imetje:
hišo in gospodarska poslopja 4 250 K, njive 3 400, sadni vrt
1 300 K, travnike in senožeti 4 200 K, gozd 6 380 K. Kolika
je cenilna vrednost nepremičnin?

19. Koliko je 75 kg  (60 kg,  1 q  25 kg)  pšenične moke,
ako je 1 q  28'60 K?

20. Koliko je 3j q  krompirja, ako je q  po 5'90 K?

21. Za 4 pare otroških črevljev plačajo oče 28'2 K;
koliko je izkupila prodajalka, ki je poprečno po tej ceni
prodala 36 parov?

22. Gospod je potrošil na potovanju v 14 dneh 168 K;
koliko mora dodati, ako namerava potovati še 8 dni?

133

23. Za 9 K se kupi 1 000 smrekovih, sadik; koliko stane
5 800 sadik ?

24. Za 80 hruškovih, drevesc je dal kmet 6 K; 45 jih
odstopi sosedu. Koliko dobi zanje?

25. Na prostoru od 10 a  našteje gospodar 30 debelih
smrek, a)  Koliko smrek je približno v gozdu, ki meri 4 ha
15 a? b)  Koliko so približno vredne smreke, ako se ceni
poprečno deblo 6 K ?

26. V 35 m  dolgem plotu je 305 letev; koliko letev
mora pripraviti gospodar, ako hoče podaljšati plot za 42 m?

27. Za 35 m 2  poda je bilo treba 42 desak; koliko desak
bo treba za pode v celi hiši, ki merijo skupaj 235 m-?

28. Delavec zasluži na teden 13’2 K; koliko v mesecu,
ki ima 31 dni, ako je vmes 5 nedelj in 1 praznik?

29. 6 delavcev zasluži na teden 99’4 K; koliko zasluži
24 delavcev?

30. Voznik je naložil 22’5 q  slame na 3 voze; na koliko
vdz pojde 40 q  slame?

31. 720 m  okrajne ceste so dovršili v 6 dneh; v koliko
dneh bo gotova cela cesta, ki meri 3 km?

32. 20 m  dolg kos domačega platna stane 8’40 K. Koliko
je ostanek, ki meri a) 7 m, b)  4 m, c)  5 m, d)  16 m?

33. Gospodinja računa za 1 rjuho 2’5 m  platna; koliko
stane 12 rjuh, ako je kos platna, ki je v njem 10 m,  8’30 K?

34. Za 12 brisač se je porabilo 15 m platna a 44 h;
koliko stane blago zali ducata brisač ?

35. Za kuhinjski predpasnik je treba 1’8 m  platna; koliko
stane blago za 6 predpasnikov, ako velja troba, ki meri 20 m
7'20 K?

36. Šivilja je porabila za obleko 10 m  blaga, ki je bilo
široko 0’75 m; koliko m  potrebuje, ako je blago široko 1’50 m?

37. Dve gospodinji kupita glavo sladkorja, ki tehta
13 kg,  za 12’74 K; koliko da vsaka, ako vzame ena 6 kg,
druga 7 kg?

134

38. Dva soseda kupita 1’25 M  vina za 60 K; koliko
plača vsak izmed nju, ako vzame eden 50 Z in drugi ostanek ?

39. Pešec naredi v 1 četrti ure 1’25 km  pota; kako
daleč je prišel, ako je hodil 2 J ure?

40. Na kilometrskem kamenu v A  je zabeleženo 27’8 km,
v B  46’4 km\  koliko km  prehodi pešec v 1 uri ako potrebuje
za to pot 3J ure?

41. Leta 1882 je bil pri nas hi  pšenice 18’20 K, rži
12’36 K, ječmena 9'42 K, ovsa 6’82 K, ajde 9’74 K; leta
1912. pa q  pšenice 25 K, rži 23 K, ječmena 21 K, ovsa
23’50 K, ajde 24’80 K. Izračuni, za koliko se je izpremenila
cena vsakateremu žitu v 30 letih, ako tehta 1 hi  pšenice
76 kg,  rži 72 kg,  ječmena 67 kg,  ovsa 56 kg  in ajde 63 kg.

43.  Hranilnih snovi je v 1Z mleka malone 3 krat toliko
kakov v 1Z piva. Ako stane 1 Z piva 48 h, koliko je vreden
glede hranivosti IZ mleka? — Koliko Z mleka se dobi v res¬
nici za to ceno, ako je 1Z mleka 18 h ?

43. Vinski cvet (upijančljiva snov v žganju, vinu, pivu)
nima v sebi prav nič hranilnih snovi. — a)  Koliko zavrže
žganjar na leto, ako zapije na dan poprečno 35 h? —
b)  Koliko bi mogel kupiti za denar, ki ga znese v žganjarno,

1. mesa, ako računamo kg  po 1'80 K,

2. sira, „ „ kg „  2’10 „

3. moke, „ „ kg „  34 h ?

44. Pomočnik zapije vsako nedeljo in praznik poprek
1’80 K. Vrhu tega je poprečno vsak drugi ponedeljek od
pijače bolan in ni za delo, a)  Koliko zapravi na leto, ako
ima na dan 3’50 K?

b)  Koliko bi si mogel prihraniti le glavnice v 5 letih,
ako bi opustil grdo razvado?

45. 100 K glavnice donaša na leto 4’5 K obresti; koliko
K donaša a)  600 K, b)  700 K, c)  1 500 K, d)  3 600 K?

46. 100 K daje na leto 4 K; koliko obresti je od
a)  20 K, b)  25 K, c)  75 K, d)  60 K, e)  80 K?

47. Koliko letnih obresti donašajo glavnice: a)  625 K
po 4 %, b)  735 K po 4% °/o, c)  780 K po 5 % ?

135

48. Obresti od 475 K po 4| °/o a)  za 2 leti; b)  1 leto
6 mesecev; cj 1 leto 8 mesecev.

49. Koliko stane stavbišče kvadratne oblike, ako meri
stranica kvadrata 46’5 m  in je m?  po 9'75 K?

50. Od pravokotnega stavbišča, ki je široko 26'5 m  in
meri 21’2 a,  se proda 50 m  dolga parcela. Koliko meri pro¬
dana parcela?

51. Iz pravokotne njive, ki je dolga 68 m  in široka
35’5 m,  se naredi na enem koncu 10 a  vrta. Kako dolg je
vrt, kako dolg ostanek njive?

53.  Koliko l  drži škatla iz pločevine, kije znotraj dolga
3'2 dm,  široka 2'5 m  in globoka 1'5 dm?

53. V pravokotni, 4'5 m  dolgi in 3'2 m  široki ograji je
nasut krompir %m  visoko. Koliko hi  krompirja je v ograji?
Koliko q  tehta krompir, ako tehta 1 hi  krompirja 78 kg?

54. Koliko dm?  drv je v skladanici, ki je 4'5 m  dolga,
1'5 m  visoka in so polena dolga po 80 cm? —  Koliko so
drva vredna, ako velja m 3  9'50 K?

55. Kako težka sta 2 podbojna stebra prizmaste oblike
iz apnenca, ako sta dolga po 2'5 m,  široka in debela po
3'5 dm?  (1 dm 3  apnenca tehta 2'8 kg).

56. Koliko telita 7 m  železnih šin, ako so široke 8 cm
in debele 1 cm?  (1 dm?  železa tehta 7'8 kg.)  — Koliko stanejo
šine, ako je kg  po 48 h ?

136

Dodatek.

Novci, mere in uteži.

Novci (denarji).

Računska enota je krona (K) = 100 vinarjev (h).

Zlati novci (zlatniki):

a)  dvajsetkronski zlatniki (zlati dvajsetaki),

b)  desetkronski zlatniki (zlati desetaki).

Srebrni novci (srebrnjaki):

a)  kronski novci (krone),

b)  dvekronski novci = 2 K,

“c) petkronski novci (petaki) = 5 K.

Nikljasti novci:

a)  desetvinarski novci (desetice) = 10 h,

b)  dvajsetvinarski novci (dvajsetiee) = 20 h.

Bronasti novci:

a)  Novci po en vinar (vinarji),

b)  novci po dva vinarja (dvovinarniki) = 2 h.

Papirnati novci:

Bančne note (bankovci): a)  po 10 K (desetaki), b)  po
20 K (dvajsetaki), c)  po 50 K (petdesetaki), d)  po 100 K
(stotaki), e)  po 1 000 K (tisočaki).

Od novcev avstrijske vrednote se rabijo še srebrni
goldinarji (1 gl. — 2 K).

Mere in uteži.

a)  Dolžinske mere.

137

1 mirijameter (rim) = 10 kilometrov = 10 000 metrov,

1 kilometer (km) — 1 000 metrov,

1 meter (m) = 10 decimetrov = 100 centimetrov (cm),

= 1 000 milimetrov,

1 decimeter (dm) —  10 centimetrov = 100 milimetrov,

1 centimeter (cm) = 10 milimetrov (mm).

b)  Ploskovne mere.

1 kvadratni mirijameter (|im 2 ,

1 kvadratni kilometer (km?)

1 hektar (ha)

1 ar (a)

1 kvadratni meter (m 3 )

1 kvadratni decimeter (dm?)

— 100 kvadratnih kilometrov,

= 100 hektarov,

= 100 arov,

= 100 kvadratnih metrov,

= 100 kvadratnih decimetrov,

= 100 kvadratnih centi¬
metrov (cm 2 ).

c)  Kubične mere.

1 kubični meter (m 3 ) — 1 000 kubičnih decimetrov,

1 kubični decimeter (dm?)  = 1 000 kubičnih centimetrov,

1 kubični centimeter (cm 3 ) = 1 000 kubičnih milimetrov (mm 3 ).

d)  Votle mere.

1 hektoliter (hi) =  100 litrov,

1 liter (Z) — 10 decilitrov (dl).

ej časovne mere.

1 leto — 12 mesecev — 62 tednov 1 dan,

1 teden — 7  dni,

1 dan = 24 ur,

1 ura = 60 minut,

1 minuta = 60 sekund.

Navadno leto ima 365 dni, prestopno leto 366 dni.

Črnivec: Računica za obče ljudske Sole. II. (XI. 1620.) 10

138

f)  Števne mere.

1 ducat = 12 komadov (kosov).

1 razstavka = 10 snopov,

1 kopa — 6 razstavk — 60 snopov.

1 bala (papirja) je 10 risov, 1 ris je 10 knjig, 1 knjiga
je 10 leg, 1 lega je 10 pol.

139

Kazalo.

Oddelek A.

I.  Računanje v številnem obsegu od eden do tisoč.

Stran

1. Ponovilo iz številnega obsega do sto. 3

2. Števila od eden do tisoč. 5

3. Seštevanje. 10

4. Odštevanje. 17

5. Množenje. 26

6. Merjenje in deljenje ali dividiranje. 35

7. Ponovilo in raznovrstne naloge. 51

II. Desetine, stotine in tisočine; novci, mere in uteži
v decimalnih številih.

1. Desetine (dn.). 54

2. Stotine (sn.). 55

3. Tisočine (tn.). 58

»r

Oddelek B.

I. Računanje v številnem obsegu črez tisoč.

1. Ponovilo iz številnega obsega do tisoč. 60

2. Števila črez tisoč. 61

3. Seštevanje. 64

4. Odštevanje. 68

5. Najobičneji računi s časovnimi merami. 73

6. Množenje. 75

7. Ploskovne mere, ki jih največ rabimo. 84

8. Merjenje in deljenje ali dividiranje. 85

10*

140

II. Računanje z decimalnimi števili.

Stran

1. Pojem decimalnih števil; napisovanje in čitanje. 94

2. Seštevanje. 98

3. Odštevanje. 101

4. Množenje z 10, 100, 1000,. 104

5. Deljenje z 10, 100, 1000  Kubične mere, ki jih največ rabimo . . 105

6. Množenje. Pravokotnik. Pravokotna pokončna prizma.109

7. Deljenje in merjenje ali dividiranje.118

8. Procentni in obrestni računi.127

9. Raznovrstne naloge.130

Dodatek.136

Univerzitetna knjižnica Maribor

S

21332/2,1913

000510030

ZA ČITALNICO