Silvica
(Slu-iea u življenja; zap. iV. U. 1'odkriuiski.)   "•   ^r'-*^-1
edt>l scm na klopiiM v Ijubjjanskej ^Zvezdi." ¦ Pop6ludansko solnee jo gijalo skozi   mlade,   soenate  Uste  kostanjevih   dreves  in  risalo  svitle   nzaj6ke" po pesiu,  ki  so  skakali nagajivo sem ter tjii,  postajali zdaj večji, zdaj manji, kakor so se pač pregibali listi v vzpomladnem retriju . . .
(Tra je bila Stiri. Tediij se oglasi v stolpu nnnske cerkve droben glas zvona — za tem nizji — in že tretji še nižji . . . vsi trije glasovi pa se združijo v jedno milotožno zvonenje, ki mi čudovito gane moje srce. — ,Urnrlo jo dete ... fegavo? . . . ali pridno?" . . . mislil sem si, a vže so se prikazali izza ogla črni konji, ki so peljali poc!asi na pozlafeuem mrtvaškem vozu s srežimi venci in svi-lenimi trakovi pokrito belo krsto. Za vozom sU stopala oče in mati z nežnima hčerkama, potem je sledila dolga vrsta Ijudij. Neznosna srčna bridkost se je brala na bledem očotovem obrazu. ki ni jokal, nogo stiskal ustni ia zrl v tia. Mati in lifprki ste pritiskali rnti k zarudelim oSpjii in glasno ihtcli. — Uboga družina! Izvestno vam ju bil raali pokojnik pol srea — pol aveie, da tako britko plakate, lako britkn žalujete! . . .
Sprevod je dospcl do nunske Ijudske šole. Tu se odpro šolska vrata, skozi katera se vsuje tfllpa vpsolili. rdeieliSnih deklic v pisanih krilcib. Ravnokar še tako glasne, iitihuile so takij, videč mrtvaški sprevod. Ko so spoznale roditelje in deklici za krsto, prebltrlela so njihova liieca, h očij so se jim udrle sotee in glasno so zaklicale: nSilvical . . . sirotica! . . . z Bogom, dušica! . . . moli za nas pri ¦nateri Božjej!" . . . iu olroci so tefcli ob strani poti za krsto, metali v voz šopke vijolic in šmarijnie, — a nekaterft manjše so otožno strmele za vozora, mabate z robei in pošiljale z rokami poljubke svojej mrtvej soucenki . . . Otrl sem si solzo, ki se lui je prikradla pri t«m prizom iu se pridrnžil zaostalim učenkam.
»Ste li rade iinele Silvico?" — nagovoril sem jih. .čegava pa je bila?"
,0h, gospod, nepopisno smo ljubilo Šibov6evo.Silvico!" — odgovorila mi je prijazno jedua izmvj njih. nHila ju pa tudi najpridnejša, najposhisnejša iu najcislejšu v vsem »otrcškem vrtu" . . . mati Margareta so nara jo stavili vcduo v izgJed."
,,Kako prijetno se je bilo igrati i njo!" — pristavila je druga. nSezidale sve včasi iz knjig, repe in korenja cerkvico, kamor sve pripeljale svoje piiničke molit. Ker pa niso mogle sarae držati rok lepo k višku, zvezalu sve jim jc z nit-kami, a medve sve pole:                                                                                   ¦
nPrdjnbi JeztiKok naš, Otroke ki rad imaS,
Ponižni, pridni in krotki, Naj bODio titdi kakor Tl"
nA medve" —- hitela mi je pripovedovati tretja. ^raedve pa sve su igrale Mšolo;u puniuke so bilc učenke, jaz sem bila učitoljiea. Silva pa nadzornica. — Pri sv. maši ni nikdar obrnila o5ij od oltarja, klečala jo na tleh in držala vedno lepo skleujenc roke. Kadar jo šla mimo eerkve, vselej su je pobožiio pokriža)*, in če je videla duhovnika še tako dalef, tekla mu jo poljubit rokii. — Vzlasti so se jej smilile sirote; svoj kosec kruba je rada dala siromaku ter prosila maler, uaj ¦ mu da razven krajcarja še kaj jcdi."
,Je-Ii bila dolgo bolna?" — vpražal sem dalje.
,Prav ničl" — odgororilo so vse nakrat. »Prcdvčurajšnem iiopoliidnu jc bihi še v 8oli. Ko je prišla dom6v, rekla je materi: ,Oh, raati, kako lii rarfa urarla, da bi bila angeljček v nebesih, kjer Iji molila za vaa, za očeta in sustrici . . ." Zvečor se je z očetom še igrJla na prste, kakor rai v notroški!ni vrtu:"
Ta je sprožil stn'1,                 Tii ga je na ražeu dfel
Ta je zajžka yjil                   Ta ga jc pa snfcl — i, t. d.
Potam leže v postefjico, moli in zaspi. A nenadoma skoči po konci. Kp jo jn-eplaSena mati vzame v narofje, v par trenotkih jej mirno zaspi za vofu«."
Dcklice so se začde zopet jokati. A jaz seiu dejal: ^Posnemajte Silvico, da tudi vas Bog vzame za angeljčke v nebesa! — Z Bogom, deklice!" —