MUZEJSKI IZLETI Tudi letos smo imeli tri muzejske iz lete — na Hrvaško, v Rezijo in na Ko roško. Kakor vedno je udeležence zbiral Lovro Planina, bilo jih je na prvem 40, 277 Skupina izletnikov v Trakoščanu Foto; Fr. Planina na drugih dveh 41. Interesentov je bilo vsakikrat več. Strokovno je vse tri iz lete vodil France Planina. Pri Transtu- ristu smo dobili udobni avtobus Merce des. Naš prvi izlet v nedeljo 25. maja 1969 je veljal pokrajinskim in zgodovinskim značilnostim severnega dela Hrvatskega Zagorja in vzhodnega Podravja. Po po stanku na Trojanah in v Rogaški Slatini smo dospeli v gornje Posotelje pod hri bovjem Macljem in se na hrvaški strani ustavili najprej v Krapini, kjer so nas zanimali predvsem ostanek nekdanje utrdbe, spomenik Ljudevita Gaja in Huš- njakova jama, v kateri je prof. Kram- berger-Gorjanovič v letih okoli 1900 iz kopal okostja neandertalskega pračlove- ka in takrat živečih živali, ki so v bli žini jame sedaj v kipih upodobljeni. Pod Strahinščico smo nato prešli v dolino Bednje in obiskali grad Trakoščan. sli kovito obnovljeno stavbo vrh stožčaste- ga griča nad jezerom sredi samotne gozdnate pokrajine. Ogledali smo si mu zejske zbirke v grajskih sobanah, v ka terih je nekdaj živela rodbina velikašev Draškovičev, ki je dala celo vrsto za hr vaško in evropsko zgodovino pomembnih mož — vojskovodij, politikov in umetni kov. Pot čez odmaknjene in večini nas neznane Haloze nas je potem pripeljala na Ptujsko polje in v Ptuj. Pričakal nas je upokojeni gimnazijski ravnatelj Fran ce Alič, rojak iz Gorenje vasi in član na šega muzejskega društva, ter nas sprem ljal v zbirke mestnega muzeja, nato pa na vrt Novega sveta, kjer smo imeli po čitek in prijateljski razgovor. Na pov- ratku smo krenili v Kidričevo, da smo od zunaj videli to novo industrijsko na selje. S kofMco novih vtisov smo se v početku noči vrnili v Loko. Z bojaznijo, da se bo petdnevno dežev je nadaljevalo še v nedeljo 8. junija 1969, smo po mokri cesti začeli drugi izlet — v Rezijo. Alpske vrhove so zagrinjali oblaki, le tu in tam je skozi kako okno posijalo sonce in slikalo svetlo zelene podobe po temnih bregovih. Slikoviti Martuljek je bil črn, vrhovi pa so se skrivali v oblakih. Ko pa smo prešli me jo pri Ratečah, je bilo nebo že manj grozeče. Skozi zaselke Pod klancem. Fu žine in Belo peč ter mimo Remšendola smo dosegli Ziljico in Trbiž, kjer smo obiskali kramarski del, ki pa je bil to hladno nedeljo manj živahen. Od Žabnic nas je pot vodila po Kanalski dolini mi mo Ovčje vasi, skozi Ukve, Naborjet in Lužice v Pontebo. Spomnili smo se usode Kanalskih Slovencev, med katere so se vrinile nemške vasi in so po prvi vojni postale del Italije. Ob deroči Beli smo 278 hiteli po sUkoviti Železni dolini mimo stranskih dolin Donje in Reklanice, ki za trenutke pokažejo vršace zahodnih Julijskih Alp. Na Beli smo zavili v Re zijo, ki je bila naš glavni cilj. Raz Kal- varijo nad Ravenco smo se razgledali po gručastih vaseh Njivi. Osejanih in Solvici ter njihovem gorskem ozadju Muzcih, Skutniku in Kaninu. Po kosilu v hotelu »alle Alpi« smo se vračali po isti pot do Kluž, zavili v dolino Rekla nice, ki se ob terasah z redkimi doma čijami in pečinah s slapovi vzdiguje med glavno alpsko skupino z Montažem in Višem ter med tedaj še močno zasneže nim Kaninskim pogorjem na preval Nevejo, kjer smo se kratko ustavili v planinskem domu. Od tam smo se spustili k Rabeljskemu jezeru, ki leži popolnoma samotno sredi deviške gorske pokrajine pod varstvom Jerebice in sli kovite Fiinfspitze. Ob razgledu na modro- zeleno jezero smo se vzpeli na Predel ter se po opravljenih mejnih pregledih vrnili v Jugoslavijo. Tam smo se že dru gič vzdignili više kakor je naš Lubnik. Kar iz avtobusa smo si ogledali spo menik branilcem Predela leta 1809, zi- dovje trdnjavice, odcep ceste na Skrbi- no v Plazju, ki je najvišja turistična ce sta v Jugoslaviji, »vas črnih rut« Str mec, Kočno med mogočnim Mangrtom in Jalovcem, porivlačni Log pod Mangr tom in divje Loške stene nad njim, iz prve svetovne vojne zloglasni Rombon in jarkasto Možnico pod njim. Ustavili smo se pri stari avstrijski trdnjavi Klu- že, zrli v globoki kanjon Koritnice ter opazili železne lestve čez steno, po ka terih so vojaki v prvi vojni donašali ma terial v bojno črto na Rombonu. Pri Ka- lu-Koritnici smo zavili k Soči, videli skalni podor na Javorščku iz leta 1950 in ob cesti spomenik partizanom Grad- nikove brigade, ki so padli leta 1943 na planini Golobar. V vasi Soča smo izsto pili, da smo si ogledali Velika Korita in slikarije Toneta Kralja v vaški cerk vici ter se okrepčali v sosedni gostUnici. Na vožnji skozi Trento smo omenjali planinsko kočo Zlatorog, triglavsko do lino Zadnjico, nekdanje fužine, domačijo vodnikov Tožbarjev, Kraljeve stenske slike v cerkvici, alpinetum Juliana in ploščo gorskim vodnikom. Sli smo še v kanjon Mlinarice in k spomeniku Julija Kugyja, odkrivatelja lepot trentskih go ra. Alpski vrhovi so žareli v predvečer- nem soncu in se jasno odražali od mod rega neba. Razumljivo je, da smo na vožnji čez Vršič, ko smo se ta dan že tretjič dvigali v višino, opazovali ne le veličastno panoramo sten in vrhov, tem več tudi vse zanimivosti ob cesti, ob ka- l^j^i..,,»i . vasi Ravenca v Bezij; Foto: Fr. Planina 279 teri je pod vrhom ležal ponekod še debel sneg plazu. Martuljek je bil zdaj v vse mikavnejšem sijaju kakor zjutraj. Pred povratkom v Loko smo ugotovili, da se nismo izneverili tradiciji muzejskih iz letov, četudi to pot nismo obiskali nobe ne muzejske zbirke, ogledali pa smo naj- poučnejši prirodoslovni muzej — gorsko naravo vzhodnih in zahodnih Julijskih Alp — in posegli še v zgodovino in socio logijo odmirajočega dela našega naroda — kanalskih in rezijskih Slovencev. Tretji izlet smo namenili obisku ko roških Slovencev. Zal je vso nedeljo 24. avgusta zdržema padal dež, gore so bile skrite v oblake, po dolihah so pa bile razprostrte mokre ctinjaste megle. Pri krajšani smo bili za užitke, k,i jih nudi narava koroške pokrajine, seznanili pa smo se z življenjem slovenskih rojakov na Koroškem. 2e v začetku vožnje, ko smo se peljali skozi znane kraje od Loke na Jezersko in je dež zagrinjal steklene stene Mercedesa z motno zaveso, je vod nik orisal zgodovino koroških Slovencev, dogodke ob koncu pr\'e svetovne vojne, ob usodnem plebiscitu, med drugo sve tovno vojno in sedanje razmere teh na ših rojakov, ki so odtrgani od živega na rodnega telesa in osamljeni v svoji bor bi za narodni obstanek. Cez Jezerski vrh smo se spustili v do lino Bele, kjer Avstrijci modernizirajo gorsko cesto, ki se kačasto vije s kara vanškega prevala. Za malo časa smo se ustavili v 2elezni Kapli. V zanimivi got ski cerkvi je bila prav tedaj nemška maša, pozneje je bila tudi slovenska. Na trgu smo govorili z več slovenskimi do mačini, v slovenski hranilnici smo me njali denar. Iz Zitare vesi smo krenili po široki dolini Bele in se vzpeli na Vr he ter dospeli skozi Rikarjo ves in S't. Primož v Vesele, kjer nas je gostoljubno sprejel Johan Wutte-Luc in nas potem spremil do Zablatniškega jezera, ki ga zdaj imenujejo Turnersee, ker ga je pred vojno kupil Turnerbund in si ob njem uredil središče za hitlerjanske tečaje, namenjene za vodje nacistične mladine. Tudi sedaj služi ta postojanka podobnim namenom, seveda skritim za razne ne- dol'me naslove. Slišali srno o težavah slovenskega šolstva, o dobrem glasu slo venske gimnazije v Celovcu, o nezaved nih in omahljivih Slovencih, ki so od visni cd Nemcev in se bojijo za svojo materialno eksisitenco. Skozi leto-viška naselja ob Klopinjskem jezeru, skozi industrializirano Sinčo ves in po dolgem mostu čez dravsko jezero, zajezeno za žvabeško elektrarno, smo dospeli v Velikovec. ki pri Nemcih nosi častno ime »mesto plebiscita<^ nam pa budi spomine na štab generala Maistra in na postojanko nadporočnika Malgaja, ki je zastonj čakal na pomoč iiz Jugosla vije in se moral umikati s svojimi ma loštevilnimi prostovoljci. Na Djekšah, lepi vasi v viSini 1159 m na zleknjenem južnem bočju Svinje, smo imeli kosilo. Djekše in sosedna Kneza ter Krčanje leže ob severni narodnostni meji in so v bistvu še slovenske vasi, čeprav je zunanji videz, kar smo čutili tudi v gostilni Petscharnik in v razgo vorih z nekaterimi domačini. Okoli dvo- stolpne cerkve je dobro ohranjeno ob zidje s hodniki za brambovce iz časov turških vpadov. Skozi Vovbre pod skal nim gričem z razvalino smo prišli v Gre- binj, raztegnjen trg v podnožju griča z razvalino srednjeveškega gradu, ki ima nasproti cerkve vhod v turistično ureje no kapniško jamo. Cee preval Dolgo brdo in po Gradniški dolini smo se pripeljali v- rodovitni, go sto naseljeni dolgi del Labotske doline, po kateri sta prometno zvezani Dravska in Murska dolina. Tod je čisto nemško ozemlje. Ustavili smo se v Sentandražu, kjer je bil do leta 1852 sedež lavantinske škofije, ko ga je Slomšek prestavil v Maribor. Daljši postanek smo napravili v Sent- I>avlu, kjer smo si ogledali romarsko cerkev, bogato knjižnico z okoli 2000 ro kopisi in zbirko dragocenih umetnin in starin v benediktinskem samostanu. Ker smo bili že kasni, se v trgu Labotu ni smo ustavili. Peljali smo se po novem mostu čez Dravo, videli labotsko elek trarno in visoki železniški most ter pod Strojno prečkali Pliberk in nadaljevali vožnjo skozi stari Smihel in Steben po južnem podgorskem delu Podjune, kjer Smo od daleč videli Globasnico in vas Podjuno, nad katero je bilo na hribu v starem veku keltsko-rimsko naselje Ju- enna, danes pa tam stoji Hemina cerkev. Ustavili smo se le še v Dobrli vesi, kjer imata Narodni dom in Hranilnica slo venske napise. Ker je bila cerkev zaprta, nismo mogli ogledati Ungnadove kapele s sarkofagom branilca pred Turki. Nato smo hiteli po isti poti čez Jezer ski vrh in se po kratkem okrepčilu na Jezerskem vrnili v Loko z močnimi vti si o slovenskih rojakih v lepi Koroški, ki pa nam je z meglami zakrivala svoj naravni obraz. Zato so udeleženci izra žali želje, da bi jo še drugič obiskali ob lepem vremenu. Fr. Planina 280