Poitnina plačana t gotovinL XII., štev. l«jl Ljubljana, petek 21« avgusta I93I Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3136. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 £42, Praha čislo 78.180 Wien št 105.241 Naročnina znala mesečno 25.— Dia. za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Olje: Kocenova uL 8. Telef št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Madžarska vladna kriza Pravi vzrok Bethlenove demisije še vedno nI znan — Opozicija zahteva temeljito spremembo režima — Vesti o francoskem vplivu OTVORITEV SOBRANJA Deklaracija vlade v prestolnem govora - Komunistične demonstracije — Malinov o nalogah svoje vlade Budimpešta, 20. avgusta AA. Mandator *rof Karolyi ie nadaljeval posvetovanja z raznimi politiki. Sestal se je grofom Bethlenom, z bivšim ministrom za zunanje zadeve Pesthviem. z bivšim ministrom VVeckerlejem itd. Politično življenje je danes v Budimpešti popolnoma mirovalo, ker ie bil velik oraz-n>k sv. Štefana. Iz notranjosti države ie prispelo v Budimpešto več desettisoc ljudi, da sodelujejo v procesiji, v kateri nosijo vsako leto desno roko sv. Štefana. Usti zaradi praznika niso izšli. Delegati vladne stranke so danes posetni srrofa Bethlena. Prosili so ?a. naj bi prevzel Dolitično vodstvo stranke, ker m vec šef vlade. . . , , Grof Bethlen je odgovoril, da je noFigaro« smatra, da opravičuje demisijo grofa Bethlena dolga vlad« v težkih časih, ki jih je prežavela Madžarska zadnja leta. Trditev, da je grof Bethlen potreben oddiha, je zelo verjetna. List je nadalje mnenja. da bo ostala madžarska zunanja in notranja politika docela neizpremenjena, čeprav sestavi novo vlado grof Karolyi. »Acation Francaise« pravi, da pomeni ostavka grofa Bethlena velik vprašaj, ker je grof Bethlen odšel z vlade po veliki volilni zmagi. Socialistični list »Populaire« je mnenja, da je ostavka grofa Bethlena morda samo komediga in manever, ki naj omogoči legitamdstom, da se dokopljejo do oblasti. Sofija, 20. avgusta AA. Dopoldne je bilo svečano otvorjeno izredno zasedanje Narodnega sobranja, ki je bilo izvoljeno meseca juni ja. Kralj Boris je prečital prestolni govor, ki pravi, da so zadnje volitve omogočile kroni izvršitev nalog, ki jih predpisuje ustava. Novo vlado čakajo velike naloge na vseh področjih državnega udejstvovanja. Sedanja gospodarska kriza je pogodila predvsem poljedelca, zato bodo potrebni predvsem ukrepi v korist kmečkega prebivalstva. Vlada bo skušala urediti položaj delavcev in bo zato energično posredovala v razrednih borbah, ki jih bo treba ublažiti. »Priznati moramo, pravi dalje prestol-na beseda, da je mogoče doseči ublažitev krize, socialne reforme in blagostanje samo pod okriljem miru in reda. Zato bo vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi čuvala mir in red. Mednarodni mir in mednarodno sodelovanje je cilj svetovne politike, zato bo Bolgarska skušala poglobiti odnosa je dobrega sosedstva in okrepiti prijateljske stike z velikimi silami, ker je Bolgarski potrebna temeljita pomoč teh držav. Vlada bo skušala razčistiti ozračje v cilju čim tesnejšega sodelovanja s tem, da bo čimprej likvidirala niz spornih vprašanj med Bolgarsko in raznimi državami.« Nato navaja prestolni govor zakonske načrte, ki bodo predloženi Narodnemu sobranju, med njimi načrt zakona o kontroli kartelov in načrt zakona o pospeševanju obrtništva. Predsednik Sobranja Sofija, 20. avgusta. A A. Danes je bilo pod predsedstvom najstarejšega poslanca Narodnega sobranja Daneva, ki je bil ne« koč predsednik vlade, izvoljeno defLnttirvno predsedstvo Sobranja. Za predeenika je bil izvoljen poslanec Štefan Štefanov, znani in-dustrijec in član demokratske stranke skupine Malinova. Komunistična demonstracija proti kralju Borisu Sofija, 20. avgusta. A A. Bolgarska agencija javlja: Ko je kralj Boris stopil v dvorano narodnega sobranja, 60 komunistični poslanci odšli iz dvorane in priredili demonstracije, ki so mučno vplivale na občinstvo in na poslance. Komunisti so klicali: Živela sovjetska republika! Doli fašizem 1 Demonstracija komunističnih poslancev pa je hipoma utihnila, ko je občinstvo na galerijah skupno s poslanci priredilo kralju Borisu tople ovacije. Politični krogi ostro obsojajo izgrede komunističnih poslancev. Seja vladne koalicije Sofija, 20. avgusta č. Včeraj ob 6.30 popoldne je bila skupna seja vseh treh skupin vladine večine v parlamentu. Ko se je predsednik vlade Malinov poiavil na vratih posvetovalnice, so ga navzoči poslanci sprejeli z burnim pozdravljanjem. Malinov ie takoj nato stopil na govornico in izjavil med drugim: Narod nam je izrazil popolno zaupanie m zato moramo svoje edinstvo javno manifestirati v Sobranju. Eni kakor drugi moramo dokazati, da so politične stranke zedinjene v službi domovine. Volilna borba ie bila težka, toda v Sobraniu nas čaka še težje delo. Jaz sem optimist ter sem prepričan. da bomo izvršili svojo nalogo z uspehom. Vedeti moramo, da smo došli v Sobranje oo volji naroda, in zato moramo, ako bo potrebno, doprinesti od svoje strani tudi vse žrtve v korist naroda. Iz prestolne besede boste razvideli. kakšno delo nas čaka, ker ie prestolna beseda tokrat deklaracija vlade, njen program. V prestolni besedi bo navedenih nekoliko zakonskih načrtov. ki niso volja tega ali oneca ministra, temveč zahteva koalicijske vlade«. Izvajanja predsednika Malinova so sprejeli prisotni poslanci in ministri z burnim odobravanjem. Amnestija Sofija, 20. avgusta, č. Poslanec Ejanov je poslal ministru za javna dela Jordan o« vu vprašanje, ali se ni na seji ministrskega sveta sklepalo o amnestiji. Minister Jorda-rnov je odgovoril, da se ni sklepalo, ker je bil o tej stvari že dosežen sporazum pri pogajanjih za osnovanje narodnega bloka. Ia krogov zemljedelcev se doznava, da bo zakonski načrt o amnestiji predložen Sobra« nju po sklicanju zemljedelskega kongTesa. Zakonski načrt bo vseboval zelo obsežno amnestijo. Obsojen terorist Sofija, 20. avgusta č. Včeraj se je ored apelacijskim sodiščem vršila razprava oro-ti voditeljem Demokratičeskega Sgovora v selu Tamšatinovu v istimanskem srezu. ki so skupno z voditelji iz vasi Goveda izvršili strašne zločine v času občinskih volitev. Ob te i priliki ie občinski stražnik Ročev ubil zemljedelca Mito Gučeva. ki je hote! vložiti opozicijsko listino. Sodišče je obsodilo Kočeva na 12 in pol leta ječe, obenem pa tudi oba brata ubitega Gučeva na eno leto dni zapora, ker so pristaši Sgovora pričali, da sta maltretirala nekega orožnika, Dogovor nevtralnosti med Francijo in Rusijo Senzacionalen preokret v ruskofrancoskih odnošajih - Pogajanja so ie v teka Berlin, 20. avgrma AA. Poučeni kro- I letih sklenjenih že več ali manj teore-i trdijo, da je bila med Francijo in tično ali za podroben dogovor. >-—•-• --——Nacionalistični »Journal des Debats« nastopa želo ostro proti zaključitvi fran-cosko-ruske pogodbe o nenapadanju ter piše, da bi taka pogodba nikakor ne pomenila zavarovanja Francije proti Nemčiji. Taka pogodba bi Francijo oropala samo možnosti intervencije za Poljsko v primeru poljsko-ruskega konflikta. Italija želi obnove pogajanj s Francijo Mussolini vabi Lavala in Brianda v Rim - Francoska delegacija za Ženevo SI . _ ....... , Rusijo sklenjena pogodba proti medsebojni napadalni vojni. Pogodbo so že parafirali. Obe stranki sta se zavezali, da ostaneta nevtralni, ako bi pogodbenik nastopil proti neprovociranemu tretjemu napadalcu. Na uradnih mestih demantirajo vest o taki pogodbi, vendar priznavajo, da so podobna pogajanja v teku. Pariz, 20. avgusta d. O vsebini nameravane pogodbe med Francijo in Rusijo o nenapadanju ali nevtralnosti je samo znano, da imata obe državi ohraniti brezpogojno nevtralnost pri oboroženem sporu s tretjo državo, ako ga ena izmed pogodbenih strank ni zakrivila sama. Ni znano, ali gre pri tem za pogodbo o nenapadanju, kakršnih je bilo v zadnjih Berlin, 20. avgusta g. Uradno se objavlja, da je bila nemška vlada od francoske in od ruske strani informirana o pogajanjih ,ki se vršijo med francosko in sovjetsko rusko vlado glede sklepa pakta ne-napadanja. Pakt Še ni zaključen. Izjavlja se, da pakt nikakor ne bo nasprotoval duhu ali besedilu berlinske pogodbe in da nikakor ne bo motil nemške politike. . avgusta, č. Iz Rima poročajo, j de Laval na današnji šefi vlade imenoval ijanska vlada naročila svojemu delegacijo Fiencije za zasedanje sveta Društva narodov v Ženevi. Po informacijah 11- Piriz. 20. da je italijanska poslaniku Manzoniju, naj obvesti francosko vlado, da želi obnoviti pogajanja zaradi za-ključitve pomorskega sporazuma. Obenem je po tej vesti poslanik Manzoni povabil francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda k posetu v Rimu. Do tega poseta naj bi prišlo ob koncu septembra, dočim bi se pogajanja pričela že v Ženevi v času zasedanja sveta in skupščine Društva narodov. Pariz, 20. avgusta. A A. Predsednik francoske vlade Laval je sprejel italijanskega poslanika Manzonija. Pariz. 20. avgusta. AA. Xist >Petit Pari-sJpdc piše, da bo predsedmk francoske vla- v sta bodo lo delegacijo tvorili predsednik vlade Laval, zunanji minister Briand, mi nister za trgovino Rollin, Francois Poncet ln narodni poslanec za departement Loire Guinout Pariz, 20. avgusta, d. V diplomatskih krogih govore o možnosti, da bo haaško razsodišče, ki razpravlja sedaj o nemško-av-strijski carinski uniji v tajnih sejah, prekinilo svoia posvetovanja tako, da njegova sodba v danih okoliščinah ne bo izdana pred ženevskim zasedanjem Društva narodov. Olajšave pri odmeri poslovnega davka malim obrtnikom Priprave za uvedbo novega sistema določanja osnove za davek na poslovni promet na podlagi sporazuma z obvezanci za tri leta Krvavi boji na Kubi Vladne čete porazile vstaše — Simpatije večine prebivalstva na strani revolucionarjev mrtvih na obeh straneh znaša približno 600. Pri borbah so sodelovala tudi bombna letala in topovi. V Gibari sami je prišlo do pocestnih bojev. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Po zadnjih vesteh iz Havane je končnoveljavna udušitev upora le vprašanje nekaj ur. Rumunski princ Nikoia v Varšavi Varšava. 20. avgusta p. Danes je prispel semkaj rumunski princ Nikoia, ki ostane v poljski prestolnici dva dneva. Ob tej priliki bodo prirejene mjemu na čast razne svečanosti. Rumunski gost bo med drugim sprejet tudi od Pilsudskega in Zaleskega. Princ Nikoia odpotuje nato v Krakov. Kakor javljajo službeno, je pot princa Nikolaja zasebnega značaja. Iraški kralj v Parizu Pariz, 20. avgusta AA. V torek je prispel v francosko prestolnico iraški kralj Fejsal. Pripeljal se je iz ženeve v avtomobilu. Spremlja ga iraški poslanik v Londonu. Fejsalovo bivanje v Parizu bo trajalo 8 dni. Obisk ni uradnega značaja, vendar trdijo, da bo iraški kralj skušal v Parizu Havana. 20. avgusta. AA. Vlada je izdala j poročilo o zadnjih bojih z vstaši. Vladne čete so pobile nasprotnike. Borile so se s oomnčjo letal in.s topničarko. Vstaši so se zbral-; v mestu Gibari. odkoder pa so iih vladne čete z velikimi izgubami prepodile. Število mrtvih ie veliko. Vladne čete so zaplenile 57 strojnic, veliko množino pušk in en milijon nabojev. Havana, 20. avgusta AA. Boji med vladnimi četami in uporniki se nadaljujejo. Newyork, 20. avgusta č. Necenzurirane vesti, ki so davi prispele, potriuiejo. da ie vlada na Kubi sicer gospodar položaja, da pa sc ie mogel predsednik Machado prepričati. da simpatizira najmanj 95 odstotkov prebivalstva z revolucionarji. N<'w York, 20. avgusta g. Brezžične vesti iz Havane poročajo, da so v zadnjih dveh dneh divjale izredno krvave borbe med vladnimi četami in revolucionarji. Ekspedicijski zbor revolucionarjev, ki je v torek prispel na nemški in norveški ladji v pristanišče Gibara na Kubi, je bil v sredo skoraj desetkratne premoči kubanskih zveznih čet skoraj popolnoma uničen. Od 500 mož ekspedicijskega zbora, v katerem so bili Američani, Nemci, Poljaki in Mehikanci. je moglo le 40 mož pobegniti. Ostali so bili ubiti v strašnem bajonetnem boju ali pa po letalskih bombah, število Beograd, 20. avgusta, p. Na podlagi odredb člena 21. uredbe o skupnem davku na poslovni promet je drinska finančna direkcija v Sarajevu ' izdala okrožnico, glede uvedbe načina odmere davka na poslovni promet za male obrtnike na podlagi dogovora za tri leta. Uvedba tega načina odmere poslovnega davka je načelne važnosti za vse male obrtnike v naši državi, ki so tudi po reformi davka na poslovni promet ostali nadalje obvezanci za ta davek. Ze člen 6. zakona o davku na poslovni promet iz 1. 1922. vsebuje določbo, da more finančni minister s pravilnikom uvesti plačevanje tega davka na podlagi sporazuma z obvezancem. Ta sistem se za časa veljavnosti starega zakona navzlic zakonski pooblastitvi ni nikdar uvedeL V uredbi o skupnem davku na poslovni promet pa se je finančni minister poslužil te pooblastitve. Člen 21. te uredbe namreč določa, da se davčni obvezanci, ki niso dolžni voditi knjige opravljenega prometa, lahko oprostijo vsakoletnega predlaganja prijav in ocen pred davčnim odborom, in sicer na ta način. da se davčna osnova (promet) ugotovi sporazumno i davčnimi obvezanci, in sicer Kndividnalno aH kolektimo za največ tri leta. Kolektivna (skupni sporazumi se lahko sklepajo le s pripadniki istovrstne gospodarske panoge (skupine). O ugotovljenem sporazumu se ima sestaviti zapisnik, ki stopi za dogovorjeno dobo namesto vsakoletne prijave prometa. Na podlagi takega sporazuma, ki ga potrdi višja davčna oblast, morajo potein dotični obvezanci plačevati davek četrtletno. Končno določa uredba, da se more tako sporazumno določevanje osnove izvajati šele od 1. januarja 1932 naprej. . . Ta sistem, ki je v veljavi tudi v drugih državah (n. pr. v Avstriji kot Alfmdungs. sistem) omogoča zlasti pri malih obrtnikih enostaven način ugotavljanja davčne osnove. Okrožnica dTinske finančne direkcij« vsebuje v tem pogledu naslednje zanimive podrobnosti: Davčni obvezanci, ki se jim sporazumno ugotovi davčna osnova, smejo biti vsekakor le najmanjši obrtniki z najmanjšim prometom. Sem seveda ne spadajo tisti davčni obvezamci, ki so oproščeni plače« vanja skupnega davka ca poslovni promet, to je ti6ti, pri katerih gre za promet z blagom, ki ga sami izdelujejo in na katero je že plačan skupni davek od drugega davčnega obvezanca, kakor tudi ne tisti, ki imajo letnega prometa nad 500.000 Din. — Med davčne obvezance, s katerimi bi se sklenili taki dogovori, spadajo naslednji obrtniki: avtomobilski mehaniki, brivci, ključavničarji, likarji perila, dimnikarji, zidarji, zlatarji, zobni tehniki, instalaterji vodovoda, plinske in električne razsvetljave, kotlarji, lončarji, kovači, krznarji, krojači (|e-ti od popravil in obrtnitev oblek), kleparji, opankarji, pušk ar ji, tkalci, strugarji, vrvarji, urarji, krovci itd Da se izvedejo ti dogovori, ki bi dali temelj za pravilno odmero tega davka, se bodo izdala primerna navodila prvostop« nim davčnim oblastvom in zbornicam, da se izrazijo o tem, kako bi se ti dogovori mogli izvršiti najprikladmeje. Da 6e bo vprašanje ugotovitve osnove za odmero skupnega davka na poslovni promet enotno in v isti obliki rešilo za vse obrtnike, bodo zbornice o tem razpravljale na skupni konferenci in potem podale svoje mnenje. Rodbinska tragedija v Beogradu je 14. 2 Beograd, 20. avgusta, p. Danes ob prišlo na Smeaerevskem džermu št, do hudega prepira in krvavega obračunavanja med Nikodijem Boškovičem, upokojenim šefom mestne kontrole, in njegovim sinom Milošem. V strahovitem pretepu je zaklal oče svojega lastnega sina, za-davši mu 5 smrtnih udarcev z velikim kuhinjskim nožem. Dogodek je vzbudil po vsej okolici izredno senzacijo, ker je bila rodbina Boškovičev splošno znana, ugledna in zelo imovita. »Nautilus« na poti proti severnemu tečaju London, 20. avgusta AA. Podmornica »Nautilus«: je krenila iz Longyearja proti severnemu tečaju- Pred odhodom so še enkrat temeljito pregledali vse stroje in vrtala za led. Tudi so izpopolnili zaloge. Položaj v Španiji Madrid, 20. avgusta, g. Katalonski de legati so na ustavnem odboru stavili predlog, v katerem se za avtonomne province zahteva pravica, da smejo med seboj sklepati pogodbe. Prevladuje mnenje, dt bo ta zahteva Kataloncev dovedla do ostrih nasprotstev, ker ustavni odbor izrecno odklanja vsak pogodbeni ali zvezni sistem med avtonomnimi deli države. Po vsej deželi trajata dalje razburjenje m nervoznost. Stavka telefonistov je zavzela nevaren obseg ter je Barcelono po* polnoma odrezala od zunanjega sveta. Polovica vseh telefonov ne obratuje. Straže telefonskih uradov so bile ojačene, ker so stavkajoči zagrozili z bombnimi atentati. Tudi kovinarske strokovne organizacije so najavile splošno stavko, ako nji* hove zahteve ne bodo sprejete. Guverner Andaluzije je notranjemu ministru na kratko telegrafiral: »Nahajamo se sred! meščanske vojne«. Venizelos v Bukarešti Bukarešta, 20. avgusta g. Danes ob 12.30 (je prispel semkaj grški ministrski predsednik Venizelos. Na kolodvoru so ga pozdravili ministrski predsednik Jorga, člani vlade in druge osebnosti. Po intimnem kosilu je Venizelos nadaljeval svoje poto« vanje v Sinajo. Energično štedenje tudi v Egiptu Kairo, 30. avgusta. AA. Egiptska vlad® bo uravnotežila državni proračun z radikalnimi ukrepi. Izdatki bodo znižani za 10%. Razen tega bo vlada uvedla tudi druge ukrepe za štedenje. Iz državne službe Beograd, 20. avgusta, p. Z rešitvijo ministra za trgovino in industrijo sta imenovana na državni trgovski akademiji v L j ubij am za profesorja dosedanja suplen-ta stega zavoda Joško Prezelij in dr. Slod-njak, oba v 8. položajni skupini. Z odlokom ministra za promet sta premeščena po službeni potrebi Jože Oun-drič, prometni uradnik in šef postaje Striživojna-Vrpolje v subotiški direkciji, na postajo Jesenice v ljubljanski direkciji ter Lovrenc Golničar, pomožni prometnik iz Višnje gore za načelnika postaje Rožni dol Pribišje. Italijanski manevri Ob naši mej Idrija, 20. avgusta AA. Med Črno prstjo in Tolminom so se pričele velike vežbe. Namen manevrov je omogočiti večjim enotam borbe v goratih in gozdnatih krajih. Pri operacijah sodeluje več hitrih divizij. Vežbam prisostvujejo minister vojske, šef generalnega štaba in več armadnih poveljnikov. Jugoslavija na mednarodnem statističnem kongresu Beograd, 20. avgusta AA. Za našega delegata na 20. zasedanju mednarodnega statističnega instituta v Haagu, ki bo od 14. do 21. septembra t. 1. v Madridu, je določen dr. Makso Pirkovič, načelnik obče državne statistike pri predsedniku ministrskega sveta in redni član tega instituta. Stropa obsodba zvodnice Osfek, 20. avgusta n. Danes se je pred tukajšnjim sodiščem morala zagovarjati 21 letna Irma Hart zaradi trgovine z dekleti. Meseca januarja je namreč odvedla iz Osjeka v Virovitico neko 16 letno dekle v nočno zabavišče, kjer pa jo je še istega večera rešil tamošnji policist. Har-tova je bdl^ obsojen* na pet let ječe. Eethlenov decenlj i Dr. Valentin Krisper i Seja mariborskega občinskega sveta Izguba pri plinarn! hi avtobusih, dobiček pri elektriki — Računski prebitek v L 1929. — Jamstvo občine za del posojila za žično železnico na Pohorje ba avtobusnega podjetja od njegovega obstoja sem presega že d>a milijona dinarjev. Zato je avtobusni odsek predlagal celo vrsto načrtov za sanacijo podjetja. Refe- M ar i bor, 20. avgusta. Ob 18. je otvoril župan dr. Juvan sejo občinskega sveta. Uvodoma je poročal o proslavah 10-letnega vladarskega jubileja kralja Aleksandra ter je prečital kraljev odgovor na vdanostno brzojavko. Dalje je župan sporočil, da je vstopil v peti odsek mesto g. Rob a vsa restavrater g. Andrej Oset. Občinski svetnik Ošlak je vprašal župana, kaj je zakcijo za najetje enomilljon-skega posojila za zgradbo, stanovanjskih hiš. ki je bilo sklenjeno že pred meseci župan je pojasnil, da je občina po odobritvi obvestila o tem posojilu mariborske meščane ter jih pozvala, da vlože more bitne ugovore. Tekom enega meseca ni bilo nobenega direktnega ugovora. Zato je občina dne 23. maja ofioijelno obvestila bansko upravo o nameravanem posojilu s prošnjo, naj priporoča posojilo pri pristojnih ministrstvih. Medtem pa sta 6e pritožila pri banski upravi društvo hišnih po-setnikov in trgovski gremij, češ da mariborska občina preveč izdaja za gradbena dela. Zaradi tega 6e je zadeva zavlekla. Obč. svet. Ošlak se je s pojasnilom zadovoljil. Referent finančnega odseka obč. svet. Pušenjak je prečital bilanco mest/ie plinarne. Todjetje je leta 1939 imelo 176.425 dinarjev, lani pa 299.551 Din izgube. Vzroke nerentabilnost.i je iskati v zastarelih strojih in v tem, ker se Izgubi okoli 30 odstotkov plina, dočim bi se pri brezhibnem obratovanju strojev smelo Izgubiti samo 10 odstotkov. Pododsek za plinarno je temeljito razp.ravl.lal o sanaciji podjetja. Neki dunajski inženjer je izdelal načrt za popolno preureditev plinarne, za kar je treba dva milijona dinarjev. Finančni odsek predlaga, da občinski svet v načelu odobri to posojilo. Predlog je toplo zagovarjal še župan dr. Juvan, nakar je bilo najetje posojila soglasno odobreno. Nato je prečital referent bilanco mestnega električnega podjetja, ki ima 24.327 Din dobička ter se med vsemi mestnimi podjetji najlepše razvija in vidno napreduie. Avt-obusno podjetje j« kljub velikemu prihranku, ki je znašal 707.995 Din. tudi letos deficitno za 470.131 Din. Skupna izgu- rent predlaga, naj prevzame stanovanjska hiše mestni zaklad ia da naj se ukine plačevanje odškodnine za mestne ceste. Uvede pa naj se nagrada šoferjem, ki bodo prihranila na gumiju in bencinu. Predlaga tudi novo ureditev voznih cen. Obč. svetnik Petejan je priporočal, naj se ponovno uvede dinarska tarifa, ker se je pokazalo, da je vzadnjem času pričel padati lokalni ■promet in da je aktiven samo še podeželski avtobusni promet Po poročilu referenta Pušenjak a so znašali v 1. 1929 celokupni izdatki mestne občine 14,575.507 D5n, dohodki pa 15 milijonov 603.604 Din, tako da znaša prebitek v imenovanem letu 1,028.690 Din kar je pripisovati temn, da so nekateri davki prinesli več nego je bilo predvideno v proračunu. Posebno zanimanje je vzbudila razprava o jamstvu mestne občine za pol milijona dinarjev kot prispevek občine za gradnjo pohorske žične železnice. O stvari se je vnela živahna debata, ki so se je udeleževali občinski svetniki Oset, Petejan, Tavčar, dr. Lipold, dr. Muhleisen, Samec in tinž. Drašler. Debata je bila mestoma zelo napeta, ker so se pojavila mnenja za in proti. V načelu pa so vsi občinski svetniki soglašali v tem. da mora mariborska občina podpreti to važno akcijo zb. tujski promet v Mariboru. Končno je bil sprejet kompromisni predlog, da prevzame mestna občina mariborska jamstvo za amortiziranje in obresto-vanje pol mili jonskega posojila, ki ga najame zadruga »Pohorska železnica« pri kakšnem mariborskem aavodu, in sicer pod pogojem, da bo to posojilo vknjiženo na drugem mestu, takoj za posojilom nemške družbe, ki kreditira dva in pol milijona za gradnjo železnice. Dalje mora Imeti mestna občina vedno zastopnika v nadzorstvenem svetu zadruee. Občina ne bo zahtevala od zadružnikov dvojnega deleža v primeru. če podjetje ne bi uspevalo. Po soglasnem sprejetju tega sklepa se je vršila še ta in a fe^Ja. Pred dobrimi štirimi meseci je poteklo deset let, odkar stoji na čelu vsake madžarske vlade ^bivši sedmograški veleposestnik grof Štefan Bethlen. Voditelj madžarske pleinske oligarhije si je sicer želel, naj njegov jubilej poteče mimo brez šumnih slavnosti, toda njegovi pristaši si niso dali vzeti pripravne prilike, da ne bi v demagoških govorih in agitatoričnih proslavah slepili madžarskega ljudstva s pretiranim hvalisanjem Bethlenove ere. Vse te proslave niso bile nič drugega, kakor priprava za volitve, ki so se kasneje seveda zopet iztekle tako. kakor je želela vladna oligarhija in kakor je že od nekdaj ustaljena tradicija na Madžarskem. Bethlenova vlada je dobila ponovno pretežno večino in vse je kazalo, da se madžarski premijer tako dobro počuti na svojerr. mestu in da je njegova pozicija tako trdna, da ni niti misliti na vlado pod predsedstvom kake druge osebnosti. Ta dojem je imelo tudi inozemstvo in danes se kakor nekak ku-riozum čitajo včerajšnji članki nekaterih inozemskih listov, ki poročajo, da je gospodarska kriza sicer močno omajala vse gospodarstvo, da pa vlada itt Bethlen stojita trdno .in neomajno in da fvi niti najmanjšega izgleda za pade^ nedavnega jubilanta. Kakor pa se je izkazalo, so bile zma-gonosne volitve zadnji utrinek desetletnega sijaja Bethlenovega predsedm-kovanja. Po njih je nastopila tišina, k) je niti obupna in brezmočna opozicija ni mogla prekiniti. Tišina pa je bila vestnica elementarnih udarcev, ki so pričeli deževati nad Madžarsko; nastala je kriza, ki je napravila konec dolgotrajnemu Bethlenovemu režimu. Polom Ma-*e razglednice, kolki in drugo so bili legitimacije in gesla vseh narodno zavednih ro-Hkov, ki ob raznih nrilikah niso mogli uporabljati nobenega drugega sredstva za izraz svojega mišljenja. Duša splošno znanega, kulturnega in nacionalnega delovanja Ciril-Metodove družbe je bil pokojni prvomestnik, žrtvoval pa je tudi mnogo časa in truda tehničnemu poslovanju to organizacije. Pred par leti Je bil letni občni zbor CMD v Mariboru in je tedaj ve-liki pokojnik v svojem poročilu na svoj mirni in skromni način iznesel ogromen pregled tistega nacionalnega dela, za katerega mnogi sploh nimajo nobenega razumevanja. Toliko in toliko knjig v to in ono prekmursko ali koroško vas, toliko m toliko razglednic in kolkov v te in one obmejne kraje, toliko in toliko predavanj v teh in onih krajih, kjer se nacionalna individualnost šele poraja, — vse to j« imel zaslužni pokojnik v točni evidenci in pri vsaki taki akciji je tudi souče-stvoval, kar pa ni nikdar omenjal. Aleksander Hudovernik se je rodil 21. februarja 1861 v Sltični, kjer je bil njegov oče uradnik pri sodniji. Njegov brat Lju-dovik je bil odličen glasbenik in je umrl 1901 kot kapelnik mariborske stolnice. Aleksander je gimnazijo študiral v Novem mestu, pravosodne študije pa je dovršil na Dunaju. Kot notar je služboval v Kranjski gori in Kostanjevici, od leta 3904 pa v Ljubljani. Notarska zbornici je predsedoval od leta 1919. Bil je eden naj-odličnejših naših pravnikov ter je prevzel na tem polju svoje misije od predsednika odvetniške zbornice dr. Alfonza Moscheja in predsednika notarske zbornice Ivana Gogole, ki sta v Ljubljani umrla pred 30 leti v enakem presledku kakor se je to ponovilo letos pri dr. Majaronu in Hudo-verniku. Veliko vrzel, ki je nastala pri »Slovenskem pravniku«, ko je umrl dr. Mosche, ije Hudovernik takoj premostil s svojim sodelovanjem. Najrajše je obdeloval slovansko pravo. Temeljite so njegove razprave o črnogorskem zakonodaj-stvu in o slovenskih pravnih običajih. Samo še danes Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani Najnovejša in zadnja mojstrovina nedavno umrlega velikega režiserja LUPU PICKA V glavnih vlogah Ina ALBRECHT in Maria DALBACIN. Glasba: Marc ROLAND Kot dodatek najnovejši Paramotm-tov journaL Poročne svečanosti v Rumuniji. — Poroka princese Be-ane z Antonom Habsburškim. Danes ob l/2S. in 9.% uri .»Elitni kino Matica" Telefon 2124 Da navedemo samo nekatere: »Navod za zapisavanje pravnih običajev, kateri žive v narodu«, »Prisege ljubljanskega mesta«. »Slovenski jurist«, »O pravni terminologiji«, »Novi kazenski zakon za Rusijo«, biografiji Tomaža Dolinarja m dr. Jako-pa Razlaga ter več starih pravnih slovenskih običajev. Ti članki so nastali večinoma iz predavanj v dunajski »Sloveniji«, kjer je bil pokojni med najagilnejšiml članu Največje njegovo delo je pa sodelovanje pri prevajanju »Občnega sodnega reda«, ki ga je po večini on prevedel, izdal pa dr. Mosche. Ne samo strokovno, tudi belestristično se je udejstvoval v mlajših letih, ko se je v Novem mestu še kot dijak seznanil z Janezom Trdino. Bila sta dobra prijatelja ter so za biografijo velikega pisatelja zelo važni »Spomini na Janeza Trdino«, ki jih je Hudovernik leta 1913 priobčil v »ljubljanskem zvonu«. Na vseučilišču se je bavil predvsem z rusko književnostjo in leta 1882 je v »Kresu« objavil krasen prevod Turgenjeva »Pesmi zmago-nosne ljubezni« in članek »Nekaj o Sibiriji«. Nežni Turgenjev je najbolj ugajal rahločutni Hudovernikovi duši in že leta 1883 so izšle v njegovem prevodu tudi Turgenjeva »Poezije v prozi«, leta 1885 pa v Krajčevi Narodni biblioteki snopič »Se-nilia«. Skromnemu značaju pokojnika se je najbolj prilagodila Ciril-Metodova družba, ki v smislu svojih apostolov deluje za narodno prosveto. V odboru je deloval od leta 1907 ter so p »sehno v. like njegoe zasluge za naše šolstvo v obmejnih krajih. Za prvomestnika CMD je bil izvoljen leta J92t>, istega leta. ga je diužba na predlog ra\natelja SenekoviCa ,aradi neprecenljivih zaslug izvolila tudi za svojega častnega člana. Pokojnik je bil tudi ustanovitelj društva »Branib^r«, ki .'e uspešno nastopalo proti »Siidmarki« ter ohranilo očet-njavi dosti krajev p ljudi. Pokojni narodni delavec zapušča hčerko edinko Zoro, poročeno go. Janežičevo, svojo zvesto življenjsko družico pa (je izgubil lani. K večnemu počitku ga bomo spremili jutri ob 16. z Erjavčeve ceste št 24. Odličnega pravnika in narodnega borca bomo mnogi počastili na zadnji poti, še veliko več pa bo onih, ki se bodo nanj daleč zunaj spominjali s posebnim spoštovanjem. V vseh naših nacionalnih pokre-tih je storil blagi pokojnik vse, kar je le mogel, in vsi, ki so zasledovala njegovo delo, so morali priznati, da so bile nje-goive zmožnosti daleč preko običajnih mej udejstvovanja. Rodna zemlja bo zagrnila moža, ki po svojih delih ne bo ostal samo v blagih in častnih spominih, temveč bo živel tudi vedno med nami kot vzornik. Peto „Jutrovo" potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo v dneh 31. avgusta do 10. septembra je končnoveljavno določeno po programu, še par mest bi bilo na razpolago. Ker poteče rok za prijave 22. t m., vabimo vse one gg. interesente, ki so se resno odločili, da se udeleže tega potovanja, naj nam nemudoma vpo-šljejo svoje obvezne prijave in veljavne potne liste, da lahko pravočasno uredimo vse potrebno za vizume in za stanovanja v Parizu. Opominjamo še enkrat, da so za to potovanje veljavni stari potni listi, ako so veljavno podaljšani, ker izstopi naša družba preko meje še 31. avgusta pred polnočjo. Za bivanje v inozemstvu in za povratek so potem stari potni listi Še toliko časa veljavni, za kolikor so podaljšani ali izstavljeni. Prosimo tudi vse gg, udeležence, naj nam obenem s potnim listom vpošljejo še posebej po eno sliko, in oni, ki niso poklicno samostojni, nego kje nameščeni, še potrdilo svojega delodajalca ali službenega predstojnika, da imajo dopust za potovanje v Pariz in da se po do- vršenem dopustu morajo vrniti zopet v svojo službo. To sliko posebej in navedeno potrdilo zahteva francoski konzulat radi vizuma, čim bodo vsi potni listi vidirani, jih vrnemo priporočeno lastnikom obenem z razstavno legitimacijo in s končnimi navodili glede odhoda in drugo. Na nadaljnja vprašanja z več strani, da-li bo še eno potovanje v Pariz v oktobru, sporočamo, da smo pripravljeni prirediti še eno tako potovanje v prvi polovici oktobra pod istimi pogoji, kakor vsa dosedanja potovanja, ako se za oktobrsko potovanje priglasi pravočasno zadostno število udeležencev. Zato vabimo že danes vse gg. interesente, ki bi se zanimali za potovanje v prvi polovici oktobra, naj se že sedaj javijo tajništvu našega uredništva. Program in podrobne pogoje za tako eventualno potovanje v oktobru bomo objavili v »Jutru« početkom septembra. Vse prijave je nasloviti na tajništvo uredništva »Jutra«, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Hočevarji žrtve železniške nesreče pri Leobnu Uradnik Honigmann je bil aretiran, dočim sta izgubili življenje dve sestri Jaklitschevf Kofcevje, 20. avgusta. Strašna nesreča, ki se je te dni pripetila v bližini Leobna, je tudi pri nas vzbudila veliko zanimanja in razburjenja, toliko bolj, ko se je izvedelo, da so prijeli prometnega uradnika gosp. Hgnigmanna, ki je doma prav iz našega mesta. Kmalu, ko so se doznale podrobnosti e nesreči, se je razvedelo, da sta se ponesrečili tudi dve Kočevarki, ki sta se slučajno vozili % istim brzovlakom. Ti dve Kočevarki sta sestri Jaklitsehevi, doma iz Grča-ric (Masern), kjer ima njun brat dobro znano gostilno. Sestri sta se mudili doma na počitnicah, ker sta obe poročeni v Avstriji. Na povratku pa sta postali žrtvi nesreče, pri kateri jie bila ena izmed sester takoj mrtva, dočim je druga dobila zelo težke notranje poškodbe. Slednjo so sicer namenili v bolnico, vendar rešitve ni bilo. Ponesrečenka je namreč že na poti podlegla poškodbam. S težko prizadeto rodbino Jaklitschevo sočustvujejo mnogi, ki so poznali obe sestri. Obe sta bili na glasu kot ugledni, dobri in skrbni ženi in materi. Spominu podpolkovnika Mirka Cvahteta Ljubljana, 20. avgusta. — —> in spet je ugasnilo v zatišju, kamor ne seže vrvež današnjih dna, življenje moža — tihega m skromnega, a velikega po srcu, po dobroti, ki jo je zmožen edino resničen človek. Kdo ga je poznal? Morda le oni, ki so bili v najožjih stikih z njim, morda niti ne povsem. Kdor ga je kdaj srečal v družbi, kdor ga d« poznal kot moža, ali celo oni, ki so ga poznali kot svojega komandanta, ti ga niso več pozabili. Neka tiha prof in j ena dobrota je vela iz njegovih mirnih kretenj in besed. Čutil je vsak, da je pred njim človek z veliko, a tiho srčno kulturo. Ta občutek je kakor varno zatišje za one, ki se v življenju umikajo preglasni in preoblastni družbi. Saj ni res, da ona svetla cesta, ki se za hip pokaže, ko se utrne življenje kakega resnično dobrega človeka, ugasne za večno. O, ne! V občutju onih, ki so kdajjl doživeli tak utrinek resnične dobrote, ne ugasne nikoli. Trenutno doživetje na dan pogreba je razkrilo mnogim, kako priljubljen _ je bil pokojni. Na križišču, odkoder vozi avtobus na pokopališče, so se zbirali oni, ki so ga hoteli spremiti na zadnji poti Med gručo je čakal žalno oblečen gospod —• čudno nestrpno. Iztrgale so se mu besede: »Bojim se, da ne zamudim pogreba svojega nekdanjega komandanta, ki sem ga nadvse spoštoval in IjubiL Nikoli ga ne pozabim!« Čemu solze — čemu sla vospe vil Za vse lepo in dobro, kar je storil, so na njegovih prsih, ko je ležal na žalnem odru, ob-visele solze Slovenskih goric, ki jih |j!e tako ljubil, — solze njegovega doma, zreli 'rozdi na trtni veji, kakor je vse njegovo življenje dozorelo v dobroto m plemenitost. Naj mu bodo te vrstice ▼ tih in skromen spomin. Poletna oblačila jopiče v modernih karo-vzorcih, modre, platnene in modne letne hlače v veliki izberi pri Drago Schwab, Ljubljana SVARILO! Zavrnite ponudbe z goljufivim namenom. Tovarniško nov pisalni stroj „Ideal" in „Erika" dobite samo pri glavnem zastopstvu THE REX CO. specijalna trgovina za pisarniške potrebščine, Ljubljana, Gradišče 10 Telefon 22—68. 10552 SHčica z madžarske meje Budinci, 20. avgusta. Naj so kazni še tako visoke in kontrola še tako stroga, tihotapstvo se da kvečjemu omejiti, zatreti nikdar. Da je v te(j krizi te vrste posel še bolj privlačen, je umevno po sebi Vendar se včasi lotijo tihotapstva ljudje, ki bi v normalnih razmerah tak posel odklonili, da jih ni zapeljala k temu ugodna prilika. Evo takega primera: Zadnje čase so si vinogradniki na Madžarskem v okraju Št. Gotardu preskrbeli dovoljenja, da smejo prosto in direktno razpečavati svoje zaloge vina konsumen-tom po deželi. Do tega je dovedla vinska kriza, ki je na Madžarskem ravno tako huda kakor pri nas. Vozili so ti vinogradniki cele vozove vina po vaseh in ga pro-daijali kmetom po 2 do 2.50 Din za liter, večinoma šmarnioo. Vino so pripeljali tu-di v obmejni pas in celo v vasi, ki leže tik ob naši državni meji. Posebno živahen promet je nastal v okolici vasi Čepinci, ki leže na naši strani. Bilo je ravno ob času mlatve in ni čudno, če je tudi naše obmejno prebivalstvo izmamila ugodna prilika za nakup vina in so začeli mesto k domačim gostilničarjem hoditi z vrči po vino na Madžarsko. Tako bolj in bolj... Bilo je ravno na tem, da bi tihotapstvo zavzelo večje dimenzije, ko je finančna kontrola iz Budmcev energično posegla vmes in z zaplembami tihotapskega vina zajezila posel, ki je resno ogražal eksistenco domačih gostilničarjev. Trije grešniki, ki so jih zalotili v posesti madžarskega vina. sedaj pričakujejo razsodbe carinskega oblastva, ki kakor znano, v takih primerih ne pozna šala Hi/lil a direkcija bo razstavila Ljubljana, 20. avgusta. Poleg številnih drugih institucij razstavi na jesenskem velesejmu precej svojih zanimivih predmetov tudi dravska direkcija pošte in telegrafa. Najzanimivejša bosta dva oddelka: telegrafski, telefonski, radijski predmeti in pa filatelija. V prvem oddelku, ki bo zavzemal največ prostora, bodo razstavljeni tile glavni predmeti: Stereoskap z 12 slikami avtomatske centrale v Ljubljani in telegrafskih central v Ljubljani dn Mariboru. Na isti mizi bodo različni letaki in oddajni aparat za valomer. Valomer za kratke valove 0—10 m na prostoru 500X50 cm. Drugi stereo-skop s slikami iz telegrafskega in telefonskega prometa. Morse (barvni) ali zvočnik ter Morse (reliefni) ali zvočnik. Popolna garnitura dupleoc s stikalnim načrtom. Translacija Hughes a stikalnim načrtom. Hughes z motornim pogonom v obratu. Daljnopisni stroj v obratu. Avtomatska centrala (100.000 naročnikov). Telefonski pretikalnikL Oddajjtni in sprejemni aparat vedo: nI nobene boljše In obenem zdra-vejše prave kave, kot je od kofeina osvobojena kava Hag! za kratke valove; električni gramofon s modulacijo in ojačevalcem 225X80 cm. Različen telegrafski in telefonski materijal. Zemeljski induktor z občutljivim gal-vanometrom. Cevni aparat za proizvajanje nizke (zvočne) frekvence. V drugem oddelku bo interesantna zgodovinska zbirka prvih naših znamk po prevratu, ki so se tiskale deloma na Dunaju, deloma v Ljubljani. Ta bo tolikanj zanimivejša, ker jd bodo pridejane originalne slike za znamke m klišeji. Filatelisti bodo imeli priliko videti tudi načrt za znamke, ki sploh niso bile izdane. Naštevanje posameznosti bi bilo preveč dcJ-gotrajno. Zanimivi bodo tudi drugi deli poštne razstave. Dr. J. T, Tesen sredi mesta, velika prometna ovira »Jutro« je že poročalo o pogodbi mestne občine z lastnikom Luckmannove hiše v Gradišču, ki je za promet velika ovira. Lastnik bo hišo podrl in postavil novo stanovanjsko hišo v stavbeni črti tako, da bo iz Gradišča prost pogled proti Selen-burgovi ulici in bo na razširjeni cesti do- volj prostora za tramvajski in vozni pro* met — Na sliki je pogled iz Selenburgo-ve ulice proti Gradišču, kjer je za Nurv-sko cerkvijo videti Luckmannovo hiša, molečo na sredo ceste, da je komaj prostora za en tir nove tramvajske proge, H vozi skozi ta ozki prehod. tragedija vojnega V obupu zaradi mfloščhiarstva je segel po lfzoiu Maribor, 20. avgusta. Davi ob pol 5. je opazi policijski stražnik na obhodu po mestnem parku, da leži na neki klopi poleg paviljona za godbo ne* znan mož. Stopili je 'bliže, začutil oster vooj po lizolu in ugotovil, da je mož že dalje časa mrtev. oPleg samomorilca je še ležala stekleničica, v kateri je bilo še nekaij kapljic lizola. Na klopi pa je bila zaprta aktovka in zavitek. Stražnik je takoj telefoniral na policijsko upravo, odkoder sta pri« hiteda dr. Zorjan in načelnik kriminalnega oddelka Canjko, ki sta odredila prevoz trupla v mrtvašnico na P obrežju. Iz dotkumentov v aktovki je bKlo razvidno, da je samomorilec vojni invalid Erhard Maurič, rojen 1877 v Stari cesti pri Ljutomeru. Leta im leta se je poganjal za invalidnino ter živel skrajno bedno. V aktov* ki so bila še štiri poslovilna pisma, polna tuge in obupa, naslovljena na policijsko upravo, uredništvo »Mariborer Zeitung«, oa tajnika UVJ Martina Pravdiča in še na neko osebo. Maurič je bil 100 odst vojni invalid. Od» rinil je takoj ob pricetku vojne kot poročnik na fronto v Galicijo, kjer 6e je pri ne« ki priliki spri z znanim madžarskim aristo-kratom Pongratzom. Zaradi tega je bil obsojen na leto dni ječe in degradiran. Poz* neje mu je oesar kazen odpustil, moral pa je služiti naprej kot običajen prostaik. Slednjič je prišel na soško fronto, kjer je eks- plodirala ▼ njegovi neposredni b Rži ni granata ter mu po večkrat zlomila vse ude in celo vrsto reber. Polog tega pa ga je zadel še kamen v hrbtenico ter jo tako ranil, da je nesrečnik ostal aa vedno pohabljen. S fronte so ga odpeljali na Dunaj, kjer je ležal tri leta v bolnici. Pred dvema letoma je prišel v Jugosla* vijo, da bi dobil kot v Staro cesto pristoj* ni jugoslovenski državljan našo invalidnino. Brez sredstev je romal sedemkrat v Ljubljano tettervenirait in živel v Mariboru od milosti in naklonjenosti drugih ljudi, ki so mu nudffili zasilno prenočišče ter dajali vsakdanjo hrano. Prosil je tudi, da mu podele trafiko. Prva prošnja je bila odklonjena. Pozneje je prosil še za dodeli« tov trafike v Ljutomeru, ki jo je res dobil. Bilo pa je že prepozno, ker je med tem potrošil zadnje prihranke, ki jih je štedU za ta namen. Odšel je peš iz Ljutomera, opiraje 6e na dve palici, ter je hodil to pot deset dni. Ves čas je jedel samo tri-Krat, ker ni hotel in mo^ei prosjačiti, kakor pravi som v poslovilnih pismih. Zadnje dni je bil zelo potrt Poslednji udarec zanj pa je bil sklep, da mora oditi v rod« no občino, ki bi ga preživljala kot abčm-6kega reveža. To je bMo zanj prehudo ter se je raje odločil za koraik na oni breg, kakor da bi živel od gredkega kruha občinskega siromaka. Presenetljiva aretacija lažnega inženjerja Pri posetu okradel gostiteljico — V zadnjem hipu prijet na meji Dolnja Lendava, 19. avgusta. Včasih ima tudi Lendava kako senzacijo, ki jo spravi pokonci iz enoličnega življenja. Tako je bil pred tedni aretiran neki zelo znan gospod — madžarski novinar, a naš državljan — zaradi političnih prestopkov. Komaj pa so se malo polegle govorice in pomirili duhovi, smo doživeli drugo presenetljivo aretacijo, ki je zbudila še mnogo več zanimanja in komentiranja. Pred dobrim pol letom se je pojavil v Lendavi eleganten gospod, ki je prišel iz Madžarske na počitnice v Lendavo. Govorilo se je takrat, da je inženjer in ima na Madžarskem prav dobro službo. Potekali so dnevi, tedni in meseci, a gospod inženjer je bil še vedno doma na počitnicah. Tu in tam je odšel čez mejo, a čez par dni se je zopet vrnil. S palico in vedno elegantno napravljen je zbujal zanimanje vseh, tako seveda tudi pri ženskem svetu. Pred dnevi se je zopet vrnil iz Madžarske. Razne lendavske družine imajo tam svoje sorodnike, zato je večkrat prinesel ali odnesel kakšna sporočila. V tem cilju se je ponudil prošlo soboto pri gospe dr. Strasserjevi. Gospa mu je ponudila cigareto iz zlate doze. Gospodu je zlata doza zelo ugajala, zato je porabil priliko, ko se je gospa za hip odstranila, da je dozo vtaknil v žep. Hitro se je poslovil in se z lepimi načrti napotil čez mejo. Gospa pa je tatvino pravočasno opazila in naznanila orožnikom. TI so slutili, da bo gospod pobegnil čez mejo in so ga tam počakali. V resnici se je uzmovič kmalu pojavil in pri njem so našli ukradeni plen. Takoj so ga aretirali in zaprli. Ker se je bilo bati, da pobegne čez mejo, je bil hitro sojen in obsojen na 14 dni zapora in na izgon iz države za tri leta Je namreč madžarski državljan, dasi ima starše v Lendavi. Kakor hitro je prišla novica o aretaciji med svet se oglašajo še razni drugi okra-denci, zlasti kopalci in izpovedujejo, da so jim pri kopanju bili ukradeni razni predmeti. Tatvine sumijo tega gospoda, ki se je često pojavljal tudi med kopalci, vendar pa takrat kaj takega niso mogli sumiti. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapoljen je trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah hemoroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jose-fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tragična smrt mladega posestnika Semič, 30. avgusta. V torek se je dogodila v zidanici neke posestnice iz Pleša smrtna nesreča, katere žrtev je 38-letna posestnik Andrej Hu-tar iz Srednje vasi. Posestnica je popravljala zidanico in ko je bilo že skoraj vse gotovo, je prišel njen sorodnik, omenjeni posestnik, ki je hotel sam urediti še tram pod stropom. Tram (je bil že pripravljen in je Andrej Hutar stopil na stol, da b» ga pritrdil. Naenkrat pa se je stol pod njim spodmaknil. Nesrečni mož, ki se je oprijemal trama, je padel na tla, tram pa na njega ter mu je zdrobil lobanjo. Blizu zidanice so bili neki sosedje, ki so takoj prihiteli, ko so slišali močan ropot Pomagati niso mogli, kajti poškodbe od težkega trama so bile tako hude, da je nesrečnež v dveh urah izdihnil po silnih mukah. Ponesrečeni posestnik zapušča vdovo la štiri nedorastle otroke. To je pravo razvedrilo za mladino zabavno, veselo, poučno ln koristno vse obenem — to je fotografiranje. Vsem zahtevam odgovarja Lumi&rov film. DROGERIJA GREGORIČ. LJUBLJANA Prešernova 5 265 Domače vesti * Odkritje spomenika Kralj* Peti* t Ljubljani. V smislu opetovane obiave ie treba do 27. t al priglasiti imena predsta-viteliev na slavnostnem prostoru (največ po 3 osebe) m javiti, na kateri naslov naj se pošljejo izkaznice, nadalje prijaviti udeležbo članstva pri mimohodu, da-li bo članstvo v krojih in s praporom ali zastavo ta če ie nameravana poklonitev venca. Opozarjamo. da nobena organizacija. ustanova, društvo, korporacšja itd. ne bo vabljena posebej ter velja ta poziv kot vabHo. — Odbor za postavitev spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju v Liubiiani. Kongresni trg l-II. _ ^ . * Iz zdravniške zbornice. Ko nesrečnem naključju zadel Karla Heldta v levo stegno. Šibre so prebile žilo - odvodnico. Ker ni bilo pravočasne zdravniške pomoči, 'e na potu v bofafoo, skoro izkrvavel ter kmalu oo prevozu v bolnico v Lipnici umrl. a— Za god v bolnico. Ko se Je posestnikov sin. 261etni Ludovik Jerčič peljal s kolesom mirno Kamni oe. Je spodletelo kolo na nekem kamnu, da je Jerčič padel. e— Žrtev sobotne železniške n«sr«če omn la. V sredo je umrl v celjski bokika m ©im kočarioe Anton Vertot z Gorite pri Šoštanju in sicer na posledicah težkih poškodb, ki jih je dobil preteklo soboto popoldne, ko mu je prvi popoldanski savinjski vlafle kaika 2 km daleč od postaje Paška vas v smeri proti Soštam jn odrezal obe nogi im ga smrtno nevarno poškodoval na gl®vi. Prvotno mi bilo mogoče ugotoviti ponesrečencev« identitete, spoznala ga je v bolnici šele njegova mati. Kakor ee je moglo ugoto« viti, je bil Vertot podvržen božjasti im je pri prehodm proge nekoliko pred prihodom vilaka doba božjasten napad. Padel je roed tračnice, kjer se je zvijal v krčevitih bole* činaih, ko j« pripeljal vlak, ki ga je hudo ramnesanL e— Mestni kino bo predvajaj drevi ob pol 21. krasno zvočno opereto »Veličanstvo ljubezen«. V glavni vlogi Katica Nagy. Ce« ne znižane. e— Tri tatvine koies. p0 večmesečnem odmoru so v Celju zopet pričeli delovati tatoe ▼i koles. Policija je prejela včeraj kar tri prijave o ukradenih kolesih. Prvo je bilo ukrademo v sredo zvečer «z veže Soikolske-ga dama v Gaber ju im je bilo zmamtke »Tourist«, drugo znamke »Adiler« je izginilo skoro istočasno izpred gostilne »Na škanpi« ma Bregu, tretje pa nekaj ur pozneje iz ve* že hotSa »Zvezda« v Gosposki ulici. Zadnje kolo je bilo znamke »Diamant«. e— Velika izguba denarja. Lastnik mame tekstilne tovarne »Metka* na Spodnjem La» novžu pri Celju tovarnar Henrik Weinber-gar je izgubil 17. t. mn. popoldne med 14. im 16. ms poti od svojega stanovanja v Trubarjevi ulici do tovarne 6vojo rjavo usnjato listnico, v karteri je imel 2400 Din gotovine. Pošteni najditelj naj denar odda proti nagradi pri mestni policiji. Z Jesenic ■— Jeseniško gasilno društvo jo prtre. dHo na športnem igrišču v Kurji vasi veliko ljudsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo novega prepotreb-nega gasilnega doma. Načrti za dom so bili na prireditvi razstavljeni Prireditev j« posetilo sila nmogo občinstva. Iz Tržiča e— Ehto predvaja v petek 21. t. m^ ▼ soboto 22. t m. m v nedeljo 23. t m. veliki •zvočni film »Vihar na Montblancu«. Pred« stave Wodo danes in v soboto ob pol 2L, v nedeljo pa ob 4^ pol 19. im pol 21. uri. Iz Kranja r— Pregled motornih vozfl za Obrtno prevažanje oseb za drugo poMetJe bo 22. t m. ob 9. pred Narodnim domom ▼ Kranju. Pregledana bodo tudi drusa nova še ne preizkušena motorna vozila. Iz Novega mesta n— Kino Meteor bo predvajal film »CSr-kuSci regrusti« ▼ petek in eoboto ob pol 9. in v nedeljo ob 6. im pol 9. mri. Iz Dolnje Lendave dl— Dva dolnjeleodavska sreza. Nova državna meja ie razpolovila bivši lendavski okraj v dve približno enaki polovicL Slovenska polovica s središčem Dolnja Lendavo je pripadla nam, druga polovica pa Madžarski. Naš del sreza je ostal upravna edinica z imenom po svojem središču, kakor je tudi pravilno. Prav tako pa tudi Madžari svoj del bivšega lendavskega okraja imenujejo dolnjdendavski srez. Sreski uradi se nahajajo na Letini (Lenti) m uradni pečati nosijo napis »Sreski poglavar sreza dolnjelendavskega v Letini«. Ta madžarski srez nima z našo Lendavo nobenega opravka, kakor nima Lendava n.ič več skuipneca ž njim. Madžari so obdržali staro ime. da tudi na ta način poudarijo svoie skomine po naši zemlfi. Tudi sicer rabijo Madžari v nradnih soisih za naše kraje izkljoično le stara madžarska imena. dl— Kupčija s sadjem. Ta nova gospodarska panoga, ki ie tukajšni? kmet do zadnjega časa ni vpošteval, se vedno bolj razvija. Dan na dan se vrstijo na lendavski postaji vozovi, polni iabolk. Letos ie več vagonov odpeljalo naša zgodnia Jabolka v širni svet Sadna letina ie izvrstna. Največ iabolk ie oa v Lendavskih goricah, kjer se lomi drevje pod obflioo sadu. Izkupiček za jabolka ie v današnii hudi stiski ubogemu kmetu edini dohodek. »jtPrKO< 8t 191 GOSPODARSTVO Nekaj zanimivih podrobnosti iz naše Izvozne statistike O mrojo našega letošnjega izvoza v prvem polletju smo že obširneje poročali, vsaj kolikor se tiče glavnih izvoznih predmetov. Generalna direkcija carin je sedaj izdala svoj »Statistični pregled zunanje trgovine« sa prvo letošnje polletje (dobi se pri vseh večjih carinarnicah za 30 Din). Iz te statistike je treba zabeležiti še nekaj značilnih sprememb pri izvozu predmetov, ki po vrednosti in količini sicer ne zavzemajo večjega obsega, vendar pa v skupno-rti predstavljajo pomemben del našega izvoda. Med drugim vidimo ▼ statistiki nekaj značilnih postavk, ki se tičejo izvoza tkanin. 2e lani smo prvič zabeležili pomembnejši izvoz gladkih svilenih tkanin. Ta izvoz, ki j« lani v I. polletju dosegel 6000 kg za 3.6 milijona Din, se je letos nadalje dvignil po količini na 15.000 kg (za 150%), po vrednosti pa zaradi nizkih cen le na 4.8 milijona Din (lani 3.6). Izvoz posode iz železne pločevin« (Celje), ki je lani skoro povsem prenehal, se je letos zopet dvignil; v prvem polletju t. 1. smo izvozili te posode 394 ton (lani 4 tone) za 3.4 milijona Din (lani 0.06). Zanimivo je tudi, da smo letos izvozili v Kino za 4.8 milijona Din vžigalic (lani 0). Naš izvoz papirja za tiskanje se je dvignil od 1.6 na 4.2 milijona Din, izvoz rotacijskega papirja pa od 0.7 na 1.5 milijona Din- Lep napredek je zabeležiti tudi v izvozu slamnikov, ki je znašal 59.000 kg (lani 11.600) v vrednosti 2.5 milijona Din (0.7 milijona Din). Povečal se je tudi izvoz ribjih Konzerv, od 0.3 na 2.5 milijona Din. Izvoz tobaka je znašal 66.2 milijona Dan (lani 48 7). Končno je omeniti tudi povečan verni steklene posode (od 0.6 na 4.8 milijona Din). . Nazadoval p« Je izvoz ekstraktov ra strojenje (od 36.3 na 28.1 milijona Din), sirovega cinka (od 7.6 na 4.3), celuloze (od 7 6 na 4.3), celuloze od 10.4 na 6.4) in kalcijevega karbida in cijanamida (od 27.9 na nsnja (svinjskega ta podplatov) je znašal 3.7 milijona Din (lani 2.4) in izvoz elektrod pa se je dvignil od 2.3 na 2.7 milijona Din. kvidacijo carinske vojne, kajti obe državi sta že od 15. decembra pret, leta v brez pogodbenem stanju. V nekaterih točkah je pri dosedanjih pogajanjih prišlo že do sporazuma, vendar pa je ostalo še mnogo nerešenih vprašanj. Predsednik češkoslovaške delegacije dr. Friedmann je pri odhodu izjavil, da se ima po rezultatih dosedanjih pogajanj skleniti nova pogodba na podlagi klavzule o največji^ ugodnostih s tarifnim delom, pri čemer so za gotove kmetijske proizvode predvidene preferenčne carine. — Vinska razstava aa ljubljanskem jesenskem velesejmu bo obsegala prodajo vina, in sicer namiznega in buteljčnega in bo nudila obiskovalcem priliko, da se po« uče o kakovosti naših prvovrstnih domačih vin. Zastopana bodo vsa vina iz najvažnejših vinskih okolišerv bivše mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Vina se bodo točila v mailih kozarcih in tudi kupčka se bo lahko sklepala ob tej priliki. Razstavo or« ganizira Vinarsko društvo v Maritboru. = Poslovanje Zbornice za TOI. Zborni« ca za trgovino, obrt in industrijo v Ljub« liani ponovno opozarja tvrdlke, ki se obra« čajo nanjo s prošnjo za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega d^vka, potrdil za udeležbo na licitacijah, svedocb o izvoru blaga, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svo« je prošnje odnosno zaprositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure hL; bančne vrednote: Prašladiona 957.5 do 965, Union 160 — 155, Jogo 67 — 88, Ljubljanska kreditna 120 den, Poljo 53.5 do 55, Srpska 190 — 191, Zemaljska 114.5 bL, Narodna 5700 bL; industrijske vrednote: Gutmann 115 den., Drava 212.5 — 220 Šecerana 216 — 220, Bred vagon 50 bi.' Vevče 120 — 122. Dubrovačka 300 den..' Trbovlje 225 — 235. Beograd. Vojna škoda 540, 389, 836, 333 pisati samo neiufTufranostt, ne- uspeh proti Gradjan&kemn ca lastnih tleh (0:1) po vsaj enakovredni Igri. Odločni neuspehi so bile igre v Splitu, obe ■ Ha-škom in domača s Primorjem. Primorje beleži v vsej konkurenci dve pozitivni postavki: zmagi nad Haškom in Ilirijo. Vse ostale točke je oddalo, bodisi po težki in enakovredni borbi, bodisi povsem zasluženo po inferiorni igri. V prvo zaklj., za december 344 zaklj., investicijsko kategorijo spadajo Igra s Concordijo v "2 — 77, agrarne 57.5 — 59, 7*/« Blair 69 do 70, Narodna 5900 bL Blagovna trfišča LES + Ljubljanska borza (20. t m.) Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo. _ V zadnjem času_ je bilo povpraševanje po tramih precej živahno, toda kupci so iskali le trame letošnje produkcije. Pojavili so se tudi interesenti, ki so iskali monte - blago v tramih, kar že dalje časa ni hilo opažati. Zdi se, da so skladišča naših odjemalcev precej izčrpana. Trami stare produkcije pa se oddajajo le redko in še to le, če so dobro konzervirani. Veliko škodo trpe producen-ti, ki svoje blago niso strokovnjaško mani-nipulirali. Kupčija v rezanem mehkem lesu se še ni razvila. V trdem lesu je zanimanje za podnice ter neobrezane plohe. V bukovini trgovina počiva. Drva se iščejo le, če so od zadnje zimske sečnje. . ZI TO = Stanje Narodne banke. Narodna banka je pravkar izdala izkaz o svojem stanju na dan 15. L m„ « katerega je razvidno, da so posojila, ki so od srede pret meseca narasla za preko 200 milijonov Din, po treh tednih prvič zopet nazadovala ra S3.o milijona Din. Devizne rezerve so nazadovale za 17 milijonov Din. Ker se je obtok bankovcev in žirovnih obveznosti zmanjšal za 180 milijonov, je odstotno kritje v zlatu in devizah naraslo od 36.7 na 37.5®/«, v samem zlatu pa od 26.8 na 27.7. Obveznosti z rokom pa so se nadalje povečale za 129 milijonov Din. Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepa-iih razlike nasproti stanju od 8. L m.): aktiva: podlaga 2091.5 (- 17.5) od tega v zLitu 1544.2 (+ 0.3), v valutah 1.5 (—), v devizah 545.8 (— 17.8); devize, ka se ne štejejo v podlago 116.4 (+ 0.6); posojila rta menice 1454.4 (- 32.3); lombard 202.6 (— 1.2)- začasni avans glavne državne blagajne 400.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 5011.3 (— 57.6); obveznosti po vidu 560.5 (— 123.0), od tega nasproti državi 35.2 (— 23.0), ifroroe obveznosti 444.0 (— 79.6), razne obveznosti 81.4 (- 20.4); obveznosti * rokom 531.7 (+ 129.4). = Delo na ustanovitvi Mednarodne agrarne banke. Te dni je v Rimu končal svoje delo mednarodni odbor za ustanovitev Mednarodne agrarne banke. Ustanovitev te banke je, kakor znano, priporočila letošnja mednarodna žitna konferenca, ki se je vršila pred 4 meseei v Rimu in je pozneje načrt ustanovitve odobril tudi pododbor evropske komisije. Pri pravkar zaključeni konferenci v Rimu je bilo zastopanih 20 držav, med njimi tudi Jugoslavija (po načelniku kmet. ministrstva dr. Stoj-koviču in ravnatelju Priv. agrarne banke dr.. Šusterju). Konference so se vršile v Mednarodnem poljedelskem linstitutu. Izdelani 90 bili 3 protokoli, o katerih bo razpravljala še posebna zaključna konferenca za ustanovitev te banke, ki bo v novembru v Rimu. V teh protokolih je zlasti obdelano vprašanje kratkoročnih kreditov nacijonatnim agrarnim institutom in vprašanje financiranja razpečevalne organizacije za kmetijske proizvode. Prvi protokol se peča s posebnimi olajšavami, ki jih naj dajo posamezne države novi banki; drugi protokol vsebuje predloge za udeležbo držav na glavnici, tretji pa predstavlja načrt statutov za to banko. = Ustanovitev sastogstra. Privilegirane Izvozne družbe r Sboplju. Te dni je Privilegirana izvozna družba osnovala v Skojv ljn svoie zastopstvo, ki je takoj prevzelo posle okrog nakupa pšenice po predpisanih minimalnih cenah. Zastopstvo družbe kupuje tudi ječmen po tržni ceni, ki znaša sedaj 75 _ 85 Din za stot ter oves in rž. — Velika aktivnost nemške trgovinske bilance. Iz pravkar objavljenih podatkov o nemški zunanji trgovini v juliju, je razvidno, da je v tem mesecu prišlo zaradi denarnih težkoč do forsiranega izvoza, medtem ko je istočasno uvoz ponovno nazadovaL Nemška trgovinska bilanca ie bila v juliju aktivna za 265 milijonov mark (3570 milijonov Din), dočim je bila v juniju aktivna le za 140 milijonov mark. V prvih 7 mesecih t 1. je aktivnost nemške trgovinske bilance dosegla že rekordno višino 1208 milijonov mark (16.3 milijarde Din). Nemška trgovinska bilanca se zadnja leta rapidno zboljšuje; leta 1927. je znašala pasivnost še 3.9 milijarde mark, leta 1928. 1.7 milijarde mark, leta 1929. je bila trgovinska bilanca prvič aktivna za 0.04 milijarde mark, lani pa že za 1.6 milijarde mark. Če bo šlo v dosedanjem tempu naprej, bo letos znašala aktivnost okrog 2 milijardL = Denarni promet v Nemčiji se sedaj naglo normalizira. Nov" bankovci, ki jih je Reichsbamka izdala, da omogoči potrebna velika izplačila ob priliki ukinjanja omeji« tev v izplačilnem prometu, 60 večinoma zopet pritekli nazaj v blagajne Reiohsbanke, ki izkazuje v zadmjam izkazu od 15. avgusta nazadovanje obtoka m ponovno zboljšanje kritja od 38.2 na 39.7 odst. Glede na zboljšanje situacije je Reichsbanka znižala lom-bardno obrestno mero od 15 na 12 odist., dočinn je diskontna mera v višini 10 odst. ostala nespremenjena. = Pred likvidacijo carinske vojne med Češkoslovaško in Madžarsko. V torek so se v madžafskem kopališču Lillafiired pričela ponovno trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarska Gre za kontbo li- + Ljubljanska borza (20. t m.) Tendenca za koruzo neenotna. Zaključkov ni dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila 5i,lo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slo-izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo | venska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri potem dvigniti že ob 5. uri popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11. uri dopoldne, more izdati zbornica šele naslednji dan. = K on kur« je razglašen o hnovini Viljema Zabukovca. mizarja v Ložu, sedaj sta-nujočega v Beogradu, Kulina bana 11 (upravnik mase Viktor Poznik, notar v Ložu; oglasitveni rok do 30. septembra pri sodišču v Ložu, ugotovitveni narok 6. oktobra). Nadalje je razglašen konkurz o imovini Petra Alešovca, peka in posestnika v Kranju (upravnik mase dr. Stanko Sajovie, odvetnik v Kranju; prvi zbor upnikov pn okrajnem sodišču v Kranju 28. avgusta ob 10., oglasitveni rok do 30. septembra, ugotovitveni narok 6. oktobra). Končno je razglašen konkurz o imovini Staneta Rebolja, trgovca v Kranju št. 10 (upravnik mase dr. Beno Sabothy, odvetnik v Kranju; oglasitveni rok do 30. septembra, ugotovitveni narok pri okrainem sodišču v Kranju 5. oktobra) — Poravnalne postopanje Je uvedeno o imovini Ivana Koražija, trgovca z železm-no v Mariboru, Aleksandrova št 42 (poravnalni upravitelj dr. Josip Rapoe, odvetnik v Mariboru; narok ra sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 28. septembra ob 9. dopoldne, oglasitveni rok do 23. septembra). — Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena med dolžnikom tvrdko Frohlich-Na-vratiL trg. v Celju in njenimi upniki za 60% kvoto terjatev, plačljivo v 12 enakih mesečnih obrokih; nadalje prisilna poravnava, sklenjena med dolžnico Jožico Veble-tovo, trgovko v Celju in njenimi upniki ra 40% kvoto, plačljivo v 8 mesečnih obrokih; prisilna poravnava, sklenjena med dolžnikom Francetom Bernikom, trgovcem s klobuki, Ljubljana VII., Celovška 43, m njegovimi upniki ra 425% kvoto terjatev, plačljivo v 4 tromesečnih obrokih in končno prisilna poravnava, sklenjena med dolž- I nemali meri zasluga obeh ljubljanskih klu nikom Francetom Reboljem in njegovimi j bov, ki sta po svojih močeh prispevala, da imn ilr i ve /« L-trrvf« mlu« XI1!» — -4 1 _ a__ _ I — _____ * w __*L mlevski voznini po 147.50—150, pri navadni voznini po 152.50—155. + Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 9 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 10 vagonov i koruze, 8 vagonov moke, 7 vagonov fižola in 3 vagoni otrobov. Pšeniea: sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in slavonski novi 125 — 130. Ječmen: baški in sremski, novi, 63/64 kg 117.5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 94 — 96; banat-ska 90 — 92; sremska, okoliea Indjija 94 do 96; okolica Šid 96 do 98 _ Fižol: baški, 2% 170 — 180. — Otrobi: baški, stari 105 — 110. — Moka; baška, banaška »0< in »00< 290 — 300; >2< >7< 180 — 190; >8< 126 — 135; sremska, 270 - 280; >5< 250 — 260; >6< 225 — 235; slavonska >0< in >00< 270 — 280; »2< 250 do 260; >5< 240 — 250; >6« 220 — 230. Šport Ilirija: Primorje Za ljubljanski nogomet prihodnja nedelja ne bo — da odkrito priznamo _prav nobene posebne važnosti. Usoda obeh ljubljanskih klubov je zapečatena, oba kluba sta iz nadaljnjih tekmovanj izključena. Kako sta se držala nafta kluba? V splošnem, in če vzamemo ligino tekmovanje kot celoto, dobro! Pomisliti moramo, da je konkurenca v naši ligi najjačja, da sodelujejo v tej ligi trije klubi, ki so že bili državni prvaki, dočim Je četrti, Hašk, gotovo med najodličnejšimi predstavniki Jugoslovenskega nogometa. V taki konkurenci so bile šanse za ljubljanska kluba že od začetka negativne, kljub temu pa stojita na koncu tablice s štirimi točkami. In če Ljubljani ln obe igri z Gradjanskim, zlasti ona v Zagrebu. Popolne neuspehe Je doživelo moštvo Primorja v obeh borbah s Hajdukom in s Concordijo v Zagrebu. Neuspeh s Haškom v Zagrebu je poglavje zase. Kak« stojijo šaose? Oe ne U bila THrlja doživela občutnega debakla proti Hašku, bi rekli, da tma Ilirija boljši finish, kakor je Imelo Primorje boljši start Potem bi šla Ilirija v borbo z mnogimi nadamL Toda istega dne je moštvo črno-belih dalo prav dobro Igro proti Gradjanskemu, le zaključnih akcij ni znalo Izpeljati do potrebnega konca Kljub vsemu pa govorijo dejansko v liginih tekmovanjih doseženi uspehi za Ilirijo, razen tega tudi dejstvo, da Primorje ne utegne postaviti na noge svojega običajnega moštva. Predvsem občutno nedo-staje pravega strelca v napadu, odkar je šel Erman k vojakom, dočim razpolaga napad belo-zelenih z individualnostmi, ki znajo pokazati znatno odločnost pred golom. Za Primorje govorijo manj tehtni razlogi. Igra sicer na lastnem igrišču, toda to je menda za obe ljubljanski moštvi precej indiferentno. Važen moment v prid Primorja bo večja uglajenost in homogenost moštva, če bo nasprotnik dovolil, da pride ta moment do veljave. Izvestna prednost za črno-bele tiči tudi v dejstvu, da so tekom zadnjih let v prvenstvenih borbah z Ilirijo večkrat zmagali kot bili premagani, kar Jim daje do gotove meje sigurnejši in samozavestnejši nastop. V zadnji tekmi so svojega rivala odpravili s 4:1, toda to dejstvo krije v sebi prej negativno kot pozitivno vrednoto, ker bo gotovo podžgalo nasprotnika do močnejših naporov, da izbriše ta madež. Končno je vprašanje prestiža, ki bo, vplivajoč v enaki meri na obe strani, dalo temu srečanju poseben čar. če bi bil končni položaj že ▼ naprej podan, bi se navsezadnje moglo predvidevati, da bo borba mlačna in nezanimiva. Tako pa, ko gre za zadnje mesto, je izven vsakega dvoma, da bosta obe moštvi vložili v borbo vsa dopustna sredstva, da se zadnjega mesta — iznebita. V to svrho mora Ilirija zmagati, ker bi samo neodločen rezultat ohranil Primorje z boljšo razliko golov na predzadnjem mestu. In dočim mora Ilirija tvegati vse za vse, potrebuje Primorje samo remis, da se ustali dokončno na predzadnjem, obema ljubljanskima kluboma edino še dosegljivem najboljšem mestu. Primorju to lahko uspe le, ako bo obramba dobro funkcionirala. Sodnik Fabris lz Zagreba Je določen, da vodi to našo lokalno zadevo. V LJubljani je letos sodil samo tekmo Hajduk : Primorje in smo mu ob tisti priliki mogli napisati samo najboljše izpričevalo. Upajmo, da nas tudi tokrat ne bo razočaral. Program bo seveda tudi tokrat popoln tn nastopijo: ob 15. rezerva Ilirije : vojaška reprezentanca; ob 16.15 rez. jtm. Primorje komb. : Mladika; ob 17.30 glavna tekma Ilirija : Primorja etefota »vedska. Na 100 a bomo vkkft na starta slovensko k laso Stepišnak, Ste*m Skok, Orcfl, Jug, Puc poleg juniorjov Kova ciča, Raača, Kosca. Zmagovalec bo ekjurnc dosegel zelo dober čas. V krogli in disku ima Ilirija nekaj atletov, ki so zelo napredovali. Pričakujemo nove slov. rekorde. — V skokih bo dominiralo Primorje raizein palice, vendar bo tudi tukaj Gašpersič imel besedo. — V tekih na 200, 400, 800, 1500 in 5000 m se pričakuje zmaga primorjanskih atletov. A/tileti obeh klubov so se dobro pripravili za ta start, tako da bo občinstvo na vsak način prišlo na 6Moj račun. Motociklistična hitrostna dirka na Ljubelj. Motokolesareki Idlub Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo motociklistič-no hitrostno dirko na Ljubelj. Včeraj eo se zaključile prijave, ki izkazujejo 30 najboljših vozačev iz Jugoslavije in 7 iz Avstrije. Med glavnima jugoslovenskimi dirkači eo se prijavili Uroič, Strban, Schild* habeL Šiška, Ris t, Faratini itd., od Avstrijcev pa bo med drugima prišel g. Hoehnel od motociklistične sekcije koroškega Avtoklu-ba, ki je bil pri zadanji dirki na Podkoren-sedlu zmagovalec v kart ag ori ji 50C cm. Borba bo torej zelo zanimiva in napeta. Za Občinstvo iz Ljubljane je najpriklad-nejši jutranji turistovski vlak, ki odhaja iz Ljub* ljane ob 5.21 in prihaja v Tržič ob 7. uri. Sicer bo tudi redni avtobusni promet med Tnžičem in Sv. Ano. A;ko se bo zglasilo zadostno število interesentov, bodo vozili tudi z Ljubljane avtobusi naravnost k Sv. Ani pod Ljubeljem. Parkiranje avtomobilov in motociklov se vrši v vili g. barona Borna pri Sv. Ani Službeno lz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirani so za nedeljske tekme v Ljub« ljani: Ilirija rez.: Voj. reprezentanca Vidic, ASK Primorje rez. jun. : Mladika Lukežie, stranska sodnika za glavno tekmo Ilirija : Primorje Ahčan in Zupan. Prva predtekma prične ob 15., druga ob 16., glavna pa ob 17.15, vse na igrišču ASK Primorje. Odbor lahkoatletskih sodnikov dravske banovine. (Službeno). Za prvenstvo poedin-cev Ljubljane določam naslednjo j.uri j o: sodniki oa cilju in časomerilci: gg. Tratar, Kenmavuer, Kober, Windasch, Gregorič, Vidic, Slamič, Sancin S., starter za teke San-cin starter za skoke in mete g. Keber, g. Kermavmer. Primorje in Ilirija postavata po enega zapisnikarja in po 3 reditelje. — Vrhovnega sodnika zberejo sodnika na tekmovanju. Vodja tdkmovanja g. geom. Čer-ne. Začetek tekmovanja v soboto 22. t m. ob 15., v nedeljo 23. t m. ob 9. dopoldne. (Sestanek imenovanih gospodov v petek 21. t m. ob 21. pri Šestici na vrtu. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 18. naprej obvezen trening za prvo skupino. Po treningu sestanek. Od 17. na- Erej trening za nasdedmje: Senica, Šinkovec, inkule, Golob, Baumfciirchner, Pišek II., Li-povšek, Caleari, Ladiha« Peterlin, Mlinar, Strnad, Petrič. SK Ilirija (lahkost!eteka sekcija): Drevi ob 20.30 bo v kavarni »Evropi« važen sestanek vsega članstva, obvezen za naslednje: Orel, Stepišnik L in H., Vidmar, Sou« kaJ, Habič, Vrečko, Senčar, Spora, Outrata, Oroszy, Pavlic, Finec, Otahal, Neli, Tone, Jeglič, SovaT, Režek, Bajde, Srše. Dnevni red: prvenstvo Ljubljane za poedince. Vs' in točno. ASK Primorje (laiikoatletska sekcija). Opozarjamo atlete, da bo v soboto 22. t m. ob 15. in nedeijo 23. t. m. ob 9. poedinsko upniki za 50% kvoto, plačljivo v 1 letu v 5 obrokih. = Potrjena Je prisilna poravnava, sklenjena med dolžnikom prot tvrdko Karol Preis, zaloga pohištva v Mariboru (Gosposka ulica 20) in njegovimi upniki, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, za 50% kvoto terjatev, plačljivo v enem mesecu 20%, ostalih 30% pa v mesečnih obrokih. = Oddaja krov skih de! na sgradbi skladišča v Celjn. Direkcija državnih železnic, gradbena oddelek v Ljubljani sprejema do 2. septembra ponudbe glede oddaje krov-skih del na zgradbi skladišča v Celju. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni direkciji.) <= Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 22. t m. ponudbe glade dobave 2091 m» platna iz jute. Direkcija državnega rudnika Sanjski Rudnik sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 2500 m2 krovne lepenke. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 36. t. m. ponudbe glede dobave 1 kompletne kopalnice, 300 komadov izolatorjev, 20.000 kg odpadkov od kovanega železa, jelklenih ventilov, ventilatorjev, raznih zakovic, žioniikov, 200 kg bakrene žioe in cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 40 m konopnenih gurt (Predmetni ogiasi so na vpogled v Zbornica za TOI). _ , . „ . , „ » . . .: . — — a i prvenstvo Ljubljane na našem igrišču. Vsi ŽSS.^^^ftS^ I Lahkoafletdro prvenstvo poedtacev | prvenstvo smo prijavili naslednje atlete: se zmešajo štrene in računL Kako Jim Je to uspelo ? Ilirija je dosegla kljub poslednjemu mestu, objektivno vzeto, večje uspeha Odvzela je Concordiji dve točiti, Hajduku ln Gradjanskemu po eno. Remis ▼ Zagrebu z Gradjanskim je smatrati za njen največji uspeh. Neglede na točke Je račusati med uspešne nastope še poraz v Zagrebu proti Concordiji (2:3), poraz, ki ga je treba pri- za Ljubljano V soboto, dne 22. ob 15. in nedeljo, dne 23. t m. ob 9. se vrši na igrišču ASK Primorja, Dunajska c. lahkoatletsko prvenstvo poedancev. Na startu bomo videli vso elito slov. atletov in ee obetajo prav ostri boji za prva mesta. Vrstni red disciplin za 22. ob 15.: 100 m predtek, krogla, 100 m fi« naJe, skok v dalj. 200 m predtek, disk, 400 m predtek, skok v višino, tek 1500 m, 110 zapreke, met diska heL stil., 400 m finale, j Skok, Kovačrč, Raič, D. Zadravec, Urbančič, Cerkvenik, Marek, Slamič, černetič, Korče, Raič M., Putioja, Kosec, Zgur, Jug Fr., Žor-ga Aleks, Zorga, Fric, Krevs, Lejka, Ogrin, Slapničar, Oražem, Puc, Valesntič, Gašperšič, Podlunšek, Tršar, Cerar. Atleti morajo seboj prinesti opremo. SK Natakar. Danes ob 20. sestanek v palači Delavske zbonnice. Vsi člani naj prinesejo seboj opremo in legitimacije. Borze 20. avgusta. Na ljubljanski borzi so danes devize po ponovnem dviganju v zadnjih tednih v splošnem zopet popustile, edino deviza Praga se je za malenkost okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je danes Vojna škoda popustila ra več točk in se je trgovala za aranžma po 330, ra kaso po 330 in ra december po 338. Promet je bil tudi v 7% Blairovem posojilu po 69 in v 8% Blairovem posojilu po 78 in 79.5. Na tržišču zasebnih vrednot ni bilo bistvenih sprememb. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2286.66 — 5392.49, Bruselj 789.40—791.76, Curih 1102.06 do 1105.35, Dunaj 796.77—799.17, London 275.23 do 276.06, Newyork 5654.84—5671.84, Pariz 222.03-222.69, Praga 167.84-168.34 Trst 296.44 — 297.34. Zagreb. Amsterdam 2285.86 — 2292.49, Dunaj 796.97 — 799.17, Bruselj 789.70 do 791.76, London 275.25 — 276.05, Milan 296.44 — 297.34, Newyork kabel 5665.84 do 5672.84, Newyork ček 5654.84 — 56.71.S4, Curih. Beograd 9.055. Pariz 30.15, London 24.975, Newvork 514.12, Bruselj 71.60. Milan 26.90, Madrid 45.75, Amsterdam 207.35, Dunaj 72.25, Sofija 3.725, Praga 15.23, Varšava 57.60, Budimpešta 90.025. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 80 bL, 7% Blair 70 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Ruše 125 den., Vevče 120 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 3?A _ 383. kasa 329 - 333, za december — 389, 7% Blair 68.5 - 69, 8% Blair 78.5 — 79.5, 7% Drž. hipotek, banka 72 do 75, investicijsko 75 bl.f 6% begluške 59.75 Iz življenja in sveta Po 34 letih hodi zopet brez palic čudežna pomlajevalna operacija na Dunaju Znan dunajski inženjer si je pustil operirati kilo. Pri tem je izrazil željo, da bi izvedli obenem Dopplerjevo čopkanje. To je pomladilna operacija, ki jo je bil uvedel dunajski zdravnik dr. Doppler in obstoja v tem, da omrtvijo z jedko tekočino živec, ki zožuje ožilje zarodnih žlez. Tako se razbrzda živec, ki razširja ožilje, ker nasprotni živec miruje. Zaradi tega nastane v zarodnih žlezah živahno kroženje krvi, ki prinese starajočemu se organu novih moči, ker se njegovo prehranjevanje izboljša. Okrepljene zarodne žleze proizvajajo več hormonov, kar povzroči okrepitev vsega telesa, torej pomladitev. Nekaj dni po operaciji je zapazil inženjer čudovit učinek, ki si še sanjati ni upal o njem. V detinski dobi je obolel na otroški mrtvičnosti. Sicer je pozneje ozdravel, toda posledice so ostale: ohromelost stopal in prstov na nogi, ki jih ni mogel kretati in je le s težavo hodil ob palici. Tri dni po pomladilni operaciji je osupli inženjer po 34 letih občutil, da ima topla stopala in da se odreveneli prsti spet gibljejo. V nekaj dneh so morali celo dvomeči zdravniki ugotoviti, da je ohromelost popolnoma izginila iz nog. Sedaj hodi srečni mož brez palice s popolno gotovostjo in je ozdravljen 34-letne hromosti. To ozdravljenje je povzročilo med zdravniki silno pozornost. Večkrat so že opažali, da so po pomladilnih operacijah izginile bolezni, ki niso v nikaki zvezi z delovanjem zarodnih žlez. Trdovratne bolezni dlesna, vnetja in krvavitve so se v nekaterih primerih pozdravile po pomladilni operaciji. Uganka je pa, kako je ozdravila" takšna operacija pri tem inženjerju zastarele posledice otroške bolezni. Dognati bo treba, če je ta ozdravitev le gol slučaj ali bo pa mogoče ta razveseljiv stranski pojav pomladitve izrabiti za zdravljenje živčnih bolezni. V zložljivem čolnu čez Sredozemsko morje Iz Tunisa poročajo, da se je posrečilo Avstrijcu Teodorju Helmu prevoziti Sredozemsko morje v zložljivem čolnu in pristati na afriški obali. Drzna vožnja se je začela letos 28. aprila. Ta dan je odrinil Helm od brega v tržaškem pristanišču. Ob precejšnjem široku je sledil obali Istre, našega Primorja in Dalmacije, veslal nekaj časa vzdolž albanskega nabrežja in 21. junija prevozil Otrantsko cesto ter prispel 27. junija v Tarentski zaliv, ki ga je srečno prebrodil v širini 125 km med Gallipolijem in Rossa-com. Odtod je vzel smer proti Kalabriji. Veslal je do San Lazzara, prebrodil Mesinsko cesto, dospel do Taormine in prišel slednjič v Messino, Palermo in Marsalo na južni konici Sicilije. Na obali Kalabrije se mu je zlomilo veslo in malo je manjkalo, da ni utonil. To pa mu ni vzelo poguma, da ne bi nadaljeval vožnje. Krepko je zopet zastavil roke in se podal čez Sredozemsko morje, ki ga je srečno prebrodil in pristal v Tunisu. Helm je uporabljal na tej vožnji Klepperjev zložljivi čoln iz gume, tipa Wanderzweier 1930. Mehur naj dožene istovetnost pokojnika Zabeležili smo, da so našli avtomobil pustolovca Lacuma iz Bingena močno poškodovan, v njem pa moško truplo, iz katerega ni mogoče spoznati, če je bil to Lacum ali kdo drugi. Oblast, ki vodi preiskavo v tej zadevi, je zdaj ugotovila, da je Lacum malo pred časom, ko je izginil, popil dve čaši rdečega vina. Ker se je od mrliča v njegovem avtomobilu dobro ohranil edinole mehur, je odrejena analiza njegove vsebine, da se po možnosti dožene, če je bil mrlič pustolovec Lacum ali kdo drugi, ki si ga je ta izbral za žrtev. Zatiranje sadnih škodljivcev z elektriko Kakor poroča neki tehnični list, so v nekaterih državah že doslej uspešno uporabljali elektriko za zatiranje vsakovrstnih škodljivcev na sadnem drevju. V ta namen so razpeli nad drevjem bakrene žice, dočim so položili na tla z zemljo zvezano žično mrežo. Ta žični sistem se je napajal iz električnega generatorja, ki je dajal preko transformatorja napetost 110.000 voltov. čim je bfl tok nekaj dni vklopljen, je poginil ves mrčes v območju tega električnega sistema. Domnevajo, da žuželkam ne prijajo močna električna polja, ki se raz-predejo okoli žic. V bodoče nameravajo uporabljati takšne električne pokončeval-ce tudi pozimi, da še pred pomladjo uničijo zalego. Grof Bethlen, bivši madžarski ministrski predsednik, ki je odstopil jx) lOletnem vladanju Posledica svetovne gospodarske krize Velikanske zdravniške klinike v Pragi Češkoslovaško ministrstvo za ljudsko zdravje je pravkar odobrilo ogromen načrt za gradnjo medicinskih klinik v Pragi. Načrte je odobrilo tudi ministrstvo za javna, dela in ministrstvo za finance. Graditi jfih bodo začeli že prihodnje leto in v petih letih bo zgrajena cela moderna četrt. Bivši diktator pred sodiščem Prof. JVotdemama, WvSi litovski ministrski predsednik se moža y Kovnu v tajni sodni obravnavi zagovarjati zaradi veleizdajstva Svetovna finančna kriza je prizadela tudi največjo romunsko banko Berkowitz, ki je morala ustaviti izplačila. Razjarjeno občinstvo je navalilo na banko seveda — zaman Plače francoskih in nemških častnikov PariSka revija »Vu« prinaša zanimiv pregled izdatkov ▼ Franciji ta Nemčiji za častnike. Vsote so preračunane v frankih. V Franciji ima poveljnik armadnega zbora 99.996 fr., v Nemčiji 149.076 fr. V Franciji prejema divizionar 90.000 fr., v Nemčiji 115.140 fr., brigadir v Franciji 60.510 fr., v Nemčiji 96.960 fr., polkovnik v Franciji 50.017 fr., v Nemčiji 76.356 fr., podpolkovnik v Franciji 41.515 fr., v Nemčiji 58.782 fr., štabni častniki v Franciji od 27.230 fr. do 37.417 fr., v Nemčiji od 46.642 do 50.904 fr., stotnik v Franciji od 22.021 fr. do 27.230 fr., v Nemčiji od 29.088 do 41.814 fr„ poročnik ali podporočnik v Franciji od 13.710 do 22.021 fr., v Nemčiji od 14.544 do 25.452 fr. V nemških oficirskih plačah pa še niso vračunane doklade, ki jih prejemajo častniki. Zaman so tožbe, da Nemčija finančno trpi, dokler tako mastno plačuje svojo armado, pri tem pa očita oboroževanje francoski vojski. Sprava med Španijo in Katalonijo Predsednik španske republike AlcaJa Zamorra (levo) in predsednik Katalonije polkovnik Macia Po zadnjih vesteh se je ob priliki obiska polkovnika Macie v Madridu dosegel sporazum med Špansko republiko in samostojno Katalonijo Brez tekmeca V nekem milanskem hotelu so prijeli potnika Morandija. Med njegovo odsotnostjo je sluga pogledal v njegov kovčeg za vzor« ce in našetl —kaj? okoli 1000 odpiračev ali kljukcev. Pri zasluhu je izjavil, da že leta in leta potnikuje 6 tem brezkonkurenonim blagom in dobro služi pri raznih domačih in tujih vlomilskih zadrugah. V njegovi naročilnici so našli mnoga tajna znamenja, ki utegnejo policiji koristiti kot kažipot pri nadaljnjih zasledovanjih. Po napisnih listkih njegovega vzorčnega kovčega kakor tudi po uradnem pečatu je razvidno, da je Morandi nedavno hodil po Parizu, Dunaju in Pragi, prodajajoč vetrihe, kakor 6e tudi imenujejo pri nas po nemškem Dietriohu, naizvanem tudi z drugimi osebnimi imeni kot Peter-chen, Kloscihen (Klaus), Velike letalske vaje v Italiji V zadnji tretjini avgusta bodo v Zgornji Italiji velike zračne vežibe, katerih se bo udeleževalo 600 vojaških letal Vaja se bo. do vršile nad gorskim in ravninskim terenom in nad morjem. Vrhunec bo napad na italijansko vojaško luko v Speziji, ki bo 26. t m. Predvideni so tudi napadi na Bo-logno, Ferraro, Piso in Turin. Pri vežbah bo sodelovalo tudi civilno prebivalstvo, ki ga bo vojaštvo podučevalo, kako ima ravnati v obrambo svojega življenja. Predsedniški kandidati v Ameriki »New Tork Heraldkr poroča, da bodo prihodnje leto kandidirali demokrati za pred« sednika ameriške Unije guvernerja Franklina Roosevelta. O republikanskem kandidaitu se še ne govori mnogo, vendar ni izključeno, da bo ponovno kandidiral Hoover, čeprav bi imeli republikanci rajši Morrowa, tasta letalca Lindlbergiha. Govori se cello, da bi bila republikancem všeč kandidatura bivšega predsednika Coolidigea. Predolgo Je stradal V Szegedinu je umrl trgovec z vinom Sčhmidt Slabost ga je vrgla kar na ulici, ko jo je hotel prekoračiti. Mož se je bil šele pred kraitkim vrnil iz Marijanskih Lažni, kjer ee je po zdravniških navodilih podvr« gel stradežu. Hotel je shujšati in je res izgubil na toži 18 kg. To pa je tako izpodko-palo njegovo zdravje, da mu je srcc odpo* vedalo pokorščin" in ga je ^■/Mn ka®, Vojaški manevri v znamenju štednje Kakor znano, je pritisnila splošna gospodarska kriza tudi na angleški državni proračun. Zato so se vršili letošnji vojaški manevri v znamenju skrajne štednje. Cele četa so bile zastopane le po enem vojaku, ki je nosil napis svoje čete. Balon naj bi izbrisal sled za zločincem Strašen umor bivšega vojaškega pilota v Ameriki Na veliki cesti, ki drži z dežele v ameriško mesto Virginio je opazil pred dnevi mimo vozeči motocikli6t sumljiv balon z gondolo med vejami nekega drevesa. Spie> zal je na drevo, da bi si p obli že ogledal balon, ki se je majal med vrhovi. Ko je pokukal v gondolo, pa je malone okamenel od groze. Na dnu je ležalo žensko truplo v mlaka krvi z dvakrat prestreljenim sencem. Brž se je vrnil na cesto, za jaha! vozilo in oddirjal do prve policijske stražnice ter ji sporočil najdlbo. Z gasilskimi lestvami so sneli balon in godolo z drevesa ter ugotovili, da je samomor mrliča skoro izključen. Pokojnica ni imela pri sebi nobenih izkazi!. Samo na spodnji obleki so opazili mono-gram s črkama E. W. Indicij za ugotovitev istovetnosti ni bflo. Truplo so prepeljali v Virginio, kjer je oblast uvedla poizvedovanje. Najprej so dognali, da je najdeni balon športni artikel. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, če je balon preletel dolgo ali kratko nrogo. Zato so za« čele Oblasti raziskovati kar od kraja v Vir-ginijL Kmalu je padel sum zločina na kapitana I. Ratcliffa. ki se je bil med svetovno vojno izvežihal za vojaškega pilota. Mož j« bil namreč čez noč izginil z doma. Njegov služabnik ni vedel pojasniti, kje je njegov go« spodar. Povedal je 6amo, da je bil pred odhodom v družibi neke dame s katero se j« bil odpeljal v avtomobilu. Na tej podlagi je zdaj poizvedovala poli« cija dalje. A preden je aretirala Ratcliffa, je že prišlo na dan, kdo je pokojnica. Njena služkinja je povedala, da pogreša že več dni svojo gospodinjo, 32=3 e t no vdovo Elfrido Wheeler. Ker je bila vdova prijateljica z Ratcliffom, ni bilo dvoma, kdo jo je umoril. Ratcliff se je odipeljal z njo na izlet z avtomobilom. Med vožnjo sta 6e sprla in on jo je ustrelil. Nato je šel po svoj športni balon, spravil Truplo v gondolo in izpustil ba« Ion v zrak v veri. da bo odletelo kam daleč kjer ne bodo mogli ugotoviti, odkod je prišel. Balon se je dvignil z mriičem in kmalu izginil izpred njegovih oči — da mu vme žrtev v mnogo strašnejši podobi kriminalne obtožbe. Dojenček obsojen na 24 ur • v jece Deželno sodišče v Mostih je te dni izreklo zanimivo sodbo. Obsodilo je 13 mesecev staio dete, nezakonskega otroka neke služkinje, na plačilo denarne globe. Mati je namreč v otrokovem imenu tožila nekega zdravnika za alimente. Sodišče pa je tožbo zavrnilo in obsodilo tožitelja na 100 Kč globe, v primeru neizterljivosti na 24 ur zapora. Branitelj 13-mesečnega tožitelja pa se je pritožil, da njegov klijent ne more plačati globe, nakar se je sodišče prepričalo, da ne more odsedeti kazni ter mu je zapor odpustilo. Krut smrtni skok V kodamjskem cirkusu Schumann se je te dni primerila strahovita nesreča. Nemški akrobat Vafoanque, 6 pravim imenom Mumschikite, je treščil s cirkuške kupole na zemljo in priletel v ložo na neko žensko v prvi vrsti. Artist in dama 6ta zelo resno poškodovana. Vabanque je bil specialist v akrobatski zvijači, pri kateri se je moral zavihteti z vrvi v kupoli cirkusa na trapec. Po smrtnem skoku je mož obvisel v zraku, v resnica pa ga je držala nevidna elastika. Pri usodnem skoku je Vabanque uporab* Ijal novo elastiko, ki se je bila preveč raztegnila, kar mu je prineslo pogubo. Artistu je komaj 24 let, kar še bolj povečuje njegovo tragiko. Zapuščina Oskarja Nedbala Praški listi poročajo, da so upniki pokoj« nega skladatelja Oskarja Nedbala pristali na 40% poravnavo svojih terjatev. Vprašanje pa je, kdo bo plačal primanjkljaj v me-sku 90.000 Kč. Nedlbalova vdova živi v skopih življenjskih razmerah v nekem majhnem zdravilišču Mizu Bratislave. Upniki zastopajo stališče, da ima primanjkljaj pokri« ti češka vlada, odnosno praško prosvetno ministrstvo. Kolera v južni Perziji Iz Teherana poročajo, da se v južni Perziji močno širi kolera, V ogrožene kraje so odpotovali zdravniki z letali ta so vzeli s seboj 50.000 doz cepiva za prebivalstvo. Državne oblasti so zaradi epidemičnega obsega bolezni hermetično zaprle mejo proti Iraku. Ameriški dar Islandu Ogromen kip islandskega junaka Leifa Crl-cssona, delo newyorškega kiparja Shirlin-ga, ki so ga podarile Zedtajene države islandski vladi ob priliki tisočletnice islandskega parlamenta Nov komet Spamsfcj amaterski astronom Ryves ▼ Sa« ragossi je odkril v ozvezdju raka nov komet četrte stopnje. Zaenkrat mu še ni videti repa. Komat leži v bližini d^ojSkov Kastorja in Pokiksa. V ugodnem vremenu je viden zjutraj, ni ga pa mogoče razločiti s prostim očesom. Nov holandski paviljon na pariškem razstavišču Ko je letos 28. junija zgorel holandski paviljon na pariški kolonialni razstavi, je vlada sklenila, da se namestu njega takoj pozida novo poslopje. In res, v 51 dneh je vstal iz razvalin nov paviljon, ki so ga otvoril i v torek dopoldne. Za novi paviljon je prispevala predimete iz 6voje osebfne zbirke tudi kraljica Viljemina, tako, da predstavlja nova stavba zopet privlačno atrakcijo. Smrt grškega patriarha v Jeruzalemu V Jeruzalemu je umrl grški patriarh Damijan Kasiotis. Učakal je 84 let ta je trideset let stal na čelu jeruzalemskega pa-triarhata. Radio Izvleček iz programov Petek, 21. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.®! Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos operete iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sobota, 22. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — tZ.&R Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošč«*, borza. — 18.30: Salonski kvintet — 19.30: Začetek šahovskega turnirja na Bledu (dr. Vidmar). — 20: Šahovska ura. — 20.30: Kompozicijski večer gosp. J. Breznika. — 21.15: Samospevi ge. Skvarča. — 21.45: Godba na harmoniko. Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. - 12.45: Koncert radio - orkestra. — 19.50: Violinski koncert — 21: Pevski koncert _ 21.30: Poročila. — 21.50: Radio - orkester. — 22.40: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Kabaretni program. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.05: Zabaven večer. — 21: Vojaška godba. — 22.20: Mešan program iz Moravske Ostra ve. — BRNO 17: Plošče^ — 19: Prenos vsega programa iz Prage. _ VARŠAVA 18: Koncert mladih talentov. — 20.15: Orkestralen koncert. — 22.30: Chopinove skladbe. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30:: Koncert orkestra. — 16.20: Lahka glasba. — 19: Scbu-bertove pesmi. — 20: Prenos iz Berlina. — BERLIN 18.50: Komorna glasba. — 20: Radio nekdaj in sedaj. — 23.15: Godba za ples. — K5NIGSBERG 16: Lahka godba orkestra. — 19.20: Italijanske pesmi. _ 20: Program iz Berlina. — Godba za ples. — MCHLACKER 17: Orkestralen in pevski koncert — 20.30: Zabaven večer. _ 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19: Humor v glasbi. — 20: Dramski večer. — 23: Koncert ciganske kapele. .Vsak dan ena »Pečenka, ki ste mi jo prinesli, smrdi !< »Oprostite, prosim, takoj odprem okn^k ®etie malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina ta Šifro Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.841 — Telefon številka 2492. 3492 2o od|ooc<* 2 Din mamfiofc •Vos/cre malih ogletrnov dobite takoj po izida lista w podružnicah m Jutra* 9 aHoriboru, 9 Cafpcc, 9 Afevcm meartu, 9 in mu &eaonlcf*h, ki sprejemajo tudi naročila na male oglasa in inserate. **4m. Hrana in stanovanje v biši. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Požiten učenec«. 86468-1 Pletiljo nogavic in učenko sprejme Rozalija Mišvel, Ljubljanska uiica it. 37. 36665-1 Mesar, pomočnika dobro izurjenega in z res dobrimi spričevali — ter vajenca •prejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 86653-1 Učenko spre;Tn« fotostelje Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 17. 86499-1 Zidar, preddelavca »inesljivega in vestnega sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelka •»Jutra« 36727-1 Soboslikarja samostojnega poslovodjo — treznega in veščega špric-tehnike, sprejme Drago Rtoger, slikarski mojster v Krškem ob Savi. 36769-1 Perfektno stenogra-finjo - strojepisko »a »lov. in nemški jezik tako; sprejme odvetniška pisarn« v Ljubljani. Oferte na Alom-a Coimpany, Ljubljana. pod znamko »Začetno 1500«. 36710-1 Kupom Novejše knjige nemških pisateljev kupim. Naslov knjig z .navedbo cene na ogl, oddelek »Jutra« I 7pIo7nr\ nap pod šifro »Lahke knjige«. P • « 36756-8 " manjši lokal - najraje 1 »Zephir« kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« ^^^^V^jpod šifro »Peč 200«. Mesarski pomočnik dober in vesten, išče službo. Gre tudi v točilnico. Naslov t oglasnem oddelkn Jutra«. 36687-2 ] Lepo nagrado dobi tisti, ki preskrbi službo dvajsetletni gospodični s parletno prakso, vajeno vseh pisarniških del strojepisja in stenografije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36767-2 Creva suha goveja in slan* ovija v vsaki količini kupuje Brada Perišin, K. Kambe-lovac pri Splita, Dalmacija £5470-7 Enonadstropno hišo lepo, s trgovino in gostilno t-er gostilniškim inventarjem, na prometnem kraju prodam. Na-slor t oglas, oddelkn »Jutra«. 36353-20 Gospodična vajena vseh pisarniških del, strojepisja in steno- | Trgovska hiša grafi je, s rvarletno prakso VT- , l . išče zaposlitve s 1. sep- 7 bhzipi Domžal, 5 sob tembrom. Dopise na oglas. tr"ovsk' lok?]. „ h!eY>, dr-oddelek »Jntra« pod šifro ,™mca' Pod. »Inteligentna«. 36766-3 T^9',. TTt' VS9 Ildan0 ™ v dobrem stanju, na prometnem kraju, od iel. po- Kot tre učenca l3taje 5 m!tiut» na prodaj iv učenca 125.000 Din. Poizve se idočo trgovino bi pri Jfivaar Franc, Kam-oddal 16 let starega moč- nik Zaprice 45. 35981-20 nega in poštenega fanta. 1 Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Računar«. 36732-2 Brivskega pomočnika dobrega ondulerja in bubi štucerja sprejme takoj Ivo Breskv&r v Domžalah. 36741-1 Kolar. mojstra sprejmem, oziroma se lahko "etablira. Ozira se _ le •na prvovrstno moč. Pojasnila daje Petkovšek Ant-n v Dol. Logatcu. 367294 Več pletilj ra nogavice in za navadne stroje" sprejme . takoj pod ii"odiimi pogoji firma J. K ušla n, Kranj. 36730-1 Učenca ali učenko 9 primerno šolsko i-zobraz-V><* sprejme - modna. trgovina. —•. Istotam dobi službo pisar, praktikantinja P^n^ffbe oglas. oddelek »Jalni« pm4 Bfre »V.R.« «764-1 Služkinjo vajeno snage in kuh«, ra vsa 'hišna opravila sprejme štiričlanska drnžina v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36S01-1 Hišo "2." I popolnoma renoviran«, pri-I pravno za obrtnika aH Brivski pomočnik ^tTVgulbiizT cZ starejši, dober bubi Jtucer, Naslov v oglasnem oddelku zmoren Judi nemščine m >Jutra«. S6643-20 srbohrvaščine, isce službo. Ponndbe na oglas, oddelek j Hlx. »Jutra« pod »Brivski«. t lllSlCO 36737-2 I eno- ali dvodružinsko, z I I nekoliko vrt«, v bližini cestne železnice, najraje v Šiški ali za Bežigradom kupim v ceni do 150.0001 Din. Ponndbe na, podru-ž- Lokal s skladiščem in stanova njem, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 3674319 Poslovni lokali na Dunajski ce*ti št. 29/1 so s 1. septembrom na razpolago. Poizve se Istotam. 35905-19 Lokal pripraven za mesarijo, naj raje v Mostah ali na Za loški cesti iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36783-19 Poštene odjemalce iščem za več vagonov jabolk (namiznih in za pre-šo) ter do 10 vagonov lepe krme, mešane sladke-polslad.ke in pozneje fižol p-o primerni dnevni eeni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec na deželi«. 86470-83 Prešano slatno v balah, samo vagonske množina, po najnižji dnevni ceni nudi Pava o P. šeb Vara žd in. 367.31-3-j Sadje sveže, debele slive, namii-ne hruške in jaHiSa t-akrvj., ali na hčerko. Naslov v oglasnem naslov, ki se izve istotam | oddelku »Jutra«. 36709- " Strojnik 1 56757 20 samostojen, išče službo vt takoj. Cenjene ponudbe na Dijaka — petošolca Vil« V Kranhf I realne gifflnazije sprejmem nslas. oddelek »Jntra«" pod I " n.a stanovanje k svojemu šifro »Zmožen strojnih. J ^ ^ISŽffi^ "" 36690-22 Parcelo Trgovski pomočnik v »imi solnčni legi I Dva dijaka starejši, sposoben tudi pro- T*™lal! sel" ugodno pro- v Jigto sobo z električno daje usnja in čevljev, išče M*™' Nas'l>T T I razsvetljavo, dobro domačo službo Za takoj. Je zanes- oddelkn »Jutra«. 3676H-20 hrano in popolno oskrbo ljiv in soliden ter gre za I sprejmem na iabjeku 11. vsako plačo. Jerko Katu- I HiŠ3 I S6592-22 narič Domžale, Krakovska L velikim vrtom naprodaj, 86784-2 j Pobrežje pri Mariboru - 2 dijaka (inji) Gubčeva ulica .5. 36471-20 U p^poi^ oskrbo iu vest- PrnrfaSallra - I n» nadzorstvo po 600 Din iiuuajam | XX« „ . sprejme rodbina breiz otrok »J T H mga V Brežicah 105 ..Naslov v oglatem- oddelku ffovim mešanega- bla"ga - U sobe, kuhinja, klet itd... »Jutra«. . 36738 reh službo, kjerkoli v me-J Trt, nad vrtom hi^nik. l -stu ah na dezeh Ponudbe elektriki,' vodovod; dve | na oglasni oddelek »Jutra« opremljeni sobi — spalnica Dijakinjo I ir medenine, jedilnica k DC>|lsa nT« 36797-2 | hrastovine, naprodaj. Mružima proti imerni eeni 36798-20 I v T 3 0 oskrbo, v bližini Tivolija in liceja. Strogo nadzorstvo; na željo nemška konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36786-22 Otroško posteljo , _ , iz trdega lesa z viož-1 Za časa iesenskega kom (Federmadratze) Kuharico thi fv?n o sam os to j n e ga vod stva, zan esiljivo in varčno s 1. septembrom sprejme oddelek finančne kontrole — 8 članov. Plača 40O Din Ponudbe na naslov: Oddelek finančne kontrole Pince — DOŠta Dolnja Lendava. 36794-1 Vajenko m. damsko krojaštvo sprejmem na Sv. Petra cesti št. 381. 36806-1 Gospodjica i nja bi želela bespla tno učiti na pisaču mašinn, iasnij-e plata, neka pnd-pismene ponude na o^las. oddel°k »Jutra« pod »Budučnost«. 36813-1 Pletilje in učenke s hrano in stanovanjem »rrejme Prek, Karadv.ičeva ž t. 16. 36804-1 Prodajalko samostojno, zmožno vodstva trgovine s čevlji — sprejme .T. čarman. Pre-še-nova nlica 9. Kavcije zmožne imajo prednost. 36803-1 p&tniki Fiksuim in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank ta Ljubljano to okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na ogla=n! oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksnm In oro vizija c. 34982-5 prodam. Ogleda se od 3. do 4. ure popoldne. Gledališka 12-11. 36247-6 Puhasto perje čisto, Sobano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gooje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB, Dica 82. velesejma v Ljubljani iščem na ve- Dijakinjo srednje šole, sprejme holj- seličnem prostora pnd ugod- I ša rodbina v dobro oskrbo rtimi pogoji _y najem go-I in vzgojo — z lastno-sobo Istilniški pavil jon. Naslov v I Nemška konverzacija. Hčer-' oglasnem oddelku »Jutra« I ka gimnazijstka pri Uršu-36812-17 1 linkah. Toizve se med 6. ] in 7. uro zvečer. Naslov | v oglasnem oddelku Jutra 36788-23 Brzojavne droge goTg I borove, smrekove in jelko- 1 ali 2 dijaka ni^ješolca sprejmem na je, ve« tiso« komadov, od stanovanje s hrano ali brez 5—10 m dolžine, za sukse- | Naslov v oglasnem oddelku Nove vinske sode i tat(>i- 'Jutra«. 7 MH I šnjemn plačilu kupim. Po1 hl Jj?' ,n dobr° hudbe na naslov: Srebot ohranjene rabljene proda ,,!ak oT Ppt„ _ R.vini Mursa t Ljutomeru. 36693-6 ^fdoltoi, pištol prSal l. I 250 36795-22 2 novi brivski halji in g.aloše proda Sešet v Kolodvorski ulici štev. 18. 36746-6 fUmevania . ......Lokal za trgovino 2 loncem peci I * vso opremo oddam v na- malo rabljeni, po nizki ce- I i".™ "a najpromet.nejši to«-1 ni prodam. Naslov v ogl. I T t.rgu na Dolenjskem. I . - ... oddelku »Jutra«. 36773-6 Ponudbe na oglas, oddelek I hisl, oddam mirni stranki Stanovanje sobe in kuhinje v podpritličju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36518-21 Stanovanje sob in pritiklin, v nori Stanovanje obstoječe iz 5 velikih sob, kuhinje, poselske »obe, kopalnic« in vseh drugib pritiklin, v sredini mesta oddamo s 1. novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. november«. 35861-21 Manjše stanovanje išče za oktober ali novem ber mirna stranka brez otrok, točna plačnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesen 1931« 86751-31/ Sobo šolnino io tračno, v novi vili blizu cestne železnic« takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 86735-28 Stanovanje podstrešno — obstoječo h kuhinje in sobe, oddam starejšemu zakonskemu paru brez otrok. Le pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Najemnina mesečno 800 Din«. 36744-21 Stanovanje prostorne sobe in kuhinje, s pritiklinami, v čedni hiši oddam s 1. septembrom — Selo-Moste, Prednvičeva ulica 19. 36749-21 Trisob. stanovanje pripravno tudi za poslovne prostore, z elektriko in plinom, s 1. novembrom odda M. Ravtar, Stari trg št. 19. 36762-21 Stanovanje 3 seto, «umnate, kuhinje in pritiklin, v manzardi, elektriko in vodovodom oddam s 1. septembrom za 800 Din mesečno mirni in čisti stranki odraslih oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36724-21 2 sobi in kuhinjo s pritiklinami oddam s 1 septembrom. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 36753-21 Stanovanje sobe in kuhinje v št.. Vidn takoj oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 36755-21 Stanovanje ar«J«no, trisobno, s kopal nico in vsemi pritiklinami, v centra mesta išče mirna stranka 4 odraslih oseb za oktober ali november. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažno sta novanje«. 36780-31 /a Stanovanje 3 sob in kuhinje, po motnosti.. s kopalnico, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jafia« pod »V jnwMu 86« . -36785-18/; Stanovanje f S—8 sob, kopalnic«, knbi-nj« in pritiklin, v centru mesta ali vsaj v bližini tramvaja iščem v ceni do 1800 Din. — Ponudbe na pravoslavno paroh. pisarno, kasarna vojvode Mišiča. 36791-21/• Sobo in kuhinjo takoj odda. tovarna Pelikan, Lepodvorska štev. 3 8683&-21 Stanovanje eno- »li dvosobno iščem v Ljubljani s septembrom. — Ponudbe z navedbo cen« na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Sfalen«. 36825-21/a 1HH&H*v »Jutrac pod »Dolenjsko«. 36481-17 Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36742-21 ■ Q 91 Prazno sobo posebnim vhodom, veliko in pripravno tndi za pisarno, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36761-23 Mesečno sobo lepo, čisto, zračno in solnčno, s posebnim vhodom in elektriko oddam v lepi novi vili solidnim gospodom poceni v najem. — Naslov: Pleterenikova ulic« št. 26, pritličje. 36777-23 Veliko prazno sobo (ali 2 manjši) separirano, v sredini mesta iščem za krojaško delavnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krojač«. 36772-28/a 2 gospoda sprejmem na hrano in stanovanje na Rimski eesti št. 23. 36776-23 Ob Tivoliju v vili oddam lepo balkonsko sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36774-33 Sobo lepo opremljeno, čisto ln zračno, oddam boljšemu gospodu ali gospodični za 300 Din ma Prulah, Jane-žičeva ulica 41, nasproti mestne hiše. 36778-23 Dve sobi zraven glavne pošte oddam za pisarno, ali samskemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 86787-23 Sobo s souporabo klavirja ter eventuelno s hrano išče s 1. septembrom soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden«. 36796-23/a tenjer, J«zd«c, Jak« »godno, Ikarus leti, Karkoli 34, Kock«, K. P. 15, Kav-cija 5000, Lepe postave. Lepo življsnje, Ljubljanski grad 68, Ljubljanska okolica, Ljubljanica, Mesnica I, Mirna, Miren, Mlad gospod, Nujnost, Novopo-ročenci. Obrtnik - vdovec, Odgovor 200, Petdesetlet-nik 8478, Paznik, Primo-Tec, Pekarna 1000, Prijateljica, Priložnost 83, Prva ljubezen, Prvovrstna ku-harioa, Privatno posojilo, Prijateljstvo, _ Plošče, Plemenit značaj, Prvovrstna, Periferija Ljubljane, Para 16, Resen kupec. Rentabilno, Stalna, Sreča, Sestri, Sloga, Sotrpinka, Svetlo, Solnčna lega, Snažna, Stanovanje, Solnčna lega 232 Strogost, Slučaj, Strojepiska, Sestanek, Samostojna 200, Štiri osebe. Trajno 36. Tudi na deždo, Trisobno, Takoj ali pozneje, Takoj 70, Trgovec 24, Tiha, Trg. pomočnik, Ura 81 1'godna prilika, Ugoden slučaj. Ugodnost, Uradnik. Vzgojiteljica, Vdova 30, Veselje do tre«rrine. Vesc. li dom, Vollblut, Vila; V mestu. Zračno in čisto, Zanesljiva in snažna. Zima 10, Zračna sobica. 56, 899, 1.3/8 1928, 33, 1300—1500, 789. Senitve Trgovec želi znanja v svrho takojšnje žemitv«, z gospodično, staro do 28 let — vajeno v gospodinjstvu ln s primernim kapitalom. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko na oglasni bddelek Pri tej seriji nudimo vam zares višek kakovosti po posebno ugodnih cenah. Za plošče in filmpak. (Cetto&port Preglejte ta aparat in on vam bo ugajal. Dobiva se v vseh boljših foto-trgovinah. 191/4 Telefon 2059 ^5|Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva IL 6 RIMSKE TOPLICE radioaktivno termalno ko-paliiče. Dvajsetdnevn« W- m ftlo prak- iva postali*. • madrmcofli — Najoorela ttofifitk* pate tn« železna t*lo titoa slolliiva tapeciramo' mi arafit&M za Vsaka hita« hotele, ti pa to ječe oso« be ia nočne službe. Sta-ne Dia 3*t.—. Razpoii* Ijaa poitom bi JEcltzsi-com po povzeti«« 36760-25 Mirno sobo lepo, solnčno in zračno, I »Jutra« pod šifro »Tajnost blizu kolodvora oddam | zagotovljena«. - boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem od- ( r j i f § * ' r ^ -t delku »Jutra«. 36810-33 V separirano sobo Klavirje in glasbila sprejmem solidno gospo- I "radi opustitve trgovine dično kot sostanovalko, "a Mestnem trgu, prodam F.ventnelno oddam isto eni tovarniško ceno in na ali dvoma gospodičnama najmanjše obroke. Alfonz na Sv. Petra cesti št. MfVT Breznik, Ljubljana, Mestni 36807-23 I trff 3 36811-26 Lesen« aUtfesfce patent-•a telo praktična slof-!»hr» postela • tapecira-inadracoia. — Staoe DI. Sobico oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36800-33 Morske ribe danes in jutri sveže pošilj ke. Prvovrstna dalmatinska 3iv vor. Domači pevski zbor je nato zapel hiim hO. io s tem je feija le^pa mauifositacija končani' ................."... RIBNICA. V nedeljo zvečer je bil ves trg v bajni razsvetljavi, po6ebno pred občino, kjer je bila sijafjna dluminacija na čast vladarju. Sokolska god'ba je daia še bolj slavnosten zna&aj. — Ribniški lovci so imeli v nedeljo svojo ve6eliico pod goz* dom za Sv. Frančiškom. Zaradi sijajne res klame je prišlo mnogo ljudbtva, 6aj podob« nih veselic v naravi do sedaj nismo bili vajeni. Nekaj posebnega je bila lovska tombola. Glavni dobitki so bili živa 6rnica, ustreljen srnjak itd. Prvo je dobil g. Pe-rovšek iz Bukovice, drugi je pa šel v Malo goro k Seljanu. Na veselici 6e je dobil lovski guljaš, pečenko, ajmoht, pa tudi pečenke z ražnja ni manjkalo. Veliko zanimanje je vzbudilo tudi tekmovalno streljanje v kravji rep. Proti večeru je motil dež. MURSKA SOBOTA je v soboto imela praznično lice. Med vrvenje množice 60 se mešali akordi štirih godib. Zvečer je bil velik zibor pred Sokolskim domom. Prvi je govoril župan g. Josip Benko, nato pa prof. Marij Hvala in sokolski starosta dr. Franjo Farkaš. Odposlana je bila vdanostna br-javka. Sledila je baklada. Koder se je pomikal sprevod, 60 bila vsa okna okrašena s svečami in cvetjem. Strogo v centra Motorno kolo BSA '^»l. Adaptiram ali ugodno prodam. Naslovvld!lm odstopnino. Ponudbe POSESTVO oglasnem oddelku »Jutra« 36666-10 na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center 77«. Motorno kolo 3—4 HP, knpim za približno ceno 4000 Din. Natančne ponudbe na poštno ležeče, Slov. Konjice 720. 36645-10 Zastopnike reprezentativne, za obisk privatnih in razpe- čaranje oljnatih slik, priznanih dunajskih umetnikov. sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Ponudba na naslov: Leda. Zigreb. Ilica 52. 34597-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. SO (Jogo • Aato) telefon 2236. Prva oblast, koncesijontrana Prospekt 15 zastonj — pl kite oonjl 251 Meyers-Lexikon 43 knjig zadnje izdaje — popolnoma nov. za 3200 Din proda antikvarijst J.imnik v Ljubljani. Stari trg 10. 36589-8 Enotonski avto dobrem stanju prodamo za 15.000 Din. Na ogled pri »Levante«, Kolodvorska ulica 30. 36515-10 Potniški avto »Donet«, v prav dobrem =ta.nju za 10.000 D-'n proda Miha Lah, Kamnik, Vrh-polje. 36486-10 Motorno kolo D. K. V., popolnoma v redu proda Lorro Sebenik. Knezova 28. 36770-10 Postelja, omarica in tridelna miza poceni naprodaj v Streliški ulici št. 18. "dvorišče. 36805-12 Vrehrana, Za svojo dam 8 mesecev staro, zdravo in čedno punčko. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bertica«. 36758-14 Kolo za razvažanje paketov, malo _ rabljeno ugodno naprodaj. Levante, Kolodvorska ulica 30. 36516 Lokal y pritličju ali T. nadstropju iščem na lepem kraju v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Oblačilna stroka«. S6748-19 Hotele, gostilne kavarne, restavracije to vi notoSe prodaja to daje v najem poslovnica za gostil ničarstvo M. S. Pavlekovič. Zagreb. Dica 146/1. Infor macije proti poslani 5 Din j znamki pošljemo franko. 25859-19 | Slaščičarja z osebno pravico, ki hoče | prevzeti obrt, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek | »Jutra« pod »Slaščičar«. 36678-19 I v bližini Ljubljane, cca. 6 ha travnikov in njiv, hiša z 9 oprem-36177-1? I ljenimi sobami, lastno kopališče, pripravno za letovišče, PRO-1 DAM ali ODDAM za več let v NAJEM. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »LETOVIŠČE«. 10547| Partijo zidarjev (Primorcev), veščih v zidanja v kamnu, SPREJME takoj J ING. FRANJO DEDEK, , mestni stavbenik, LJUBLJANA, VII., žibertova 7. 10546 Občina Ljubi jas«. Mestni pogrebni zav-od Lep lokal primeren za mesarja, kro-1 jača ali čevljarja, na Glin-cah ob Tržaški cesti št. 3 poceni oddam. Poizve se | v gostilni »Newyork«. 36531-19 I Pekarijo prav dobro vpeljano, s špecerijsko trgovino, trafiko j in točenjem vseh vrst alkohola, radi bolezni proda s Franjo Skipala, Zagreb — Pazinska ulica štev. 3. 36510-19 I Lokal z dobro vpeljano brivnico, sredi trga oddam v najem Ponudbe na oglas. odd»lek | »Jutra« pod šifro »Dnbra eksistenca«. . 36507-171 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jib prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Josipa Severa trgovskega zastopnika za prelepo poklonjeno cvetje ter za številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebna dolžnost nas veže zahvaliti se vsem sorodnikom in mnogobrojnim prijateljem pokojnikovim, ki so mu stali med boleznijo ljubeznjivo na strani ter mu lajšali s tem trpljenje in ga spre-mili v tako častnem številu k njegovemu zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931. Marija in Vera Sever Naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod Lovro Krže zasebnik je dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne, po dolgem, mu-kepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 22. avgusta 1931 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Kolezijska ulica 13, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Harry Sinclair Drago; Se vil Jski pevec XV. poglavje. Pesem o ljubezni ' Pozno ponoči je Juan še bedel. Esteban mu je ves dan očitaj njegovo vedenje pri izlkuš:iji, talko da se je mladenič naposled res prepričal o svoji krivdi. Zdaj, ko je v nočni tihoti praM kostanje na žerjavici, si je Juan grenko očital vse, kar je bil napravil. Užaljeni ponos ga je skelel, a še bolj žal mu je bilo tega, da je bil taiko po neumnem osmešil svojega dobrotnika, ki je bil zanj že toliko žrtvoval. »Zakaj, le zaftaj nisem drugačen?« se je vpraševal, tresoč se od gneva. »Vidi se mi, da me vsi Uudje bolje poznajo, nego jaz samega sebe. A vendar nisem hudoben. Jaz edini vem, kako v resnici mislim in čutim o življenju.« V svoji jezi je jel Juan sezuvati čevRe, in ko jih je vrgel v kot sobe, je eden po naključju zletel v Marijina vrata. Csz trenutek so se vrata tiho odprla, in Marija, v nočni srajci, ogrnjena s šalom, ki ji ga je bil Juan podaril, je neslišno stopila k njemu. »Mislila sem, da si že davno legel počivat,« je zašepetaila. *N'3 morem spati, misli mi rojijo po glavi in ena je bob' črna od druge... Priznam ti, Marija, da sem zelo nesrečen!« »Kakšne misli te spet napadajo?« jdNa vse sem mislil, največ nate, Marija.« Odmafctril se je na klopi in povabil Marijo, naj sede. »Pozno je že, Juan,« s a je uprla ona. Ali mladenič jo je potegnil k sebi, olupil kostanj in ji ga ponudil. »(Kaj de, če je pozno?« je rekel po kratkem premoflcn. »Cuj, Marija, rad bi te ne(kaj vprašal: Marija, kabSna je tvoja sodba o meni?« *0»h, Juan, ti si---tako lep! Kar čudežen si b3 danes na odru!« »Eh, kaj! Kdo misli zdaj na lapoto! Povej' mi, Hcaiko sodiš o mojem glasu?« »Jaz--meni je ugajal,« je oMevaje odgovorila Marija. Juan je nestrpno udaril s pestjo ob mizo. »■Marija, ti ne znaš lagati! Nekaj ti na meni ni ugajalo!« »Ne, ne, Juan,« se je branila Marija. »To ni res, tega nisem relkla!« »'Marija, z menoj nekaj ni v redu. Čutim in vem, da ni. Predstavi si: impresario mi je rekel, da moram imeti strto srce! Kako neumno je vse to!« Skočil je na noge, stopil nekajkrat razburjeno sem ter tja, se spet ustavil pred Marijo in nadaljeval: »Relkel mi je, da sploh nimam srca! Morda ga prej nisem imel. Preden sem našel tebe, sem živel tako, kakor živijo drugi ljudje. Ali od tistega dne — poglej me, Marija! — oh, liiubim te! Ljubil sem »te od prvega trenutka, ko sem te zagledal. Ali me ljubiš tudi ti?« Srečen vzdih je bil ves odgovor na to vprašanje. Juan je objel dekle in jel obsipati njen obraz s poljubi. JužnjaSka kri j 2 zavrela v njem; a to ni bila strast — bil je le plamen velike ljubezni, tisti sveti nagon, ki spominja t j udi, aa so rjjeui drug za drugega. »Marija, kaj bi mi ves svet, če imam tebe?« Vzdignil j3 Marijo, jo odnesel v njeno sobo, jo položil na posteljo in pokleknil k njej: »•Lahko noč, Marija!« »Juan,« je zaprosila, »ne pusti me same...« »Bog naj te varuje, Marija moja,« je zamrmral Juan, čuteč, kalko se mu je od silne razburjenosti sušilo grlo. Marija pa ga je prijela za glavo, jo potegnila k sebi in zašapetala: »Poljubi me, Juan!« »Ne, Marija, ne!« se je upiral Juan. »Ne upam se...« Ujel je pramen njenih las, ga pobožno poljubil in zamrmral: »Mariia moia mala! Prav je rekel impresario, da nimam srca. Moje srce je samo tvoje!« »Oh, Juan, reci to še enkrat!« »Res je, Marija: moje srce je samo tvoje!« Marija je globoko vzdihnila in zaprla oči. Juan je počasi vstal hi po prstih odšel iz sobe ... Drugo jutro je bilo vse v hiši nekam skrivnostno. Stric Esteban je zgodaj odšel z doma, in La Rumbarera nikakor ni mogla spraviti iz njega, kam gre. Kmalu nato sta tudi Juan in Marija krenila po stopnicah, ne da bi odgovorila na radovedna vprašanja stare primadone. DRUŠTVO »PRAVNIK" V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da ]e njega častni elan in zaslužni odbornik, gospod Aleksander Hudovernik notar v Ljubljani, predsednik Notarske zbornice itd. danes dne 20. avgnsta 1.1. preminul. Pokojnika ohranimo v najlepšem in častnem spominu. Ljubljana, dne 20. avgusta 1931« 10545 Štev. 6499/31. Razglas. Županstvo Trbovlje razglaša, da bo vsled gradnje vodovoda v Hrastniku od 22. avgusta t L dalje do preklica promet na banovinski oesti FF. reda Trbovije-Zidani most v predelu od Sv. Marka do Hrastnika zaprt.. Otvoritev se bo pravočasno objavila. Županstvo TRBOVLJE, dne 19. avgusta 1931. 10544 L.MIKUŠ Mestni trg is Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dan 31. avgusta 1931 ob 11. uri nabavo izvedbe železnega odra. Načrti Ln pogoji so na razpolago pri podpisani. h pisarne: Direkcije drž. rudnika Velenje. 10543 M101S LEPOTA _ REME ROSE CENTIF0UA, najideaU ^jBj^ nejša francoska soba krema. — Daj« JaKn motni, ljubki in nežni len. Z redov-Ulm^ti^^ n0 uporabo odstranimo tu nesnag«, a obra« ostane mladosten, »vež ia ^K CB' zategnit v#e do kasne staj os ri. Po. ^^ trebna je vtaki moderni dami bet podloga za puder in Šminko za veselice, ples in promenado. — Dan 40. GOLO CREMB originalna angl. radioaktivna mastna nočna krema, katera do-vrženo prodira t vse gube is tek« letno hrani in dnevno pomlaja obraz. Z naravnost frapantno hitroe-tjo odstranja vse gube in n»-mrežen« kožo izpod oči in na slepočicah, pa je treba, da bo na vsaki toaletni mizi moderne dame. Din 42.. RDEČILO noeu in obraza dela vsakega grdega. _ 8 preparatom proti rdečfln nosu odpravim« rdeS-. io. Noe in obraz postaneta zoipe? bela. _ Din 65.. CENTIFOLIA, konnetiSki zavod, Zagreb, Jurišideva 8J Zahtevajte brezplačne ilustrira«. eeoikai SOd) V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, 3a nam je neizprosna usoda iztrgala iz naše srede našega blagega, srčno dobrega, nad vse ljubljenega papana in zlatega starega papana, gospoda notarja predsednika Notarske zbornice, predsednika Družbe sv. Cirila in Metoda, častnega člana društva Pravnik, imejitelja reda Sv. Save IU. ki. itd. t Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. avgusta 1931, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Erjavčeva cesta št. 24, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. V Ljubliani, dne 20. avgusta 1931. ZORA in MATKO JANEŽIČ, SAŠI in RRATEC Zahvala. Brez posebnega oznanila 10540 Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Nezmožni zahvaliti se vsakemu posebej za neštevilne "dokaze sočutja povodom nenadomestljive izgube naše iskreno ljubljene soproge, matere in hčere, gospe Zore Luckmann roj.pl. Gorup-Slavijnski se tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem naj-prisrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo civilnim oblastem in žandarmerijski postaji v Podpeči za izkazano pomoč in naklonjenost pri prevozu, Slovenskemu lovskemu društvu za častno zastopstvo pri pogrebu, lovcem in domačinom iz Podpeči, Jezera, Tomišelja in Mojstrane za preobile dokaze sočustvovanja, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so našo predrago spremili na njeni zadnji poti. V naši neizmerni boli nam je v veliko tolažbo zavest, da je naša nepozabna pokojnica uživala toliko splošnih simpatij in ljubavi. Vsem in vsakomur posebej naša najiskrenejša zahvala. Globoko žalujoči ostali 1054? Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, tfsi v Ljubljani"