Gorica" izliaja vsaki torek in soboto. Ako pade na tn dneva praznik, dan poprej. (TrO1> priobei- lo. da ne ugovarja nameravani konfe- renci. da se nui pa zdi potrebno. da se da tudi ministerstvu za notraiije zadeve in pravosodnemu ministerstvu prilika, da proučita načrt zakona izdelanega od porocevalca poljedelskcga niinisterstva. Y to sviiio namerava ravno ome- njeno ministerstvo provzročiti inedmi- nistersko konferenco v najkrajšem casu. Čiiii pride ta do povoljnega vspeha, se takoj sklice po meni predlagana kon- ferenca. To naznanjam deželnemu odborii in se počaščujem še dostaviti da bi bilo prezgodaj ako bi sc hotelo ze se- daj zavzcti mcritorično stalisče napram načrtu deželnega odbora. Namestnik: rl ohen lohe. Iz tega dopisa jc razvidno, da ob- siojata dva načrta: jeden izdelan vpo poročevalcu v poljedelskem ministrstvu, drugi izdelan po deželnem odboru. Oba načrta se proučita najprvo po mini- strstvu za notraiije' stvari in za pravo- sodje in prideta poteni v konferenco, katero skliče namestnik. Nam se zdi, da bi bilo prav, ako bi se pritegnil tenui posvetovanju tudi zastopnik „društva kolonov." Ko dobimo načrt deželnega odbora, ga v bistvu priobčimo. Odpoved našega trža- škega poslanca. (Dopis s Krasa). (Konec.) In glejte, naš poslancc dr. Oregorin jc hotel to doseci. in ker se mu to oškodovanie nas Krašcvccv ni posrečilo, jc odložil mandat. Tako je razumel učeni g. dohtar nase koristi!! Bog mu odpusti, mi mu ne moremo. Kako krive pojme o kraških kori- stih ima dr. (jregjrin. kaže najbolj njc- govo naznanilo v „IiJinosti" v zadevi odpovcdi poslanstvu. On pise, da je ho- tel dr. (iregorčič „zatreti vsako sled strank. ki se niso hotels udati njegc- vcimi strahovanju". To pa ni res: kajti potrditev ravno Gregorinove izvolitve izpodbija to trditev. Za druge poslance. ki ne zastopajo nasega Krasa. se pa ni imel dr. (iregorin toliko brigati: saj pravi, da stoji nad strankami! Xikakor se pa ne more strahovanjc imenovati dcjstvo. da so se na predlog dr. (ire- gorčiča brez preiskave iinicüe voli:ve v veleposestvu. To ni bilo nikako st'-aho- vanje. s tern je bilo temvcč zadoščeno pravici. Kar je nezakonito doseženo. to sc pač ne da zakonito potrditi. In da je bila izvolitev veleposestniških poslan- ce\ nezakonita. to je priznal indirektno celo liberalni predscdnik voiitvene ko- misije, to so dokazala dcjstva nepravil- nosti. nasteta v (jrcgorčičevem poročilu. In ker so bila ta dejstva večini zbor- niski. ki je ovrgla te volitvc. že prej znana. jih ni bilo treba vec preiskavati% Da ni bila ta procedura dr. (iregorinu po godu. je naravno. ker je bilo ž njo uničcno njegovenui prijatclju üabrsceku zadnje upanje na dobro placano odbor- nisko niesto. Zopet nov dokaz. kako je kraski poslancc (iregorin skrbel bolj za (iabrsC'cka nego za Krasevce!! Dr. (iregorina trditev. da je dr. üregorcic zvezan z laskimi libcralci, zo- pet ne odgovarja resnici. „üorica" je to trditev že sto in stokrat ovrgla! Kako hoče dr. (iregorin. ki je te namisljene ,,zve/.e" tako n e delezcn kakor dopisnik tcga dopisa, bolje vedeJ. nego tisti. ki naj bi bili to „zvezo" sklepali?! Toliko soditi znaino tudi mi Krp.^evci. In pa, ali niso uprav te dni poslanci S. I.. S. glasovali v neki zadevi z laskimi kleri- kalci nasproti laskim liberalcem ? Jc pac tako, g. dohtar: glasuje se s tistimi. s katcrimi se ziaga. Zato pa ni vrcba no- bene zve/.c. Yi, g. dohtar. stc se lani zve- zali z laskimi klcrikalci „proti svojim rodnim bratom" (v S. L. S.), to zvezo stc delcžniki tudi priznavali. Yprasam, kako da uajdete to zvezo dopustno. kako da imeuujete le laske liberalce, „najhujše nasprotnike nasega tcptanega in zane- marjencga naroda". dočim Yam je znano, da sta klerikalna laska državna po- slauca nam goriskim Slovcncem v no- vcjseni času stokral vec skodovala nego liberalni laski drž. poslancc? (i. dohtar, Yi rabite očitno dvojuo mcro. In s ta- kini sredstvom hocete prikriti pravi vzrok Yase odpovedi. katero jc provzrocila le Vasa strankarska libcralna strast ? Kot strastneinu liberalen pa Yam ne pri- stoja imenovati dr. (iregorčiča „nenasit- nega voditelja slov. klcrikaluc stranke". Kakor sc Yi in (iabršček nista hotela na- sititi najrazličnejsih poskusov, kako bi moral on z vsemi dovoljenimi sredstvi nasproti Vamu braniti. Ne karajtc in ne proklinjajtc torej tega. kar sami pro- vzročate. In kako se morete drzniti, posta- viti se za javnega obsojelvalca rodo- ljubja enega Gregorčiča ?! Koliko tiso- čakov ste že darovali za slovensko šol- stvo??? Yasa „Hdinost" pač pridno na- ganja Slovence. naj žrtvujejo za slov. sole, ali doslej ni Se sporočila. kak del nje vsakoletnega čistega dobička se je uporabil za slov. šoistvo. Kadai boste Yi darovali le en majhen del tisočakov, katere je dal dr. Gregorčič za slov. šol- stvo. kadar boste Yi storili le eno sto- tino dela. katero je zvrsil dr. Gregortič za slov. sole, potem pridite in sodite o rodoljubju moža. ki je osivel v skrbeh ža slov. šolstvo! Deželnega poslanstva dr. (Irego- rina ne moremo mi Kraševci ohraniti v dobrem spominu. ker nam je provzročil dve ncpotrebn; volitvi in ž njinia ob- cutno zamudu časa in ogromnih stro- škov. ker nam je preprečil izvolitev ve- lesposobnega in zmožnega državnega poslanca. ker ni v deželnem zboru v Gorici drugega delal, nego podpihaval prepir med političnimi slov. strankami. Ako bi bil to navedel za vzrok svoje odpovedi. bi mu mi verjeli. Zato pa upamo. da nas pusti odslej pri * mini ter ostane v Trstu. katerega si je izbral v posvečenje svojih „slabih sil". Izgubo takih „vernih sinov nas sivi Kras prav lahko preboli. -- Kraski v o 1 i v e c. Deželni zbor. Četrta seja. Cctrta seja goriskega deželnega zbora je bila v torek popoludnc ob r>. u ri. Xavzoci so bili vsi poslanci razun Aleizlik-a in (jasserja. Deželni glavar je naznanil. da so sklepi dczelne'T. zbora v seji 27. dec. l°OtJ glede zacasnega daljnega pobiranja dezelnih doklad ter daljnega pobiranja dokladc na pivo dobili ccsarjevo potr- jenje. dalje. da je cesar pooblastil fi- nančnega ministra, da predloži dcž. zboru zakoiiSk! naC'it glede oprostitve osebne dohodnine od deželnih doklad. dalje, da jo dospel dež. odb. z dopisom c. kr. namestnistva od 1. januvarja t. 1. vladni zakonski načrt. zadevajoč urcdi- tev razmerja kolonov. Po prečitanju doslih vlog sta bili naznanjeni dve interpelaciji. ki sta se pa na koncu scje prečitali. Nato se je prcslo k dnevnemu redu. Posl. AI a n f r e da je utemeljeval , svoj predlog o podaljsanju struge reke ldrijca. ki jc bil resen r.ujnim potom in euoglasno sprejet. Ta predlog se glasi: Yisoki. dozelni zhor skleni: Yisoka c. kr. vlada se pozivlja, da ncmudoma podaljsa strugo ldrijce na kobariškeni blatu od sužidskega niosta do izvira in sicer iz razloga, ker v slu- čaju deževja voda zastaja in je po- dobno jezeru ter posebno iz zdravstve- nih ozirov. Predlog o kopanju in odvažanjti peska na gradeskem otoku, katerega je utemeljeval posl. B u g a i to sc je odsto- pil tchnično-gospodarskemu in pravne- Predlog o zgradbi delavskih stano- vanj, katerega je utemeljeval posl. dr. Faidutti, se je izročil tehničnemu in finančnemu odseku. Predlog posl. Piccinini-ja o prodajanju zavrženih erarskih konj se je izročil tehnično - gospodarskemu odseku. Posl. Pi c ci n i n i zahteva namreč v svojem predlogu, naj bi se zavrženi vojaški konji goriške posadke prodajali najavni dražbi v Gorici.nepa v Beljaku, kakor se to sedaj godi. Zakon o občinskih posredovalnih uradih se je izročil pravnemu odseku. Štatut deželne norišnice se je od- ztopil pravnemu odseku. üravnava hudournika Mondina. Ta zadeva se je odstopila finančnemu od- seku. Zakonodajni ukrepi v ureditev služ- benih pogodb za nastavljence pri kme- tijskih in gozdarskih podjetjih so se iz- ročili pravnemu odseku. Ravnanje z računi političnih in cerkvenih občin. Ta zadeva se je odsto- pila pravnemu odseku. Opravljanje poslov krajevne agen- cije avstro-ogrske banke po deželnem hipotekarnem kreditnem zavodu. Ta točka je bila sprejeta. Zadeva glede uravnave Ledre se je izročila tehničrio-gospodarskemu odseku. Vprašanje glede automobilskih pro- metnih zvez se je izročilo tehnično-go- spodarskemu odseku. Zadeva glede vpisovanja javne imovine v zemljiške knjige se je l'zro- čila pravnemu odseku. VpraŠanje glede briške železnice se je izročilo železniškemu odseku. Resolucija glede dvoletnega voja- škega službovanja se je izročila prav- nemu odseku. Točka: Nova glavnica za zalog „Ranjeni vojaki" je bila sprejeta. Prošnja za podporo občine Medjavas za zgradbo vodnjaka se je izročila pe- ticijskemu odseku. Vprašanje glede prodaje zemljišč ex • Semolič v Brestovici se je izročilo finančnemu odseku. Vprašanje glede podpore vodni za- drugi tržiškega polja se je izročilo teh- nično-gospodarskemu odseku. Prošnja za podporo občini Barka za zgradbo vodovoda se je odstopila peticijskemu odseku. Odobrilo se je izplačilo 1000 K preostaiim ponesrečencev z ulice Ponte nuovo. ProŠnja Josipa KlanjŠčeka za izbris bolniških troškov, katere je provzročila njegova hči, se je izročila peticijskemu odseku. Odobrila se je podpora izplačana Josipu Kofol. Odobrilo se je izplačilo troškov v znesku 1704 K za dela, izvršena v hiši Hentschel, kjer se nahajajo deželni uradi. Odobritev izplačila prispevka za brambne naprave ob SočipriZagraju se je izročila tehnično-gospodarskernu od- seku. Resolucija glede sestave državnega zakona o kartelih se je izročila prav- nemu odseku. Odobrila se je prodaja zemljišča „gozd". Odobritev nakupa hipotekarnih za- stavnih pisem se jeizročilafinančnemu odseku. Po končanem dnevnem redu sta se prečitali v začetku seje prijavljeni in- terpelaciji in sicer ona poslanca dr. Ve- nier-ja in tovarišev, naslovljena na vojnega ministra, v kateri se ga vpraša, ali mu je znano, dajev Silvestrovi noči nek miren italijanski delavec, ki je ita- lijanski podanik, bil težko ranjen z ba- jonetom od neke^a vojaka pešpolka št. 47 kakor tudi, ako so mu znani drugi vojaški izgredi, ki so se godili zadnja lela ter ako ga je volja ukreniti po- trebno, da bi se jednake stvari več ne ponavljale. Posl. F o n in tovariši so stavili pritokov Branice in Raše, ki so napra- vile ravno o priliki zadnje povodnji zo- pet toliko Škode. in zahtevajo, da se dajo brez drugega na razpolago po- trebna sredstva za omenjeno regulacijo. Interpelacija se glasi: Nebroj prošenj in peticij so ževlo- žile prizadeteobčine. da se uravna reka Vipava in njeni pritoki. OdveČ bi bilo slikati ogromno škodo, kojo provzročajo te vode. Zato omenimo samo povodenj iz leta 1^08 in 1900. Kakor se čuje iz privatnih virov. se je osrednja vlada konečno odločila, potrebna dela izpe- ljati, a ker v državnem proračunu za leto 1910 ni postavljen nikak znesekza ta dela. bi se zdelo, da vlada še ne misli z uravnavo pričeti. Sila je pa vedno večja in naše ljudstvo z vso pravico energično za- hteva, da mu rodno zemljo obvaruje preplavljenja. Zato vprašamo Nj svitlost g. na- mestnika. da-li so že izvršena dela za uravnavo Vipave in nje pritokov in da- li ter kedaj namerava c. kr. vlada z uravnavanjem pričeti? Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za včeraj popol- dne ob 4. uri. Dopisi. Komen. Na praznik Sv. Treh kraljev je bil napovedan shod Gabrščekov. Gabrščeka ni bilo. Komenci so ga pričakovali „s fra- sko", kakor je sam grozil svoj čas drugim. Prišel je namesto Drejca le Dr. Levpušček ter je mlatil prazno slamo pred občinstvom, ki so ga zbobnali najeti agitatorji iz sosed- nih vasi — največ jih je bilo zraven le iz ra- dovednosti. Gospodje advokatje mislijo, da smo Komenci res tako zabiti, da ne vemo, zakaj so bili razveljavljeni 3 mandati slov. veleposestva. Misli gospoda, da se bomo dali res še nadalje za nos voditi od go- riških kramarjev — advokatov itd. — ki hočejo po sili netiti le prepir v občinah ter nam s polaganjem svojih mandatov in vsled novih volitev nakladajo le stroške in stroške da je groza !! Nad vse se je pa odlikoval na go- vorniškem odru naš dični drž. poslanec Lojze Štrekelj. Ta telesni velikan se je spravil na gg. „nunce" z vso orjaško silo ter je prav umazano, pobalinsko klestil duhovščino kakor kak navadni šnopsar; nič čuda ; saj je svoj čas služii pri vojaških žrebcih ter se na take reci prav dobro razume. P r e- s e r s k i dohtar je pritisnil ob koncu go- vora še svoj pečat — in konec je bilo protestne glorije. Občinske volitve so pred durmi. Ljud- stvo treba nekoliko razburiti in podžgati z „farško gonjo" v obrambo sedanjega za- grizeno-liberalnega županstva, ki so ga vsi pošteni Komenci do grla siti. Zrelo je za penzijon. Gospoda! slabo ste naleteli s farško gonjo! Štreklju je v obraz zabrusil mož — bivši njegov volilec: „Sramota za vas, da ste se locil od svoje žene ter da ne morete ž njo potrpeti — saj potrpimo mi". Se studom so zapuščali dvorano Štrek- Ijevi bivsi pristaši ter njegovo surovo na- stopanje proti duhovščini so očitno obsp- jali. S tem protestnem shodom si je Lojze zapravil še ono malo ugleda, ki ga je užival pri domačinih. Kam privede človeka slepa strast in nemirna vest!! „Jaz sem v klubu jugoslovanskih po- slancev na Dunaju ter mi delamo proti klerikalcem in za km eta" se je mogočno pobahal Lojze. Oh Lojze! Kmetje sami smo sprevideli, da se za nas prevcč trudiš; bojimo se za tvoje zdravje ; škoda bi bila tvoje goljatove postave; radi tega smo ti odvzeli butaro deželnega zastopstva. Dvakrat si se zato poganjal. Mi smo pa rekli: Lojze, oddahni se, da ne omagaš. Glej tvoj pobratim GoriŠki Drejc je vže obupal. Puško je vrgel v koruzo in zbežal je — položil mandat. Da bi se tudi tebe polotila taka misel! Klsrikalnc batine so nude. Zadenejo v živo. Lojze drži se trdno državnozborskega mandata — saj nese vsaki dan 20 svitlih kronic •¦— iz ljubezni klerikalce te prešmentrane. Štrekelj nazaj v Dahnacijo! O b č i n a r j i. ; Miren. — Občinske volitve smo imeli pred par dnevi, pri katerih se je bil hud boj. V 111. razredu smo zmagali z večino 20 glasov (in ne z večino 3 glasov, kakor je „Soča" poročala). Ko- misija je bila seveda Iiberalna, kateri je ukazoval neizogibni Urbančič, bivši naš učitelj, ki jc pa bil od komisarja parkrat ostro zavrnjen, češ, on se kot zapisnikar; nirna vtikati prav nič v de- lokrog komisije. Naši volilei so bili iz- puščeni. ali pa bili tako vpisani v ime- nik, da jih je Iiberalna volilna komisija zavrnila. V 11. razredu smo bili gotovi zmage. Konečno pa se je pokazalo, da smo podlegli za par glasov. Komisija je uničila par naših pooblastil. Zako- nito ali nezakonito. o tem bodo govo- rili drugi. Magnati so se pokazali kot največji teroristi. A pride ura, ki odbije njih slavi, časti in moči. Le njih denar- ci jih držijo kvišku. Masa ljudstva je z nami. Št. Andrež. ¦— Zahvaljujemo se gosp. dopisniku „Soče", da je razglasil v javnost, da ima naš načelnik zanle- kan nos. No, pa mu tudi povemo, da naš načelnik ni bil v nobeni „barufi", kakor on misli in kakor so vajeni nje- govi privrženci. Kaj se imate vtikati v naše „Orle"? Kar na mini jih pustite in raje sami poglejte se v zrcalo in vi- deli boste, kakšni ste. Kapito Drejc! Kaj se pa Yam sanja o vaši slavnosti ? Kaj je niste šc pozabili? Z vašo slav- nostjo ste mislili podjarmiti celi Št. An- drež, a na poti so Yam bili ti presneti „čuki". Kaj ne Drejc, da je tako! Ne k d o. Št. Andrež. — (Z a h v a I a). Go- spodična Jožeia Lutrnan je nabrala za našega „Otla" v veseli družbi pri g. županu v Št. Andrežu 6 K 67 v. Hvala lepa! Bog živi gosp. Župana in njegovo hčerko! Odbor! Št. Andrež. — Pri zabavnem ve- čeru društva „Naš Dom" v Št. AndreŽu, ki se je vršil dne 31. dec. so preplačali vstopnino preč. gosp. župnik 1 K in gosp. župan Andrej Lutman 2 K. Pri nabiranju za tel. orodje je darovala gospa Emilja Zavadlav 2 K. Srčna hvaia vsem. — Dne 6. t m. se je vršil občni zbor društva v dvorani g. P. Lutmana. Po precej obširnem poročilu iz pretek- lega leta in živahni debati se je izvolil sledeči odbor: Benedikt Zavadlav, Janez Kuzmin, Auguštin Tabaj, Jožef Nanut 14, Ivan1 Nanut, Viljem Nanut, Josip De- vetak. Obenem se je vršil tudi občni zbor tel. odseka. Navdušeno je bil pozdrav- ljen in pohvaljen brat načelnik Ivan Pavletič, ki ima za naš tel. odsek naj- več zaslug. Bil je izvoljen za načelnika tudi za prih. leto. Drugi odborniki so bratje: Josip Paškulin podnač., Josip Nanut preds., Ja- kob Nanut podpreds., Josip Nanut bla- gajn., Josip Lutman tajn., (iašpar Lut- man in Josip Devetak odb. Iz Tomaja. — Trikrat so nas te božične praznike razveseljevale gojenke dekliške in gospodinjskešoletukajšnjega „Elizabetišča" uprizorivši „božičnico" z bogatim vsporedoin. Tri igre, petje. de- klamacije, govori in Žive podobe vršile so se zaporedoma, ne da bi bilo treba na nje čakati po dolgočasnih odmorih. Za humoristični del skrbele so nam s prireditvijo šaloigre „dr. Čukec, zdravnik palčkov". Čudili smo se spretnosti in učenosti zdravnikovi, ki ie znal razno- vrstne bolezni s praškom ozdraviti v kratkem času. V igrokazu: „Po preva- rah do zmage" kazale so nam deklice, kako skrbi za človeka angelj varuh, ki mu kaže minljivost in necimurnost vsega posvetnega in ga koncem pripe'.je do ljubezni do NebeŠkega. Kaj lepa je bila tudi igra: „Prijaslicah" z živo podobo in petjem. Vse igralke (37) nastopale so v krasnih kostumih samozavestno, brez vsakega strahu. Po- 1.....'«•" *«-< pniki Ijudstva oni, ki vain kruh režejo ? Ko bomo začeli pometati, potem ne bo pomagalo vse cviljenje nič! (iovorili sino! Liberalni švindel, katerega so vpri- zoriii Gabršček, Treo, Puc, Vrtovec,Franko. Mrekelj, Levpušček, Peter Medvešček, dr. Podgornik, „Soča", „Primorec", „Edi- nost", „Slovenski Narod" „e tutti quanti liberali" o izdajstvu dr. Gregorčiča in naših poslancev zato, ker so glasovali, naj se volitev poslancev iz trgovske in obrtne zbornice potrdi, se je razpršil v nič. Kakor bomba je treščil naš zadnji uvodni članek, ki je vso liberalno šuš- marijo razkril. Ljudje, ki so bili na li- beralnem shodu v „Trgovskem Domu" in so potem brali naša pojasnila, so zijali z odprtimi ustmi ter so bili pre- pričani, da so bili v „Trgovskem Domu" pošteno namazani. Laž ima kratke noge! — Gabršček na shodu v Tolminu, ka- terega je obdržal na praznik sv. treh kraljev, že ni več govoril o izdajstvu dr. Gregorčiča, „ki je podaril Lahom dva poslanca iz trgovske zbornice", rnar- več je le sline požiral, ker so romali trije poslanci iz veleposestva iz deželne zbornice, ker so bili nepostavno izvo- ljeni. — 0 kaka retirada! Glavna libe- ralna kanonada o izdajstvu, katero so liberalci sprožili, je padla v morje. Slabi strelci! Ovrženo volitve. — Zadnjič smo omenili, da je volilna komisija pri vo- litvi v slov. veleposestvu zavrnila 3 naša pooblastila ter dopustila 4 nasprotne glasove proti določbam deželnega vo- lilnega reda, in da vsled tega je pri- iikalo z ozirom na navedene okoliščine glasov : Franku 54, Klančiču 55, Rutarju -55, po drugi strani pa Bolku 54, Grči 55, Zucchiatiju 55 glasov. To smo pisali z ozirom na podatke uradnega volilnega .zapisnika. Danes pa moramo dodati, da vo- lilna komisija ni zavruila le 3, ampak 4 naša pooblastila, Cesar pa ni omenila v volivnem zapisniku. Zavrnila je namreč tudi pooblastilo, s katerim je hotel vo- liti Toioš Leopold. Vsled tega je raz- merje glasov z ozirom na dosedaj na- vedene okoliščine, tako le: Franko gla- sov 54, Klančič 55, Rutar 55 ; na drugi strani pa; Bolko 55, Grča 56, Zucchi- ati 56; tako da Grča in Zucchiati sta že izvoljena in da je potrebna ožja vo- litev samo še za enega poslanca. Sledi pa še druga okoliščina o plačevanju davkov, ki razmerje med li- stama popolnoma spremeni, kakor je Povod koraediJaSkega shoda Ga- brščekovega. — Ta junak zmedenih Ča- sov Slovencev goriških je sicer pobegnil stanu, katerega si je prvotno izbral, ali pobegniti bi moral tudi iz sedanjega stanu; kajti on spada prav za prav med — komedijaše. Kdor je čakal med po- slušalstvom v deželni zbornici pričetek znamenite druge seje ter ie opazoval Gabrščcka prišedšega v zbornico davno pred drugiini poslanci, je moral nehote pogledati okoli sebu, ali ni zašel morda v kak cirkus. in ko je seja pricela, jo je Gabršček po svoje premenil v s t o j o; kajti vstajal in vstal je vsak hip in cap- Ijal okoli sedeža, malo da nc po mizi. To sukanje in vrtenje se jc kmalu pri- jelo njegovih med poslušalstvom stoje- čih in tja naročenili pomagačev (t. j. elite iz slov. mestnega krokarstva). in začelo se je splošno sukanje in vrtenje, ki je kazalo, da se vsak hip preobrne v pies. Ta nemir zbega Še Gabrščekove zavcznifce laškc Faiduttijance, sami ne vedo, ali bi stali ali sedeli, in glej je smole! obsedijo ravno tisti hip, ko dež. glavar (da bi ga bilo slišati) zavpije: „Kdor je za to, da se i/.volitev sloven- skill veleposestnikov ne potrdi, naj ob- sedi!" In tako je bila volitev v slov. veleposestvu ovržena z vsemi glasovi proti edinemu (iabrščeku; kajti ta ni že kar nič več sedel. Pa saj tudi ni mogcl, ko je svojo stolico žc davno zbrcal tja k steni daleč proč od scbc. To glaso- vanjc je pa bilo razpaljeiieinu (iabrščeku Že preveč Zavrelo je v njein, zbal se je, da skoči iz kože, začclo ga je dušiti in v tem liipu piano še visjc, da bi pri- šel do zraku. zagrabi za roko svojega najzvestejšcga sekundanta tržaškega ad- vokata Gregorina, in ven sta drvila mimo predsedniške mize, kličoč: „Gosp. glavar, odlagam mandat." Ternu divjemu begu so se pridružili še trije nepotrjeni slov. poslanci, in vsa liberalna petorica je pridrvila srečno ven na čisti zrak. Tu je Gabrščeku nekoliko odleglo, le tožil je, da ga brada boli. „1 kaj Vas ne bo, saj ste jo gori v zbornici pulili, kakor da bi imeli delati iz nje kartače!" omeni eden iz pobegle družbe. „A kaj to!" vzihne onemoglo GabršČek, „v želodcu, v želodcu čutim še le hude bolečine, tu me tišči, peče, grize, razganja, da mi še želodec razpoči". Po dolgem molku in obupnem razmišljevanju, kaj bi to bilo, reče eden: „Jaz vein, kaj je. Vi ste imeli še mnogo, mnogo jih povedati in našteti tem prokletim klerikalcem, in ker ste prehitro utekli iz zbornice, Vam je vöa ta neizbruhnjena snov ostala na želodcu." „Prav imate! Torej vrnimo se v zbornico!" zakliče Gabršček. „Kam, kam?" ga prekinejo enoglasno drugi štirje, „saj je iz zbornice že vse odšlo. ker je seja nehala! In pa pomislite ven- dar, da smo tudi mi nehali biti po- slanci \" Zopet molk. Nato eden: „Veste kaj? Domu pojdite in zbruhnite v prih. „Sočo" vse to, kar Vas na želodcu ti- šči!" „A, to ni nič", se zadere nevoljno Gabršček, „jaz nioram kričati, jaz mo- ram kričati, jaz moram ravsati, jaz mo- ram imeti pred sabo poslušalce, da mi ploskajo, da mi kričijo: bravo Gabr- šček!" „No", pripomni eden, „temu je lahko pomoči. Skličite shode!" „A, to pač!" pritrdi naglo Gabršček, „v nedeljo priredim protestni shod v Gorici in po- zneje po deželi." In razšla se je peto- rica bivših lib. poslancev, ki se gotovo celotna nikdar več ne vrne. Goriški li- beralci pa bodo bogatejši za par pri- spevkov k bistvu politike njih generala, politike, ki je močna le v kričanju, car- latanstvu in komedijaštvu. Iz deželne službe — Pomaknjeni so: v IX. pi. razred računski revident Angelj Trojer ter pis. oficijal Kmil Ma- rinig; v 1. vrsto X. pi. razreda: račun- ski oficijal Janko Tomaž Kalin ter pis. oficijala Karol Cigoj in Nikolaj Gall. I^ačunskim oficijalom je imenovan asi- stent Viljem Klein. Smrtna kosa. — V Šepuljah pri Tomaju je umrl 2. t. m. tamkajšni obče spoštovani posestnik g. Jakob Čefuta v Iz pravosodne službe. — Deželno- sodni svetniki Josip Luciani in dr. Fran Andrich v Trstu, dr. Anton Sbisä v Ro- vinju in dr. Albreht grof Coronini v Go- rici so imenovani za svetnike višjega deželnega sodišča. Iz poštne službe. — Višjemu poštnemu komisarju dr. I. Slejko v Trstu je podeljeno mesto poštnega tajnika in poštni komisar Angelo Pojani je ime- novan višjirn poštnim komisarjem. Imenovanje škofa dr. Nagla. Tr- žaški škof dr. Nagl je torej imenovan za koadjutorja kardinala dr. Grusche s pravico nasledstva in se v kratkem preseli na Dunaj. Kdo bode njegov na- slednik, tega danes še nihče ne ve. Najbolj čudno pa je, da se s tem vpra- šanjem najbolj in v prvi vrsti bavi ži- dovski list „II Piccolo". Židovska ne- sramnost presega pač vse meje. Če bi se izpraznilo mesto kakega rabina ali nadrabina, bi ne prišlo nobenemu ka- toličanu na misel, baviti se z vpraša- njem. kdo naj bi bil naslednik prvega ali drugega. In vendar je omenjeni ži- dovski list tako predrzno nesramen, da si prisvoja nekako pravico, dajati na- svete odločujočim činiteljem, koga naj bi imenovali za naslednika dr. Nagl-u. Kulturni boj na FrancDslism. Lcta 1906 je sklenila francoska zbornica zakon, s katerim se je izrekla popolna ločitev cerkve od države. Na podlagi tega zakona bi se bile imele osnovati posebne verske družbe. ki bi imele skr- beti za vse potrebe bogoslužja, kakor place duhovnikom, cerkvenim služab- nikom itd., dočim država. ki je do tedaj prispevala okoli 50 milijonov letno za bogoslužne namene, v bodoče ne bi prispevala nič več. marveč bi samo dajala cerkve in župnišča brezplačno v najem. Ker pa rimska kurija ni priznala tega zakona in ni dovolila ustanovitve verskih družb, je država konfiscirala vse cerkveno imetje. Danes se prodajajo na javni dražbi cerkve in župnišča in duhovniki se iz- ganjajo iz sedanjih stanovanj na cesto. Kupci cerkev jih potem poderejo in si zidajo hiše ali pa napravijo iz njih skadišča za trgovinske predmete. Za časa velike revolucije je fran- coska država zaplenila vse cerkveno imetje, ki je bilo takrat vredno preko dve milijardi liver. V smislu konkor- data, ki ga je pozneje sklenil Napoleon 1. s papežem Pijem VII. se je država zavezala plačevati letno okolu 50 mil. frankov za cerkvene namene, kar je pa 1. 1906 zopet ovrgla. Onih 50 mil., ka- tere je vlada prispevala za bogoslužne namene, ni odgovarjalo niti obrestim zaplenjenega cerkvenega premoženja za časa francoske revolucije. V navadnem življenju se imenuje tako postopanje goljufija, kajti francoska država igra vlogo dolžnika, ki noče pla- čevati svojih dolgov oziroma niti obresti od njih, ali pa trgovca, ki ima polne žepe denarja, a je napovedal bankerot. Tako postopanje je nasilstvo, rop na tujem imetju, ki se ne da na no- beden način opravičiti. Drugače bi bilo, ako bi bila dr- žava kupila cerkveno imetje, če bi tudi lastnika k prodaji prisilila. OgenJ je nastal sinoči okoli pol osme ure v knjigoveznici lvana Pater- nollija na Travniku. K sreči so ogenj bližnji koj zapazili in preprečili velikan- sko nesrečo, ki je pretila. ako bi le še eno minuto gorel ogenj nemoteno. Zgo- rela je le stelaža in nekaj papirja. Samomor vojaka. Železnižki čuvaj državne železnicc je našel v noči od če- trtka na petek na mostu, ki pelje čez solkansko cesto, razmesarjeno truplo vojaka, katerega je povozil vlak. Ne daleč od tarn pa je zagledal isti želez- niški čuvaj sabljo in vojaško suknjo. Vojaška komisija je spoznala v mrtvem vojaku desestnika dragoncev, 25 letnega lvana Misch iz Gradca. Truplo so prenesli v vojaško bolnišnico v Go- Ziobna roka mora delovati na Peči pri Mirnu. V nedeljo o polunoči je plat zvona spet sklical domačine na noge. Izgorela je lopa neke udove Flore- nin do tal s senom vred. V noči od «8. na 19. decembra je tudi gorelo, ravno ob isti uri. Zgorela je štala s pitjo vred. — Lansko leto je gorelo na Peči pet- krat. Tukaj je nesreča izključena. Do- mačini so v vednem strahu. Tukaj mora biti ali maščevalna roka, ali brezumen človek. Požigalca pa le ne morejo dobiti. „Kat. slov izobr. društvo" Pod- brdo priredi dne 30. t. m. veselico s petjem in igro. Obširneji program se pozneje objavi. Na postaji v Zdravščini se bo- deta, dokler se ne popravi most čez Sočo pri Zagraju, ustavljala odslej tudi brzovlaka 1005 in 1006. Odprti lekarni. Od 9. do 16. t. m. bodeta opravljali ponočno službo in bodeta odprti tudi ob nedeljah pop. le- karni: Cristofoletti-Kürner. ükradeno kali? ¦— Dne 30. t. m. je imcl trgov. potnik v Gorici na dvo- rišču „Pri črnem orlu" kočijo in na njej uzorce v črni valjasti žkatlji, okoli 80 cm dolgi. Uzorci so zginili. Kdor kaj ve o tem, naj blagovoli našemu uredništvu prijavi^i. Lastnik uzorcev da primerno nagrado, ako pride do svojega blaga. Najdeoi deli človeškega trupla. Na bregu Soce blizu Solkana so našli te dni vrečo. v kateri se je nahajala človeška noga in nekateri drugi deli človeškega trupla. Prenesli so vse to na solkansko pokopališče in so tarn vse pokopali. Sodna oblast poizveduie. Radi groinje v smrt. V Sinadolah pri Senožečah je neki Kuzme baje neo- pravičeno očital svoji sosedi Gerželj, da mu je ukradla l/i kg kave. ter ji grozil, da jo naznani orožnikom. To si je Gerželj vzela tako k srcu. da je zblaz- nela in skočila drugi dan v vodnjak, iz katerega so jo potegnili mrtvo. Prebivalstvo Trsta. — Glasorn podatkov statističnega in anagrafičnega urada ima Trst sedaj 219.777 prebival- cev (nevštevši garnizije). Hrvaško IJudsko šolo v Trstu usta- navljajo ondotni lirvatje. Samomor v cerkvi. Včeraj zjutraj se je v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu ostrelil z revolverjem 42-letni trgovski agent Viktor C. ravno, ko je končala sv. maša zadušnica. V eerkvi se je nahajalo še precej ljudi, večinoma ženske, ki so, začuvši strel prestrašene zbežale iz cerkve. Dve sta padli celo v nezavest. K nesrečnežu so pritekli iz zakristije cerkovniki in trije duhovniki, med njimi župnik dr. Peterzolli, ki je podelil ne- srečnežu zakrament poslednjega sv. olja. Ko so nesrečneža odpeljali v bolnišnico, so cerkev zaprli, in so jo še-le popoldne zopet odprli, potem ko so jo blagoslovili. Oče streljal na sina. — V Trstu je v torek popoludne na javni ulici o belem dnevu ustrelil neki Josip Fabbri iz Napolja, pristojen v Trst. na svojega sina Filiberta. K temu strašnemu činu je privedlo očeta sinovo grdo ravnanje ž njitn. Kazenska preiskava proti Hofrich- terju. Govori se, da je preiskava proti nadporočniku Hofrichterju zaključena, ker se je doznalo. odkod da je Hofrich- ter dobil ciankali. Isti si ga je baje preskrbel potom nekega podčastnika, ki ima br?ta mirodilničarja. V kratkem objavi vojaska sodna oblast vspeh pre- iskave. — Velika sleparija odkrita. — V Pragi so aretirali disponenta „Češke banke" Jos. Kortineka. Na Dunaju sta bila nato na zahtevo praške policije are- tirana bankir na Karntnerringu, 38 let stari Theodor Khon in 26 let stari Fri- derik Roth. Ž njima je na škodo „Češke banke1* ponartdil Kortinek nienic za 400.000 do 600.000 krön ter denar iz- gubil na borzi. NadšHiof sarajevski dr. Stadier moral svoje potovanjc na Dunaj od- ložiti. — t Hermeneglld Jlreček. — V če- trtek je unirl v Yisokem Alytu znani češki učenjak dr. Hermenegild .HreČek. Podil se je 13. fenruarja 1827. Odliko- val se je na novelistiškem polju, ali posebno pa v področju slovanske zgo- dovine. Znano je njegovo delo: „Slo- vansko pravo v Ceški". Bil je član če- ške akadt-mije v Pragi in dopisujoči član jugoslovanskeakademije v Zagrebu. Obesll se je na grobu raatere. — Na Dunaju se je prod nekaj dnevi obe- sil zidarski pomočnik J. Schwam na križu na. grobu svoje matere. Ko se je onevestil. se mil je odtrgala vrv in pa- del je nezavesten na grob. ürobarji so ga našli v tein položaju in odpeljali v bolnisnico, kjer bo še okreval. Samomori na Dnoaju v preteklem letu. Na Dunaju je bilo izvršenih v mi- nolem letu 520 samomorov. in sicer 374 moških in 14o ženskih. Naseljevanje v Bosni. Do leta lf>07 je vlada v Bosni naselila na 21.S()2 ha zemlje 1817 družin s 96.960 dusami. Od teh jih je bilo iz Avstrije ioO. Ogrske 145. inozemstva 00 in iz Hrvaske — o. Po narodnosti jih je 830 poljskih. 331 nemških. U»2 ceskih. 97 italijanskih, So madžarskih in — 5 hrvaskih. Vlada je pač dobro mešala za svoje naniene. Zdravstveno stanje bivše meksi- kanske cesarice Charlotte. Zdravstveno stanje umobolne bivše nieksikanske ce- sarice Charlotte se je zadnje dni jako shujšalo. Zdravniki iniajo nialo upanja. da bi se moglo vzpostaviti prejsnje raz- merno dobro stanje. Hud mraz. — Is Lvova se poroča. da je nastal tain vsled snega. ki je pa- del v veliki nmožini. te dni hud mraz. Železniski promet je deloma ustavljen. — V Petrogradu je bilo vCeraj 2?> sto- pinj mraza. Tudi v Xew-Vorku v Ame- riki je zapadlo minole dni premnogo snega. Xew-York-ske ulice pokriva le dena skorja. V enem dnevu je ponesre- čilo na ulicah nad 200 ljudi. Herderjev leksikon vsebuje po- datke v vsakem pogledu praktičnega in znanstvenega Življenja. Ta leksikon ima 8 zvezkov ter velja 120 K. Točnost in popolnost kakor tudi objektivnost v vsakem pogledu so njegove prednosti. Ta knjiga je ilustrovana ter lepo izvr- šena; zato jo pred vsemi drugimi lek- sikoni priporočamo. (Glej tozadevni da- našnji oglas.) Drcbiinice. Volivni boj na Angleškem je nad vse silen. Balfour, voditelj konserva- tivcev. je imel agitacijski govor. v kate- rem je hujskal na vojsko proti Xemciji. Največjo šolo so otvorili v Xew- Yorku. Ima 23 nadstropij in 200 sob za po 50 učencev, tako da lahko solo obiskuie 10.000 otrok. Štrajk rudarjev na Angleškem. - V Northumberlandu in Durharnu štrajka sedaj 40.000 rudarjev. Nov način podpiranja revežev je vpeljala občina Langwerden na fior- njem Avstrijskern. Ales to denarne pod- pore jim daje „na posodo" krave. ki jih je nalašč za to kupila. Tele in inleko je tega. kdor je podpiran, krava sama pa je vedno last občine. Krvav spopad med turškimi če- tami in Črnogorci. - Pri vasi Prošenje je priš!o med turškimi četami in med Črnogorci do krvavega spopada, pri ka- terem je bilo ubitih dvajset turških vo- jakov. Izgube Črnogorcev niso znane. Požar unirll palačo grškega kra- lja v Atenah. V četrtek ob 10. uri po nod je nastal ogenj vpalačigrškega kralja v Atenah. Ob 1. uri po polnoCi je požar popolnoma unieil palačo. Ponesrečeni zrakoplovcl. Na Fran coskem so ponesrečili trije zrakoplovci :_ .,• ._ i\..i.........__ i- ._ _i i, , . zrakoplovka Roche. Delagrange je vsled nesreče tudi umrl. Dve veliki posestvi Kapilanja in Mazurija prvo četrt in drugo pet minut oddaljeno od postaje Alarkovac. železnice Trst- Buje. v okraju piranskem, v sloven- skem delu lstre. ste pod ugodnimi po- goji na prodaj. Kapitanija obsega nad 250 oralov. ima dve hiši (gosposko in kmetsko), velik hlev in se posebno gospodarsko poslopje : čisti katastralni dohodek nad 1273 kron. Alazurija obsega blizu 100 oralov zemljišč najboljse kvalitete. ima dve hisi (gosposko in kmetsko). velik hlev in veliko klet pripravno za vinsko trgo- vino : cisti katastralni dohodek nad o44 kron. Natancne poizvedbe pri g. Hdvardu Dolencu. veleposestniku v Orehku pri Prestraneku ali pri g. dr. Alateju Pret- nerju. odvetniku v Trstu ali pri Poso- jilnici v Yoloskem. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporočn si. slovenskemu obcinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba toena in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in strize na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Ptevzema vsa lasnicarska dela ter kupuje ženske lase po o K in naprei kilogram. Fninc >'i>vak. Gospodska ulica, št. 1. Svoji k svojim! ——- Svoji k svojim! Staroznana narodna trvdku : Anton Iv. Pečenko GORICA. ulica Jos. Verdi 26. postri žo po^teno in torn" ? p r i s t n i in . t. o i i m i in črnimi vini iz Iastnih in rfru.'ili p r i z n a n i h v:- nosradov : potem fc pylzenjskim pivoni ..PUAZDROJ" iz sioveče češke ..Mcščiin^ke (»ivovarnc"", in izlornim proti- vinakim pivnm n pivovarne kni'za Schwarzenljorca v Troti- vinu na Cf-ikem. in sicer v sodčekih in steklenicah : z flo- raačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklf-nicah. Virio dostavlja na dom in razpršilja po žeieznici na vso krajo avstrijsko-ogrske države v sodih od 00 I naprei franko goriška postaja. — CENE ZMERNE. Ivan Bednarik priporoča svojo k n j igoveznicc v eoRici ulica deSla Croco stev. ß Priporočamo uašint rodbinam Kolinsk o c ikorij o Svoji k svojim! Naznanjain si. občintvu. da scni ilvoril v Sulkniui v lastni hiši veliko zatogo raznovrstnega pohištva Priporočam novorocencem kompletne spalne sobe. Gene zmerne in brez konkurence. Bla-ro trpežiio in lično izdolano. Upofrled zaloiri» 'dovoljcn vsakoniur, ne da bi bil priinorau kaj naroöili. Posebno se priporoüani gg. roiioljubom z dežele. pročastiti duhovščini. sl. učiteljstvu itd. Za obilen -obisk se priporoea Y E II I) I > A > D 1) E L A K. v SOLKANU St. 299. Brez konkurence ! r ©ene zmerne! Zahvaia. Marija Magdalena vdova Justin rojona Kavčič izrekam iskreno zahvalo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem. ki so mi na ka- korsenkoli način izkazali svoje sočutje povodom nenadomestne iz- gube mojega soproga IVANA. Zlasti se toplo zahvaljujem preč. kuratu g. Cirilu Vuga za to- lažbo v najbridkejsih trenutkih, za krasni venec in lepi nagrobni govor; nadalje zahvaljujem preč. oo. kapucine in frančiškane, preč. oo. usmiljene brate, pevce in pevke „Alarijine družbe" in „Katoli- Skega izobraževalnega druStva", okraj. §ol. nadzornika prebl. g. prof. Finzger. gg. ravnatelja in prot'esorje učiteljisca ter ^. nčitcIjiSčnikc, županstvo podgorsko. gg ucitelje iz okolice. ravnateljstvo in urad- nike tovarne. deputacijo deželnih uradnikov itd. itd. Bog plati vsem! V PODGORI, 5. januvarja W10. Jakob ffliklus mizar in lesni tr g o v ec s™ v Potlgori ssH Ud vtlyju Zulu/.liloLcy,a UlUöld 1 (Ha cesti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko. ima ve- liko zaloso vak»>vrstuei;a trüe- ga in mekhesja lesa dojuačesfa in tiijepa, veliko zalogu pohišt- va, viiinkih poHod, stiHkalnic itd. n " Ljl podpirajte rlUjCLlxl! slov. šolstvo ZI v Gorici! ZI Pijenčevanje. I'/orfi' »raška Zenento se /;.*toiii ;;<»š!h'. Xagnjt'iiost k piiainVvanju sb za vi'dno uiiio.i Su/.nji pi- janci'vaiiia si> Lra scdaj lahko osvolioilijo, solo lire/, ila I>I sami kaj vedoli. Niviko.lljiv praiok, imonovan I'Ol'DHK ZKXKNTO. so jo iznasi'l ; uživa gi\ lahko vsaki Klovok no K'('c'fi ••» SP°I a'i sturost. Htavi up ea latiko v jpili in pij;ic« bro/. da lii pijanec njiazil. .lamti se, da je V O U J) K 1! 7, K X E \ T 0 nc'kmlljiv. Kilor ima v družini ali mf^l /nanci )iijanra. naj nu /ammli vprnsati poakiiin«: p..iiljatvo POl'lUlK ZKXK.VTO -/.:i -tciiij. I'oSlju .-¦(! v |iis.inu : ]ii-ati je truba ncnišl:o. POUDRE ZEHE,tnO% @.o, 76, Wardour SI reel. Loniion 257, i A n'/lcska). Za pisma 2h v, za d .pisnicf 10 vin. Q-»?i^Lrj| Spominjajte se ob vsaki SI ..JUA« m pniibi „šolskega Doma-„ Kdor iščef najde V i8*iii! lltXbll (8 zvezkov, 120 K) zanesljivo in priročno po;asnila o vsem. kar se pripeti v naravi in v dusevnem zivljenju. Duhi se na meseaie obroke po 1 K pri zalogi B. Jtoo^ Dynaj I. Wollzeilo 33. Aku kašljate ali te/.ko dihato (Asthma) poskusite Slavonski zeSjiščni 50k iz ORLOVE LEKARNB v PAKRAC - u. Z njegovini izvrstnirn vplivom bodete jako zado- voljui. Tudi otroci ga radi pijt'jo, kcr ima pri- juton dkus. — Ako tipite na žeiodičnih boieznih ali nn črovcsih, p(>tcm zalituvajli: v k'karn.ili Pakraške ze3odične kapljece in Vi bodclc o/tiraviIi. Cena : 1 stekl. SIavlemib skušnjab sva prisla u«> prepri- čania, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria stcji del- :o še :.'¦<> 10 i-i'ni upnrabi bre7.ši'.:riii;). Original Victoria stroji su uo^rentisliivi i* iij.načo rabo in <.urine riamene. -• Original Victoria stroj! su ;ibätujefih tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zainudi priliko >;^Jedat si pred nakupoin „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original- V i c torja" strojev in drugih šivalnili strojev, dvokoles „P u c li " orožja, municijo in vseli lovskili priprav pri tvrdki Kerrevani & Cuk - Gorica ^tnlni trn rPia77i niinmn\ ctpt/ Q izaajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. iisKa „iNaroana liskarna* (odgov. L. LUKezic.