......... and Holidajrs. ^TO-VEAB XXXV. lista i« $6.00 PROSVEfl GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE bUrad m Mouad-d •I Chloaeo. nunota. ■Mttmr Januar? It. UM. at tfca tha Aet at O Urednilki ln upravnilkl prostori: 1667 South Lawodale A v«. Office of Publicstion: 1667 South Lanmdale A v«. Telephone, RockwaU 4904 .............................rrrrrrf jjj S SjJTFfiSZ CHICAGO. ILL~ PETEK, t. JANUARJA (JANUARY t), 1943 Subscrtptlon $6.00 Vearlj ŠTEV.—NUMBER 5 Acceptaaee for »šiling st special rate of poatage provided for in tectkrn 1103, Act of Oct 3,191T, authoriaed on June 4, 1919. ogromne uspehe v produkciji orožja kongres po r Predsednik Roosevelt napovedal invazijo Evrope in Japonske V svoji poslanici kongre-su in izjavil9 da ima Amerika 1,500,000 vojakov na drugi strani morja, Osiščne države bodo razorožene po zavezniški zmagi v tej vojni. Socialna zaščita za vse od zibeli do groba Washington« D. C« 8. jan.— Predsednik Roosevelt je v svoji poslanic) o stanju Unije, katero je osebno prečital pred kongresom, dejal, da je Amerika doseli ogromne uspehe v produkciji orožja in druge bojne opreme in je postala arzenal demokracije. Njena oborožena sila, ki je pred enim letom Štela dva milijona vojakov, je narasla ha sedem milijonov. Od tega Števila se nahaja okrog 1,500,000 vojakov na drugi strani morja. "Jaz nočem biti' prerok in ne # morem reči, kdaj bo ta vojna končana," je rekel Roosevelt "Osiščne sile so vedele, da mora jo zmagati v letu 1942, drugače izgube vse. Gotovo je to, da bodo zavezniške armade invadirale Evropo in Japonsko, toda povedati ne morem, kje bodo udarile. Udarec je mogoč preko Norvc? ške, nizozemskih držav, Francije, Sardinije* Sicilije, Balkana ali Poljske. Udarec "bo strahovit, ne glede na to, s katere strani pride." . Roosevelt je povedal kongresu, da ekonomska varnost Združenih držav bo ogražena, ako ne bo ves svet dobil večje ekonomske stabilnosti po tej vojni. Po zavezniški zmagi bodo osiščne sile popolnoma razorožene in ostale razorožene, da ne bodo nikdar več ogražale miru. Svat mora po tej vojni dobiti trajni mir. "Pravica do dela in zaščita proti življenskim nevarnostim bosta v ospredju v prihodnjih dveh letih," jc rekel predsednik. "Pripovedujejo mi, da sedaj ni čas za razpravljanja o boljši Ameriki. Z onimi, ki to pripovedujejo, se ne strinjam. Skrbeli bomo za socialno zaščito za vse od zibeli do groba." Roosevelt je zaključil svoj govor z izjavo, da združeni narodi hočejo trajen mir. Vojaki, ki se bore na frontah* ne hočejo samo trajnega miru, temveč tudi stalno uposlitev zase, svoje družine in sosede. Povojna Amerika ne «mc biti podhranjena in odvisna od miloščine. Vladna komisija svari delodajalce Reorganiziranje uposlevalnih agentur W**hingion, D. 7. jan.— Paul V. McNutt, načelnik komike za mobilizacijo človeške si-h- H' |K)gvarU delodajalce, ki lrnaJ« kontrakte glede zalaganj* oborožene sile g potrebnim materialom, da bodo kaznovani, j* se lx»do upirali premestitvi klavcev v industrije, ki ao ude- **ne izključno v voj|U industriji. ^ ~ McNutt je dejal, da bodo in-J^Nje uposlile nadaljnjih 2„ delavcev v prihodnjih •«ih. V teh bo delalo ob kon-fU ,eta «5.000,000 ljudi, moških ' /, nsk. <*a w zadosti zahtevam •Cenike oborožene sile doma in J* frontah na drugi strani mor-j« i AJ enture federalne uposleval-' *jmbe bodo reorganizirane v k - u ničrta, ki bo predložen »"nrreau v odobritev. McNutt f / ««^vil bivše uslužbence v kalnih fi< (»artmentih, ki ao * lJlM v *tr»*v starosti 85 let. Našli so ga mrtvega v postelji. Tesla je bil rojen v hrvaški Liki in prišel je mlad v Ameriko. Čez 60 let se je bavil z elektrotehniko in bil je tovariš ter sodelavec slavnega Edisona. Poraba gasolina na vzhodu omejena Henderson prepovedal vožnje za zabavo Waakln#ton. D. C„ 7. jan.— Leon Henderson, načelnik urada za kontrolo cen, je naznanil, da je nastala nova kriza na vzhodu kot posledica pomanjkanja gasolina ln kurilnega olja. Izdal je odredbo, ki prepoveduje vse vožnje z avtomobili za zabavo in one, ki niso povezane z obrambno transportacijo. Odredba je danes stopila v veljavo. Odredba velja za sedemnajst vzhodnih držav in QolurabJjaki cfistrikt. Henderson je dejal, da bodo morda izdane nadaljnje regulacije glede redukcije porabe kurilnega olja v teh državah. Henderson je pojasnil, da odredba ne pomeni preklica nakaznic za gaaolin A, B in C, izjavil pa je, da ao bile policijske avtoritete in9truirane, naj takoj prijavijo kršenje odredbe krajevnim odborom, v katerih področje spada delitev gaaolina v odmerkih. Prometne potežkoče so vzrok pomanjkania gasolina in kurilnega olja v vzhodnih državah. Poljedelski tajnik Claude VVickard, ki je tudi načelnik živilske administracije, je naznanil organiziranje pokrajinskih odborov, v katerih območje bo spadalo nadzorstvo razpečevanja živil. Te odbore bodo tvorili reprezentance živilske industrije, konzumentov in vlade. Britsko predstav-ništvo v Afriki Konservativec Mac-Millan dobil pozicijo 17. jan.—Churchillova vlada se je odločila za predstavništvo V francoski severni Afriki in doznava ae, da bo imenovala Harolda MacMillana za re-prezentanta. On je konaervati-vec in član parlamenta. MacMillan bo reprezentiral britaki vojni kabinet v severni Afriki. Njegova pozicija bo sli-čila oni, ki jo ima Richard O. Casey, bivši avstralski poslanik v Washingtonu. Caaey je član vojnega kabineta za Srednji vzhod. , . \ Korak, da visok uradnik re-prezentirt VeUfcft Britanijo v severni Afriki, bo storjen iz političnih ozirov; Položaj ae je iz-premenil. odkar je bil umorjen admiral Jeen Dar lan, vrhovni komiaar severne in zapadne francoske Afrike. MacMillan 'j« par la men Urni tajnik ministra ga britake kolonije. Znan je kot zagovornik načrtnega gospodarstva in avtor vet knjig. . zdravil zahtevo francoske Somalije ZA ZLOM OSIŠČA^B^H Rayburn ponovno izuo-Ijen za predsednika zbornice NOVI KONGRESNIKI ZAPRISEŽENI Waahington, D. C.. 7. jan. Novi kongres, ki ae je včeraj sestal v svojem zasedanju, je na vdušeno ploskal, ko je Sam Ray burn, demokrat ig Texasa, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika nižje zbornice, dejal, da se mora vojna nadaljevati, dokler ne bosta poganstvo in van-dalizem Berlina, Rima in Tokija uničena in dosežen trajni mir. "Mi moramo zmagati v tej vojni in akrbeti, da zmaga ostane v naših rokah," je rekel Rayburn, ko je že tretjič prevzel predsed ništvo zbornice. "Civilizacija ne bo mogla prenesti udarca vojne, kakršna je sedanja, Če se ponovi vsako četrtletje. Dobiti moramo mir, ki ostane. Tak mir pride, ko bomo po zmagi v tej vojni razorožili vandale in jih držali razorožene." Rayburn je bil ponovno izvoljen za predsednika nižje zbornice z veČino enajstih glaaov. Zanj so glasovali vsi demokra-tje. Njegov protikandidat, kon grešnik W. Martin, republikanec iz Maaaachuaettaa, je dobil 206 glasov. Martin je avtomatično postal vodja republikanske manjšine. V svojem govoru po zvolitvi Rayburna je dejal, "da je bil prejšnji kongres vojni kongres, sedanji pa bo kongres zma-r Ne glede na to, na kateri strani sedimo, ne glede na strankino lojalnost, je gotovo, da je vsak, ki sedi v tej zbornici, za to, da se ta vojna uspešno in hl-ro zaključi z našo zmago. Z naše strani bomo storili vse, da se to zgodi." Republikanci se niso hoteli >rldružiti ploskanju demokratov, d je sledilo, ko je Rayburn poveličeval predsednika Roosevel-ta kot velikega vojnega vodite-ja. "Upam, da mi ne boste očitali strankarstva, če pravim, da ne bi dobili boljšega in večjega voditelja kot je sedanji načelnik ameriške oborožene sile, čeprav bi preiskali vse kote Amerike," e dejal Rayburn. On je pozneje izjavil, da novi kongres se popolnoma razlikuje od prejšnjih v zadnjih desetih letih Roosevelto-ve administracije in da ne bo odobril vsega, kar mu administracija predloži. Ta kongres bo stopil na prgtc birokraciji inji zavezal roke. Rayburn Je potem zaprisegel (ongresnike. Osem se jih ni ude-ežilo odprtja zasedanja zaradi bolezni, eden pa jc kmalu po izvolitvi umrl. Višja kongresna zbornica je zasedala samo 29 minut v navzočnosti 89 senatorjev. Podpredsednik Henry A. VVallace je zaprisegel 30 senstorjev, ki so bili izvoljeni pri novembrskih volitvah. Odsotni so bili senatorji Glass iz Virglnije, VVIlson z Iowc, Johnson iz Californije, Pepper iz Floride, Smith iz Južne Karoline, Wagner iz New Yorka in Downey Iz Californije. fllinoiska zbornica se sestala v zasedanju Sprlngfteld, lil, 7. jan.-«o-vemer Dwight H. Green Je vče-raj odprl zasedanje državne zbornice in ji prečital poalani-co, v kateri je priporočal sprejetje več načrtov in reform, nanašajočih ae na ekonomijo in druge probleme. Oovemer je eugeriral naložite« previška $51,-000,000 v državni blagajni v vladne bonde. Dalje j«, priporočal znižanje kupeijskega davka dveh na eden odstotek Republikanci imajo vedino v obeh državnih zbornicah. Nov governer Vojaška posadka apelira na generala De Gaulla London. 7. januarja —Andrew Bayardalle, bivši načelnik ad ministracije v francoski srednji Afriki, je bil imenovan za go-vernjprja francoske Somalije. Nasledil je generala Du Ponta. Po spojitvi francoske vojaške poeadke s svobodnimi francoskimi četami v Somaliji je povelj nilc slednjih apeliral na generala Charlesa de Gaulla, načelnika odbora borbenih Francozov, naj jih takoj pošlje na fronto, da ae bodo lahko borile proti osiščni oboroženi sili. Odbor borbenih Francozov je naznanil, da se je general Paul Le Gentilhomme, bivši governer Somalije, vrnil v Džibutl. On Ji bil nedavno imenovan za vrhovnega komisarja na Madagaska-ru, francoskem otoku, ki so ga okupirale britske čete. Ruska cerkev usta-novi enoto tankov Patrijarh Sergej apelira za prispevka Moskva, 7. jan.—Ruska pravoslavna cerkev je bila ponovno pogvana za prlapevke, ki bodo šli za financiranje borbe proti nacijakim invaderjerh. Patrijarh Sergej, ki je na novo lato »lagoalovil branilce Stalingrada, je apeliral na vernike svpjf cerkve, naj zberejo sklad za ustanovitev kolena tankov, lit dobi me "Sv. Dimitrij Donskl". Patrijarh je dejal, da ja moskovska pravoslavna katedrala Že prispevala $250,000 za ustanovi-ev enote tankov. Premier Sta: ln, ki je sprejel darilo, se je s^ hvalil. "Izročite moje pozdrava duhovščini pravoslavne cerkve n njenim vernikom," se je glasila zahvala. Prej je bilo naznanjeno, da so Hisamezni pravoslavni duhovniki prispevali več tisoč dolarjev za financiranje ruskih vojnih naporov. Stavka na polju antracita - • r T Devet premogovnikov ustavilo obrat 1 Wilkea Barre, Pa„ 7. Jan — Resno pomanjkanje trdega premoga je nastalo zaradi stavke rudarjev, ki je bila oklicana v znak protesta proti zvišanju unijske članarine. V stavki, ki ae Širi, je zavojevanih okrog 9000 rudarjev, članov unije UMWA. vevet premogovnikov na polju arftracita je moralo ustaviti obrat zaradi atavko, Ti premogov* niki se nahajajo v bližini Wil-kes-Banu in Scrantona* TrFje nadaljnji premogovniki ao morali znižati obrat. Uradniki diatriktne organizacije UMWA ao izjavili, da ao rudarji zaatavkali, ker je bila unij-aka članarina zvišana od enega dolarja na magec na $1.5Q. Rudarji zahtevajo tudi zvišanje mea-4e za dv« dolarja na dan. i Detroli. Mick« 7. Jan.-Petde-set mehanikov in strojnikov je zaatavkalo v tovarni Chrysler Motor Corp., ko je bila zahteva za avlšanje plače za deset centov na uro odbita. To je že tretja stavka v tovarni te korpora-cije. Oaemato delavcev, ki ao zaatavkali v drugi tovarni te kor-poracije, ae včeraj vrnilo na delo. Churchill morda obišče Ameriko Diskuzija o situa* ciji v Afriki Predstavniki kontu-.. mentov v iivilski administraciji Waahington, D. C., 7. Jan,— Uradniki živilske adminlatraci-e, katere načelnik« je-poljedeliki tajnik Claude Wickard, ao izjavili, da bodo predatavniki konzumentov dobjli pozicije v tej •dmlniatraciji. ! Ti ao rekli, da Donald Montgomery, ki je nedavno reslgniral kot pravni svetovalne agrarne tržne uprave, ni )il pravilno informiran, ko jo xidal Izjavo, da konzumentje ne bodo reprezentirani v živilski sdministracljl. Amerika povečala dovoz Uvela v Rusijo VVashington, D. C., 7. Jan,— Uradniki federalne žlvileke administracije ao izjavili, da Rusija in druge zavezniške države dobivajo v zadnjih mesecih več živeža in drugih potrebščin iz Amerike. Dovoz živeža, zlasti v tuši jo, ae Je povečal m več odstotkov. Rusija in druge zavezniške države dobivajo ameriški živež, orožje-, strelivo in druge bojne potrebščine v smislu provizij poaojllno-najemninakega zakona. Anglija naznanila registracijo za vojaiko sluibo London, 7. Jan.—Delavaki minister K mest Bevfn je naznanil, da ae bo registracija fantov v starosti IS let za vojaško službo vršila prihodnji teden Val fšnt^ te aUroatl se bodo morali registrlr9ti. 7. jan —Možnost je, da bo premier Winaton Churchill ponovno ebiakal Ameriko in konferiral a predsednikom Rooaeveltom o vojnih in drugih problemih. Vprašanje Churchil lovega oblaka je predmet živahnih dlakuzij v londonskih političnih krogih. Churchill ae Je nahajal v Ameriki pred šeatimi meaeci. Politični krogi pravijo, da je ponoven sestanek med njim in Roo-seveltom zaželjiv zaradi razpleta dogodkov v zadnjih tednih. Med problemi, ki čakajo rešitve, Je najbolj važna konfuzija, ki je naštela v francoski severni Afriki po umoru admirala Jea-na Darlana, vrhovnega komiaar-ja. Izgleda, da Velika Britanija In Amerika gledata na situacijo v Afriki vsaka a avojega vidika. Iz tega ae lahko razvije konflikt med njima. Angleški politični krogi so u ver Jen I, da bi konferenca med Chucchlllom in Rooseveltom re-zultirala v razčiščenju pojmov. Nekateri angleški listi izražajo nezadovoljstvo s potekom voj> nih operacij v severni Afriki in kritizirajo taktiko zavezniškega povcUjstva. Bivši ruski general v ameriški armadi New Vorfc, 7. jan.—Aleksander Barmine, bivši ruski genoral, ki Je pobegnit v Ameriko I. 1M7 in se tako Izognil možni eksrkucij! v teku Stalinove Čistke me Jen,— Donald M. Nelson, načelnik odbora za vojno pr jdukclje, je ponovno zanikal poročila o trenju med njegovim odborom in armado. Ta pravijo, da je trenje naatalo glede kontrole civilne ekonomije in produkcije streliva. TIMO&NKO NA LENINGRAJSKI FRONTI OsiŠčni transporti bombardirani iz zraka DVA VELIKA JAPONSKA TRANSPORTA UNIČENA Olaval alan v Avstraliji 8. jan.—VJiesni |Somorskl in letalski brdti nacijski vojni mašini na tej fronti. Poročilo, da je Timolenko prevzel poveljatvo ruake armade na omenjeni fronti, je dokaz, da ao bile govorici, katera je širilo oaišče, da je maršal odstavljen, neresnične. General Gregorij 2ukov, junak obrambe Moakve v decembru lata 1M1, Je naaledil Tlmošenka kot vtr-hovnl poveljnik aovjetake oborožene aile na ozemlju med Donom in Volgo. Moakva* 1. jsn —Rusko povelj- atvo je naznanilo okupaofjo na- ' daljnjih 21 me9t In vaal ter dveh železniških aredišč v ofenzivi na kavkaški fronti, ki ae je pričela 19 novembra. Nemci ao v tej izgubili 330,150 vojakov. Stavilo uključuje ubiti, ranjena in ujete vojake. %>vjetake čete ao včeraj okupirale Marlnak, strategično mesto, ki je oddaljeno 02 milj od ROatova, kjer ae reka Don izliva v Črno morje. Okupacija pomeni, da je nemška oborožena Milu na ozemlju med Donom In Volgo obkrožena in da Ji preti uničenje. London. 7. jan —Ameriški in angleški letalci ao bombardirali osiščne vojaške transporte pri Bizertl in SfaaM, Tunizija. Drugi roji zavezniških letal so igto-čaano metali bombe na ogiščne ladje in parnike pri Souaau. Kd«n parnik Je bil potopljen, trije pa pdcepilt od Roose-veltove stranke in se združili v novi stranki s sebi enako misleči-inl_"demokrati" drugod ln a konservstlvnlml republikanci. Ce reakcionarji t juga to store, in če si izberejo novo, svojemu stališču primemo ime, da ne b<»ka* temu je dejstvo, da južnjaki očitajo kapita listom po oatall Ameriki, da so kapitulirali pred delavci. . f In Jut-n jaški nt kapitalistom so delavci in zamorci eno in isto. Oni ne bodo—pravijo —kapitulirali pred črnci, pa magarl je potrebna še ena civilna vojna! — — • Civilne vojne vsekakor n« bo več na ameriškem jugu. Ostala republika je dovolj močna, da sčasoma nauči julnjaške barbare pameti ln demokracije. Glasovi naselbin Kaj ae vendar godi * Jugoslaviji? Chicago. HL—Upoštevajoč resnost časa z ozirom na bodočnost naših bratov onkraj morja in razumevajoč potrebo edinstva v teh časih je bilo od strani na prednega elementa med nami v javnosti veliko tolerance. Upoštevala so se priporočila, da ne "zibati čolna", v katerem sedimo skupno z ljudmi raznih prepri čanj za dosego cilja: poraz osi šča, združeno Slovenijo ter Ju goslavijo in končno federativno Evropa Toda znamenja bolj in bolj kažejo, da se tega principa ne držijo v nasprotnih taborih, ampak obratno zibljejo čoln tako, da iz njega spravijo,vse, kar je še kaj liberalnega, da bo v novi Jugoslsviji—če bo sploh re-stavrirana—in Evropi v splošnem zopet vse po starem: izkoriščanje ljudskih mas, pomanjkanje, priprave za nove vojne itd. V kolikor se stvari tičejo Jugoslavije, je poslednje čase stopila precej v ospredje zadeva generala Draže Mihajloviča, katera bi se najbrže sploh ne pojavila, če bi si ubežna jugoslovanska vlada pred javnostjo toliko ske armade, znane pod imenom "partizani", ali če bi rabila več razsodnosti in skušala nasprotja vsestransko ublažiti, namesto da priliva olje ognju že tako preveč razplamtelih nasprotstev. Ako je armada partizanov res na napačni poti in da zna njeno postopnje končno škodovati skupnim interesom jugoslovanskega ljudstva v domovini, tedaj bi bila potreba in dolžnost vlade storiti vse, kar se v danih okol-Ščinah storiti da, da se doseže ehotnost med obema armadama oziroma njuni m poveljstvom. Obe armadi — Mihajloviča in partizanov — tvorita jugoslovanske državljane in domneva se, da sta obe sovražnici osišča. To1 pomeni, da bi morali biti v očeh vlade, ki nastopa kot zastopnica ljudstva, obe enako upoštevani. Ampak do sedaj vsa znamenja kažejo, da za mej na jugoslovanska vlada ni reprezentativna skupina jugoslovanskega ljudstva in kot taka naravno podpira samo tisto vodstvo v Jugoslaviji, nkatero je lojalno vladi in monarhiji. Jugoslovansko ljudstvo je zanjo, postranskega pomena. Med ameriškimi Slovenci je bilo do zadnjih časov malo slišati o kakšni ljudakl armadi v Jugoslaviji, dasl, kakor se govori ln poroča, je bila ista organizirana že leta 1041. Kpnčno je vendar prišel naš ameriški pisatelj Louis Adamič, kateri je v novembrski številki Cankarjevega glasnika in pozneje, dne 10. decembra v "The Saturday Evening Postu", povsem objektivno posvetil nekoliko več luči na armadi generala Mihajloviča ln partizanov. (Skoda, ker niso tudi drugI slovenski listi po deželi ponstlsnlll njegovega članka.) Afera Mihajloviča in partizanov Je sedaj postala javna zadeva, s katero se ne pečajo samo ameriški jugoslovanski naseljenci, pač pa tudi Cehi in ameriško časopisje ji posveča precej pozornosti. Tako vidimo v reviji "The Na-tion" z dne 28. novembra 1042 članek izpod peresa Ralpha Batesa "Mlhallovlch and the Partizana", ki piše med drugim tudi sledeče: t • "Liberalni podporniki jugoalo-vanakega vprašanja tukaj in v Angliji smatrajo, da en vzrok nesporazuma v Jugoslaviji je, politična ignoranes neizkušenega generala, ki Je vojak, ne pa dr žavnik. To Je mogoče, ne more se pa prezreti dejstva, da zamej-na kraljevska vlada ni reprezen tativna skupina, pač pa po večini Isstojl Is dvomih nastavljen cev, vojaških mol. duhovščine, birokratov, posameznikov prtvi legtranega razreda ln politikov starih šol. Kljub temu, da ao nekateri teh iskreni pstrioti, kraljevska vlada nI še pokazala nobenega razumevanja revolucionarnega gibanja te vojne.1* Z drugim) besedami povedano: zamejna Jugoalov... .s k., vla- da bo storila le toliko, kolikor bo videla potrebno za svoje in kraljevske familije interese. Kak šnih reform po vojni—če bi Imela še kaj govoriti—ne mara in kar se sliši, da so "partizani" za spremembe in reforme, general MihajloviČ pa vladni zastopnik, je umevno sakaj zadnjega podpira. Pred nekaj tedni je na radiu "March et Time" o "partizanih" povedal nekaj zanimivosti neki Pavllch, in sicer je rekel, da par t ižanska armada Šteje do tristo tisoč vojakov, med katerimi je 25% žensk. Zanikal je tudi trditve, da imenovana armada sestoji iz komunistov, pač pa so v nji vsi oni, ki so pripravljeni boriti se in tudi umirati za Jugoslavijo toliko časa, dokler ne bo otrebljena vpadalcev. Obratno pa ravno sedaj čltamo med vestmi, ki so Draži Mihajloviču prijazne, do je vodja Partizanov ogrski komunist Kos ta Nagy, kateremu je predvsem zato, da se pomaga sovjetski Rusiji. Am pak nerazumljivo je pri tem to, ker se že poroča o komunistu Nagyju kot voditelju partizanov. Zakaj bi se ne omenilo, da so v isti armadi kot voditelji tudi star polkovnik Savo Orovlch, Peter Dapchevich, Vlado Ruka-vina, poslanec Marko Vujachich, Peter Strugar, Jernej Posavec in duhovnik Zechevich? Ali ne izgledajo taka poročila preveč pristranska in poročana predvsem z namenom škoditi ugledu partizansko srmade v Juugosla-viji, katera se mogoče povsem ne strinja s politiko zamejne vlade? Prav na lati način, kakor se je pred vstopom Rusije v vojno pisalo o isti, kar se danes zanika ter popravlja, češ, da so bila napačna poročila in Informacije, se danes poroča in piše o Mihajloviču in partizanih. Koliko so vsa zadevna izročila zanesljiva, bodisi od ene ali druge strani, je težko reči. Komu naj zaupamo in kdo govori resnico? Za svojo osebo ln na podlagi prejšnjih izkušenj moram reči to, da na poročila, ki prihajajo lz Londona, Ankare, Kaira ln Še manj pa iz Rima, ne dam posebno veliko. Kar bi mi radi vedeli in je za nas važno, je resnica, kaj se v Jugoslaviji godi, jm ničesar drugega. Ce je general Draža MihajloviČ jugoslovanski in ne le srbski junak in če se njegova armada bori za Jugoslavijo ter njeno ljudstvo, je upravičen do vsestranske podpore ameriških jugoslovanskih priseljencev. Ako so pa uročila o partizanih zanesljiva, namreč da se le njihova armgda resno bori proti osi-šču in da Mihajlovičeva čaka ugodnega momenta, kdaj bo padla po partizanih in vpostavi-la Veliko Srbijo, potem pa zasluži vse obsojanje od strani onih, ki so za skupnost Jugoslovanov v eni državi in vso podporo zasluži le ^partizanska armada brez ozira, ka) so njeni poli tičnl cilji. Tisti, ki se borijo proti sovražnikom na bojnih polja nah,/Imajo vso pravico tudi določati formo vlade bodoči državi in nihče drugi Ncpobitna resnica je, da tisti, ki' so več aH manj naklonjeni DraŽl Mihajloviču, ne kažejo posebne tolerantnosti, do partizanov, dasl ne morejo priseči, da je MihajloviČ to, kar se poroča javnosti od strani onih, v čigar interesu mora biti tak legendarni general v Jugoslaviji. P« A. Vider. S pota Dne 1. decembra 1042 sem po dolgem preeledku zapustil tako zvano mrzlo Mlnncsoto. Dssi sem se branil te poti na Sloven-sn narodni kongres v Cleveland. me je pismeno povabil brat Ko-bl ti New Dulutha. Dasl sem mu dopovedoval, da je bolje, dO gre cm, ni vse nič pomagalo. Moral sem ubogAtl klic bratev in •aster SNPJJ KSKJ, ABZ ln StZ (zastopalWm namreč društva lz New IMlutha). Tako sem skoraj v toplem vremenu zapAtil Duluth, v Chl-cagu pa sefiflnalctel na velik mraz Pomo&na sem vzel na- PETEK, 8. JANUARJA pačno poulično, da obiŠčem brata Molka in druge v glavnem uradu. Ko sem se večkrat presedel, sem j ako ozebel in končno ves premražen pridem k Ber-gerju, ki ima hotel in gostilno poleg glavnega urada SNPJ. Tam sem se ogrel in poetregU po mi s finim čajem in z okusno kapljico. Tsko okrepčan sem se podal proti Clevelandu na Slovenski narodni kongres. (O kongresu imam svoje podatke in jih bom čez čas objavil. Sedaj premišljujem in vse odobravam, kar razni dopisniki pišejo. Torej o SNK jpozneje.) V Clevelandu sem se zamislil v krasno zagrinjalb na odru največjega Slovenskega narodnega doma v Ameriki, ki predstavlja Slovenijo. Opazil sem tudi vse J)o vol j no v Slovenskem muzeju. Ko'hitrO minejo-vojni .viharji, pošljem muzeju še mnoge stvari, ki jih imam shranjene v treh bankah, ki so mi dale brezplačen prosto):. * , ; Sedaj pa naj omenim kot prvo novico v letu 1043 o smrti Neže Zalokar, članice SNPJ, ki je umrla med storim in novim letom v bolnišnici St. Mary v Du-luthu. Smrt jo je rešila silnega trpljenja. Pokojna sestra SNPJ je prišla nekje z Dolenjskega na Ely, Minn., k svojim sorodnikom kmalu po zadnji svetovni vojni, kjer tudi zapušča poleg moža dve odraščeni hčeri in več sorodnikov. Njo sem večkrat dnevno obiskal in jo tolažil, da bo šla kmalu domov. V mislih sem imel dom—smrti, ki jo je rešila trpljenja. Poleg nje je bilo dnevno več sorodnikov, ena od njenih hčera in mož pa noč in don. ^ Naj pojasnim mnogim^ ki so mi rekli, da ,dobro zgledam in kaj delam v bolnišnici. Stvar je sledeča: Ko sem pred leti po več operacijah in drugih boleznih prihajal k zdravnikom v Duluth, kjer imam važne zgodovinske zbirke, mi je vrhovni zdravnik dal navodilo, naj začasno pridem v to mesto. In od takrat sem tukaj. Od časa do časa se udeležujem društvenih sej ali drugače obišČem železno okrožje. Podnevi živim v St. Mary's Hospitalu, potem pa v hotelu. To zato omenjam, ker so mi v Clevelandu mnogi omenili, kaj delam v bolnišnici, ker tako dobro izgledam. Da, imam dobro zdravniško * in tudi drugo postrežbo. In tako se bolje počutim kot kak bankir ali veljak, ki se je vedno silil v ospredje in» se pehal za osebno slavo. Dnevno obiskujem bolnike in delam, kar hočem. In tako sem zadovoljen z Vso postrežbo v St. Mary'« Hospitalu. Moj naslov pa je—General Delivery, 1 Duluth, Minnesota. I Matija Pogorele. : Prijatelju t West Mlddleeex. slovo Pa.—Dne 14. decembra seni bil obveščen po Johnu Novaku in potem še po Joevu Godinu, da smo telefon sko obveščeni iz Clevelanda, da je tam umrl John Grebene, oziroma ga je avto povozil 11. decembra, ko je Šel na delo. Od peljan je bil v bolnišnico, kjer je 14. decembra za vddno zatls-nll oči. On je imel pred leti enako smolo. Ko se je vračal z dela, ga je povozil trok in odpeljan je bil v bolnišnico. Takrat sem ga tam obiskal, ko se je boril s smrtjo. A kot prava slovenska grča ln obenem tudi Sentjurec, je takrat premagal smrt. Zdaj pa je dobil hujši udarec in je moral podleči poSkodbam. Pokojni John je bil doma iz vasi Udje, fara Sentjurie (moja fara) pri Grosupljem^ Ce se ne motim, je bil ob smrti star 72 let (ne 62 let, kot je bilo poro-Čano v Domačih vesteh). V Ameriki je bil 43 let. Mislim, da jc prišel najprvo v Minnesoto, kjer se je .poročil t Rozi Skul, ki je doma lz vasi Pece (moja soseda). Ker je bil John od mene Starejši, ga doma nisem dobro poznsl, dssi vem za njegovo vas i o Gre-benčevo hišo. Njega ln njegovo družino sem spoznal v Clevelandu, kjer sem gs obiskal in tudi oni so bili večkrat pri nas John se je rsd pohvalii, da je bil v stari domovini vojak takrSt kot moj brat, kit.roga Ae tudi krije rodna gruda od leta \m Da se Orcbončrvegi pogu-t.:. nisem mogel udeležiti, je vzrok moje sedanje delo, ps tudi odmerki gasollna. John je zapustil žalujočo ženo ln že odraščeno družino. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, soprogi in 00%lfc družini pa izrekam moje globoko sožalje. Anton Valeniinčič. 262. O pokojnem bratrancu in obisku Eaet Mollne. I1L—Želim malo poročati o mojem pokojnem bratrancu Joevu Serku, ki je bil povožen od avtomobija 10. decembra. Doma je bil iz Velikega Cernela pri Stični na Dolenjskem. Jože ni poznal matere, kajti mu je umrla, ko mu je bilo osem dni. Vzela ga je njegova stara mati, pri kateri je živel do šestega leta, potem pa pri nas do 18. leta. Tedaj se je namenil, da si gre iskat boljšega življenja v novo deželo, v Zdriiž. države, toda so ga v Ljubljani nazaj vrnili. Ampak tega se ni ustrašil in drugič oe mu j^. posrečilo. Tako ft prišel k stricu v Pennsylv/inijo. Potem sva šl| jaz in moji mama za očetom v Ameriko. Kp je izvedel, do smo y Minnesoti, je tudi on prišel tja. Po nekaj mesecih se je vrnil v Pennsylvani-jo, kjer se je poročil s svojo iz-voljenko. Tam se jima je rodil Sin, nakar sta zopet prišla v Minnesoto v Biwabik, kjer je ostal do svoje nepričakovane smrti. Zapustil je dva sinova, brata in podpisano sestrično. Eden njegovih sinoy, Johnny, je v Green-landu v službi Strica Sama, Joe-vi je pa pri nas žjg nekaj časa. toda tudi on pričakuje, da bo kmalu vpoklican. Pokojnemu Joevu blag spomin! v Ko smp dobili obvestilo, da je bil do smrti povožen, sva se z možem odpravila v Minnesoto, da ga spremiva k večnemu počitku. Tako sva bila z možem letos že dvakrat v Bivvabiku. Najprvo,. jco je umrl njegov stric Matt Kastelic, drugič pa na njegovem pogrebu. Zahvalim se mojemu bratrancu Johnu in njegovi žOni za gostoljubnost. Tudi ne smem pozabiti Jacka Kariša in njegove žene, ki sta nas povabila na večerjo. Naravno smo s* sestali tudi s prijatelji in znanci. . Ko smo prišli domov, je bilo tako mrzlo, da je škripalo pod i^ogami. Ker je bilo samo še par dni do božiča, se je bilo treba pripraviti, da, napravim kaj boljšega za pod zob. Otroci so že prčj ;prinesli dombv darila in jih dali pod božično drevo. Vsi ^^^^ . r so se veselili, da bo božič bel, šft°P80m- J* ^ takl toda je sneg skopnel. Namesto 08tanejo, kakor je dOjol oni, snega je padhf dež.. Tako je bilo v praznikih kot v jeseni. I Mary Prosen, 286. Ameriki. Ko sem prišel v Arue-rtKn, so bili še psi tako izbn. da niso marali živinskih jeter za kosilo, sedaj pa.nam pripon,^ ja kako sladko Je konjsko meso! Meni se zdi, da sem bil leta 1901 deležen konjskega golaža v Gradcu na Štajerskem, ko sM0 potovali v Leoben. Vsaj tako nam je rekel Jože, naš vodja da je "ihahaha". No,' pa kak<, w Časi spreminjajo*^ko se počasi spreminjajo tudi želodci, j ia če bi danes Vedel, da imam , seboj konjsko meso, se mi zdi) da bi se mi želodec obrnil in bn bilo treba "plumberja", da bi -a zopet spravil v ted. Na, drugi strani pa, če pomislimo, ako bi živel v kakšni okupirani deželi v Evropi, bi bil najbrže vesel tudi konjskega mesa. Torej je vse odvisnq, kje živiš in v kak-šnih okolščinah.. , Ni qjč novega, kar nam pik bolnik Zupančič, da jih v iy!ercy Hospitalu v Pittsburghu-pitajo s korenjem kakor zajce, da bi jiK odebelili, kajti korenje je redil-no vsaj za zajce. Obenem je pa tudi dobro za "high blood pres-sure!" Ampak naj se vrnem še h konjskemu mesu. Neki Sal Calo piše v Cleveland Pressu, da je vsa publiciteta o konjskem mesu "bluff" in da gre predaleč. Kajti krma za konja stane prkv toliko kot krma za kravo ali vola. On meni, da gre le za to,, da se tolaži ljudstvo, češ, vojna je tukaj \n jej, kar dobiš in molči! Nekdo drugi zopet pravi: '/Ko sem1 stavil na dir-kali&cne konje, so ^ni dajali glavobol; sedaj, ko jem konjsko meso, pc^ dobim želodčni" bol." Jaz sem povabil moje irske prijatelje, ki radi jedo "cornbeef and cabbage*', naj pridejo., na moj "partyM, da jim bom servi-ral "horse meat and cabbage". Ali .pa oslovsko meso, ker tudi osel dobi dosti publicitete—kot naš Ribničan—in njegovo meso je gotovo okusno. Naše državne likerske prodajalne so poročale v čptrtek, da so bili njih predali ali police pol-n^ zaloge, nekdo pa je rekel: "Danes so pa želodci polni likerja . . ." Zdi s^ mi, da se ta "nekdo" ni zmotil, kajti videl sem dolge vrste "kastumarjev", ki so čakali pred likerskimi prodajalnami, da pridejo na vrsto. Clo. vek, ki ima kaj pameti, pomilu-je take ljudi, ki mešajo pomet e „ Popravek Slovan. Pa<—Želim popraviti moj dopis z dne 18. decembra, v katerem sem poročala o smrti moje svakinje mrs. Agnes An-zlovar, ki je umrla 16. novem* bra. Rojena je bila v vasi Fara pri Kočevju in umrla v Slovanu. Vsem prijateljem f in znancem iskrena hvala^ posebno pa društvu 241 SNPJ, ker so se tako bratsko izkazali ob njeni smrti. Ker sem v ptVem dopisu pozabila omeniti njeno Ime in kje je bila rojena, naj znanci vzamejo to na znanje. * Karollna Papeeh. 241. Barbičeva kolona Clavaland. -Danes je srečno novo leto in evo vam prvega dopisa! .Dočim jih je mnogo, ki se pon.išajo, koliko so ga spili in kako je bljo "sinoči lušno", sedaj jih pa glava boli, je kljub temu pri nas vse po stari navadi. Razlika j^ le v tem, da nam danes nI treba delati, d očim smo morali na božični dan, čeprav sem rekel klerku, ko sem popoldne prišel na delo: "How about get-tin off? I would like to go to church!" Le prijazno se mi je nasmehnil. Dogotovili pno pozno, ker smo ob osmih zvečer imeli nezgodo in radi tega nismo mogli na veselico kluba 49 JSZ, ki in^U naši ideji še vodno zabavo na bottčnt dan zvečer. Jpo, če bomo živeli, se lahko oglasimo drugo leto. oziroma letos 19. decembra. Oni dan sem videl sliko urednikov The Cleveland Pressa, ka ko so se zalagali s sendviči iz konjske^ mosg in hvali* kako je dobro konjsko mesto Če bi bil pred par leti kdo kaj takega priporočal, kar sedaj priporočajo ti uredniki, bi ga | oalali v norišnica češ. da je "crszy". Ampak časi se spreminjajo in tako Sovjetska Rusija. Cičeiin sovjetski komisar zunanjih je ostro protestiral, ker Rus« n»-spreminja tudi naš toliko ope- so bili zraven, ko ap w•ftaf1)',, veni življenjski s t a n d a r (T v (pogodbo glede Dardanet ki je bil pri neki gospodinji na hrani in je dan ža dnem servira-la eno in isto: "Hebrew 138, He-brew 138 . . ." Ker niso vedeli, kaj to pomeni, so iskali v svetem pismu, kjer se je glasilo v 138. vrsti: "Kristus včeraj, Kristus danes, Kristus na veke .. Ti "veseli bratci" pa so ga pili včeraj, ga pijejo danes in ga bodo pili, dokler jih ne dobi pii-grebnlk. y . /..,, .L— - Pri nas, ki smo se tako boriti za poobčinjerije "štritkare", smo pozabili, da imamo tudi privatno Cleveland Illuminating Co., ki nam razsvetljuje naše ceste in domove, ne pa naših butic. In v letti 1942 je ta družba dala na stran "za deževne dni" samo $16,712,515, kar je pač veliko več kot pa je mesto plačalo za pou; lično železnico. In pomislite, da mesto plačuje tej družbi za rabo vse elektrike pri poulični in v Public Auditoriumu. Nam se zdi, da bi se bolj izplačalo po-občiniti to jaVnonapravnO družbo kot pa "štritkare". Na odgovornih pozicijah pri mestni upravi imamo slovenske može, ki vodijo mestni biznls n drage.rojake. In kako srečni. O, da imamo svoje ljudi, ki nSs zastopajo. Tako tudi "socia-"ne smejo pozabiti, da priporočajo le "naše" ljudi brez ozi-J /(Daljo na S. stranL) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 8. januarja 1923) ^Domače veatL V Russelltonu. Pa je J os Šušman v prepiru i nožem umoril Johna Bizjaka. Delavske vestL Rudsrji se ** pripravljajo na stavko za 1-aprila. Inosemstvo. Konfer«nC» v Lausannu počasi umirs. tem ko Francija spet grozi z invazijo Nemčije. PKTKK. 8. JANUARJA Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Ju*o»lovantkega informacijskega centra in drugih virov Mržnj« Jugoslovanov napram asiaču nepreetano narašča . London, 22. dec. (Posebno poročile- dopisnika bostonskega t Chrbtian Science Monitorja ^ ^rga Holta).—Poslednje vesti w Jugoslavije poročajo o nara-i jjijočcm odporu hrvaškega naroda napram dr. Ante Paveliču, 'hrvaškemu kvizlingu, njegovim pripadnikom in vsem silam osi-... « šca. v. \ Najbolj razveseljivo je v sedanjem položaju na Hrvaškem dejstvo, Ha\ no poslal poziv dr. Vladal Mačku in članom hrvatske seljačke stranke, naj povežejo svojo usodo z "Neodvisno Hrvaško". * Poziv je ostal seveda brez odgovora. Mnogi izmed pripadnikov dr. Mačka so v vrstah gerilcev in razdirajo železniške in poštne zveze ter napadajo čete osišča in ustaške oddelke—v neizprosnem boju proti osvoje-valcu. Zanesljiva poročila trde, da Hrvati prav kakor Srbi zaposlujejo veliko število Italijanov in tudi Nemcev, ki bi bili osišču potrebni dru|bd» posebno zdaj, ko se afriška ofenziva razvija ugodno za stvar zaveznikov. Neznano je, v koliko jugoslovanski uporniki sodelujejo z onimi na sosednjih ozemljih. V južni Srbiji, ki je bila priključena Bolgarski, so nekateri Bolgari vršili zverstva proti Srbom, toda osišče govori tudi o britanskih agentih, in komunistih, ki so bili aretirani v raznih krajih na Bolgarskem, uključno Sofiji. Nekateri izmed njih so bili v zvezi z jugoslovanskimi patrioti. Odpor Bolgarov proti osišču je pripisati predvsem popularnosti Rusije, ki je Bolgarskd osvobodila izpod turškega jarma, in go-< spodarskim težkočam, povzročenim po Nemcih, ki so pograbili ogromen delež poljedelskih pridelkov na Bolgarskem. — V preteklih šestih mesecih je Bolgarska baje izvozila ,s)coro petinorveč pridelkov nego v istem času preteklega leta. Zaloge so se zmanjšale in so zdaj po žetvi, ki je bila izpod povprečne, manjše nego prejs « ' Med bolgarskimi kmeti radi tega nezaupanje in nezadovoljnost zavzemata čedalje večji obseg, prekupčevanje z živili, špekulacija in draginja pa naraščajo vzporedno s padanjem vrednosti leva. Drugi sosed Jugoslavije, Albanija, ' razpolaga s precejšnjim številom gerilskih skupin v severnem, centralnem in južnem delu ozemlja. Upati je, da bosta izjavi Hulla in Edena pripomogli k ojačenju gerilskih oddelkov v tej deželi. Toda Jugoslavija in Grčija proučujeta zelo pazljivo obe izjavi, boječ se, da ne bi anglosaški demokraciji podpirali takih albanskih teritorialnih aspiracij, ki bi šle na ško- | bili zasedli v teku svoje kampanje proti Italijanom pred dvema letoma. Grki zahtevajo, da se U del Albanije iz etnografskih razlogov priključi grški provinci severnega Epira. Ko že govorimo o Grčiji, naj omenimo tudi, da na njenem ozemlju aktivnost gerilcev - neprestano naraščtf. Nekatera poročila, objavljena v Londonu, trde, da je gerilsko vojskovanje zavzelo tak obseg, da je osišče poslalo v Grčijo od 10 do 12 di vizij, ki so zdsj stalno nastanjene tant, katerim Je treba prišteti tri ali štiri v Albaniji in morda 15 do 20 v Jugoslaviji. .Novo uporno gibanje na Grškem je povzročilo osišče s svojim poskusom, da vpokliče celokupno za delo sposobno moško prebivalstvo k prisilnemu zidanju fortifikacij na obalah. Mnogo 'je Grkov, ki so *rajt pobegnili v planine. Nikakor nočejo proti svoji volji postati orodje svojih lastnih sovražnikov in jin> pomagati skovati še težje Verige. V...- _ Odpor hrvaškega naroda New York, 24. dec. (JIC).-^ Bostonski Chrištian Selenee Monitor je objavil dne 22. decembra poročilo iz Berna, ki trdi, da bo Balkan "eksplodiral" kakor hitro bodo zavezniki izvršili svoj napad na evropsko ozemlje. Poročilo raziskuje s posebnim zanimanjem položaj v Rumuniji in na Madžarskem. Govora je tudi o razmerah v Jugoslaviji—posebno o Hrvaški Državi: "Na Hrvaškem je opozicija Hrvatov proti ustašem dr. Ante Paveliča morda celo še večja, nego ona srbskega dela prebivalstva. Nemiri, ki so izbruhnili na Hrvaškem, postajajo čedalje bolj nevarni. Guerilci, ki imajo svoja zatočišča v planinah, rušijo železniške proge in vsake vrste tehnične naprave, katere je težko zopet popraviti in to le z uporabo številnih delovnih sil. Okupacijske čete imajo radi tega vedno več posla in so bile nedavno ojačene. Nemci so baje poslali na hrvaško ozemlje nekatere čete, ki so jih imeli v rezervi na ruski fronti, v Ukrajini. PROS VJ(T A ■▼-V Pretirane tetorialne ambicije nekaterih balkanskih narodov najbolj ovirajo učinkovito sodelovanje vseh narodov na Balkanu. Neka^pri albanski krogi so močno prevzeti radi tega, ker je osišče odstopilo kosovsko oblast jugoslovanskega ozemlja tako-zvoni albanski državi. Popolnoma pri tem pozabljajo, da je bil edini namen te obmejne korekture, povečati kolonialno posest Italije na Balkanu in obenem odtrgati Srbiji košček ozemlja—Nedičeva marijonetna država je imela »biti čim manjša. Razmere v'tem .predelu Balkana so še bolj zamotane zaradi tega, ker Grki že od nekdaj zahtevajo zase del južne Albanije —oni del namreč, katerega so ■ unij« ADP. upoalena e letalak! tovarni Jf ank- C*1 • PoJo na radlppoatail v HoUrwoodtt. Bojazen pred nooo krizo v Afrikir Amerika' podpira politika Peyrout6na * > London, 7. jan.v-Ameriški državni department je sugeriral generalu Giraudu, ki je nasledil umorjenega v admirala Jeana Darlana kot vrhovni komisar francoske severne Afrike, naj podeli Marcelu Peyroutonu, ki je igral važno vlogo v politiki Lavalove vlade v Vichyju, pozicijo v svoji administraciji. V Londonu prevladuje mnenje, da bo nastala nova kriza v Afriki, če bo Girsud pristal na sugestijo državnega departmenta. To bi razkačilo odbor borbenih Francozov, kakor tudi angleške progresivce, ki so obsojali dogovor, katerega je ameriški general Dwight D. Eisenhower sklenil z Darlanom po invaziji severne Afrike po ameriških in britskih četah. Slučaj Peyroutona je problem, ki ga bo moral rešiti Ha-rold MacMillan, reprezentant britskega vojnega kabineta v francoski severni Afriki. On je pravkar dospel v Alžir, glavno mesto Alžerije, iz Londona. Britski krogi, ki ao za vzdrži-tev solidarnosti z Ameriko, se hočejo Izogniti novim komplikacijam, ki lahko nastanejo v neverni Afriki. Oni so za to, da zunanji minister Anlhony Eden takoj odpotuje v VVashington in Um pojasni situacijo. Drugi predlagajo, naj Churchill ponovno obišče Amerika in konfe-rira z Rooseveltom, državnim tajnikom HuHom in drugimi a-merišklmi uradniki. Peyrouton je star M let in odvetnik po poklicu. Večino dobe tvoje karijere Je prebil v francoski kolonialni službi. L. 1930 Je bil generalni tajnik v Alže-riji, tri leta pozneje pa je bil imenovan za governerja Tunizije. Tam si je nakopal sovraštvo domačinov zaradi svoje str o-' gosti. rasblto francosko bolno letalo v kraju sever- Proslavav Poljskem institutu (Poljski institut nanosu in umetnosti v Ameriki, kSkor m imenuje Poljska akademija znanosti in, u-motnosti v izgnanstvu, je ikupno s komitejem poljskih znanstvenikov v Ameriki "KoiCiuško" priredil dne 10. decembra 1942 komemorativni večer' v počastitev poljskih znanstvenikov, ki so umrlj od aentembra 1989 dalje. Zborovanj«, katerega so se udeležili Izbrani Zastopniki poljskega, ameriškega, fehuslovaikega in jugoslovanskega kulturnega sveta, je otvoril predsednik bivša Poljake akademije in sedanjega instituta profesor Halecki, ki je po.kratkem nagovoru in prečitanju mnogih brzojavnih pozdravov predal častno predsedstvo prefesorju B. O. Payneju, dekanu pedagulke tole newyorike universes Kot govorniki so nastopili protestu stephen P. Duggan, ravnatelj Instltuts sa mednarodno vzgojo, profesor Alfred Senn od pennsylv*Rij*ke univerze, profesor Oscar Halecki, profesor Boris Purlan in profesor Rafael Tau-benschlag, pomolni ravnatelj Poljskega insUtuta. Central and East-ern European Planning Bourd Je zastopal predsednik minister Sava Kosanovič. Duggan je govozll, o rekonstrukciji vzgoje v povojni Poljaki, Senn o dolgu iloveitva napram Poljski, Halecki o izgubah poljske kulture v drugi svetovni vojni, Tau-bensehlag o pokojnem * profesorju EStreicherju. Adren profesorje Pur-lana se v prevodu glasi:) Kot predsednik vzgojnega komiteja srednje in južno-vzhod-nega evropskega Planning Boar-da (Central and Kast EurofAan Planning Board) ter kot člsn jugoslovanske univerze v Ljubljani, si štejem v veliko čast, pridružiti se komemoraciji tega izbranega zbora mučeništvu poljskih učenjakov in dijakov, ki so se uprli tlačiteljn. f( Zaprta vrata naših univerz so simbol teme, ki je zasenčila E-vropo. .NscifaŠisti dobro vedo, da morejo ukloniti narode .le, ako prej ubijejo njih duha. A kje drugod, kakor na naših univerzah, je živel ta duh, predstavljajoč narodovo hrepenenje po znanju in po izboljšanju človeških odnošajev? Sledeč Baconu smo smatrali, da je znanost sama posebi sila in nismo stremeli za tem, da bi iz znanosti napravili orodje nssilja. Postaviti znanost preko naroda v službo človeštva, ne pa zlorabljati znanost kot orožje proti človeštvu/ to je bil vedno vzgojni cilj naših toniverz. Zato se v tej url žalovanja s ponosom spominjamo naših zavodov učenja. Ko je -prišel čuk preizkušnje, niso klonili. Ker jih tujec ni mogel izrabiti v svojo korist, jih je moral zatreti. Danes se borba za obče kulturne vrednote istoveti « bojem za fizični obstoj naroda. Danes kakor v preteklosti so naši dijaki in vzgojitelji v sprednjih vrstah tega boja. 2e dolgo pred prvo svltovno vojno so bile naše j ohranitev naše svobode zbrali tu univerze nositeljice idealov na-'pod zaščito newyorške univerze rodne svobode in dostojnosti v in z zastopniki štirih vlad v Izmed narod ni h odnošejih. Naši' gnsnstvu v svrho ohranitve zna-dijaki in učitelji so se borili zalnoeU InobnoVttvtitsrih Inrtll ri zasluga naših dijakovm znanstvenikov. Kako • globoko ukoreninjena je bila zavest naše skupne usode, dokazuje delovanje Jugpslo-vansko-čehbslovaške dijaške lir ge in J.ugoslovansko-poljske di-Jaške%veze. Te organizacije /to širile med nami medsebojno razumevanje in učinkovito sodelovanje. Podpirale so izmenjavanje dijakov in organizirale poučne izlete. Dijaki tehniki, medi-cinci, filozofi in ekonomisti so prejemali dodaten praktičen poduk ter se V podrobnostih seznanjali z ftročilom in s kulturnimi pridobitvami bratskih narodov. Kakor v preteklost^ so naši dijaki in znanstveniki združeni sedaj! O priliki množestvenepa Bkolja čehpslovaikih dijakov v agi 17. novembra so bili u-morjeni trije jugoslovanski dijaki, ker so dali zatočišče in zaščito svojim čehoslovašktm tovarišem. VASim mučenikom so se pridružili naši mučeniki; V Bel-gradu — dijaki akademiki obešeni na kandelabre; v Zagrebu — dijaki hrvaške seljačke stranke zajeti in vsi takozvani "komunisti", to Je vsi resnični patrioti nevarni novemu redu, u-streljeni na mestu, drugi pa zaprti v koncentracijskih taboriščih; na moji univerzi v LJubljani — dijakinje streljane od italijanskih pelotonov zaradi ude-ležbe v sabotaži in gerilskem vojskovanju. Izpolniti moramo dolg, moralni dolg napram dijakom, poko-šenim po strojnicah in mučenim vzgojiteljem. Lažje je umreti z zavestjo svetlejše bodočnosti. Vse svoje sile moramo posvetiti uresničenju vizij boljšega reda bodočnosti. Zato smo se predstavniki 110,000,000. živečih v prostoru od Baltiškega do Egej-skega morja, združili v Srednje ln južno-vzhodnem evropskem Planning Bosrdu, da izdelamo konkretne načrte za gospodsr-sko in vzgojno obnoeo naših dežel, ko bodo osvobojene. Posebna čast ml je, se ob tej slovesni priliki zahvaliti E. G. Payneju, dekanu pedagoške fakultete newyorŠke univerze in predsedniku raziskovalnega oddelka komiteja Zedinjenih držav za obnovo vzgoje (Research Department of the United States Com-mittee on Education and I^con-struetion). Zahvaljujem se^Des-nu Payneju za moralno podporo, ki jo je dal našim prizadevanjem, in za organiziranje Izbrano skupine ameriških znanstvenikov in vzgojiteljev, ki z ljubeznijo spremljajo naše delo. Na pomembnem zboru našega vzgoj-negs komiteja, dne 10. Julija 1042, na newyorški univerzi, je Dean Payne izjavil: "Posebno značilno je, da smo se v boju na življenje in smrt za svobodo in edinost Poljske in Čehoslovaške, za svobodo in edinost vseh Jugoslovanov, A več kot to — s preroškim pogledom mladine so zaslutili potrebo po širših enotah v srednje In vzhodno evropskem prostoru. 2e dolgo pred prvo svetovno vojno so naše jugoslovanske dijake privlačevala stara kulturna središča v Pragi In Lvovu, Krakovu < In Brnu. Vračali ao ee domov In širili načela bratstva In ljubezni med naiimf narodi, predhodniki ideje širših' in bolj smelih poli-Učnih formacij. NI #>Ua njihova krivda, če ee ti Ideali niso uresničili. Uresničujejo ee sedaj, na naših bojnih poljanah, In ko bodo ustvarjeni, bo to v veliki me- tuclj ter njih povrnitve k nekdanji slavi, ko bomo zmagsli v tem strašnem boju nad silami zla. Te sile hočejo uničiti sns-nost in znanje ln vse svobodno človeško občestvo. Nobena druga skupina nego naša, predstav-IJsjoča demokratične sile, nI pokazala toliko optimizma, toliko smelosti In toliko zaupanja v bodočnost. Newyorška univerza vam nudi vso podporo, katere Je zmožna In se pridružuje v popolnem zaupanju, da bodo Hitler In njegovi pomagačl pt* magant In da bom? doživeli popolno uresničenje demokrat tlčnega načina ti vi jen ja." , Trdno zaupam, da se bodo besede Desna Peyneja uresničile S/ovnsfeo Narodna Podporna Jednala tU7*M 9*. Lawnd*ie AH. GLAVNI ODBO« VtNCENT CAIMKAa. «1. prs—Snlh N*AK. gl r. a. viol*, si bunik taj. ae. uwa4ft>« Ave„ W1LUAM Hua. _ _ SSSSAZjflRhiiS^S—.....- <»A51ŠH«K. Vinlk bol. Md________________^ VllHOVNIK. dirvkt. mlad. oddal--Mftl So. Uwndala Ava. (5*25. m —.. ... MST aa. Laimdala Ava , PiImco. m I , I, I mi ft»UM«tW Ava.. ctilcas". UL Chiraee. ni ____„ Ch»»-«S" S' assi so. Lawadata Ava^ chto^ m sa&t H.» i.«wn<3ai« A»e, CtUaafa, tli So LawndaW Ava., Chlcaaa. 111 f V » M IA . UlIVRl, mi|Q MICHABL R. KUMKR. orvl CASULUS ZAAM1CK. OTual iOS CULKAR. JAMKa MAG m IK Msiriauu aadutsSasSalM ___H Unlvarsal, K ..MSI W. aiu* St. Clav^l«iui. omo «dwahd TOMaiC O, Satrta ak tmOSICH. l-r MUic. taefiTc MATU PVniOVICH. VIN CENT CAINKAH r. A. VOMR MIRKO O. KUHC1 jaco« ZUPAN ..........~ DONAU) J. LOIIUCH A^ Woodiand Ava.. lolwstawa. Pa. ......R O. .N«. 1. Oakdala. Pa. —S Mtddlrpolni« T Mt« Randall St , tam WalMaburg, Cela, RUDOLPH E tstet st., Omlaad. Ohie Law«daie a v«.. chu««<>, m. Lawndala Ava.. Chloago, tU. miwftda)t avtv chlmfoi . Lombard Ava.. ~ Trumbull Ava., -»•Of ao. Lombard Ava* Banrm. 1SSI So TrumbuU Ava., Chloago, ni. rn S. MOth M* Clav.u,ul, o. ANTON SMULAR. pradsadnUt^....... FRANK ^VRATAMC«^,___ VRANIC RARRIC ..... ANDRSW VIDRICJt....^ JOSZPH1NZ MOČNIK. ...... Sil Taaar i JJSlii Muahoba V*.. 70« rnroat Ava* rn E iMth atraat. Ro« ST. Araia. Kaasaa. Tanar SI , LasatRs Fs. #eapelfiia. Pa» Clavalaml. ohlu »RANK BAR«. SradMdn miuan mrpvaalk-- andkkw »k.. JOHN our PRKD MAl.tlAl —ia.--ust aa. teeadaM Ava., CRtaaga. DI. -------- lWm Aroada Ava.. davalaiM. Ohla ' 'J?"*------»"<'«>«•'» »»tr^lt Mloh. ™...SSl ae. Prosaaal Aw, Clarandon HUls. III. ................. m Wvatcto« Ava., Pam. III. Glasovi iz aan fiaselbin ra, kakšnega političnega prepričanja je U ali oni kandidat. Vsaj tako pesem shio slišali pred dobrim letom. Naš človek včeraj, naš človek danes, naš človek na veke! In tako bo Cleveland 11-lumlnating Co. lahko še poapra-vila !'za deževne dni" po $16,-712,515 na leto, ker smo pat v vojni. Kaj če bi mestna administracija storila korak, da bi prišlo to podjdtje v mestne roke, da bi potem mesto imelo koristi od nje in pa Mi naši d.sgl rojaki? Naše ženske še niso tako varne na ulicah kot se nam Je poročalo, da smo ifeml. Dan sa dne* vom tatovi ali 'tnali roparji ii-msknejo denarnico tej ali oni, ko potuje domov pg naših ulicah. Čltamo pk vsak dan, kako Jim obljubljajo protekcijo. Naš slavni muzikalični direktor Arthur Rodtinski bo zapustil Clevelandskl simfonični orkester in odpotoval v New York, Pravijo tudi, da je John Pečan šel k mornarici in da sedaj, drugi rabijo njegovo ime kot Pečani Orchestra. Tukaj bo prainovaL socialdemokratični "Amertckš Delnlckš Listy" svojo aft-letnico. Tukaj se poroča, da Je to edini list te starosti, ki še obstoja ali piše v tem smislu. (Tukaj se motijo, ker Proletare«? Je še par let starejši.) To je češki delavski list, ki izhaj« na naslovu 4732 Broad-way ave., kjer go skoro sami Čehi naseljeni. Proslava se bo vršila v nedeljo, 17. januarja v Ko-menskyjevi dvorani, 3613 East 131 st. Glavni govornik bo po-znsni Joseph Kfaftinek, ki Je bil dolga leta urednik tega lista, toda je nekai let pred sedanjo vojno šel na Češko, kjer je v Pragi pomsgsl urejevati znani češki delavski list Pravo Lidu. Ko ao nscijl bkupirali Cehoslovakijo, je Martinek vrnil v Ameriko in sedaj je tajnik Češke narodne zveze, ki ima glavni stan v Chi-cagu. "Americk* Delrrick^ LlstyH je gestspo prepovedal v Čehoslova-kiji še leta 1930-takoj 1»o okupaciji. Njihov sedsnji urednik je s,.Jag: "h ne bom dela iti:ubil—ti si afr ln bi moral biti v Brookfi Zoou, kjer bi te hranili i nutsi." Tako sva dokpnčgla piii remial, ko sem končal gvoj "nin^" In gg povabil, na|j gre z mano, naznani. Koliko podobnlh\ slučajev bi lghko naštel. Kadar Imaš opraviti g ljudmi, nI to opeka sli železo. Naš branit Pende Je tudi dobil službo VauKil|gry" policaja in bo zdaj pazil rm naše ljudgke naprave kot tjceten patriot. Vprašal sem ga, če bo imel pištolo, pa je, rekel, da samo količek in za nameček, ker Je Gorenje, lahko še "ščlrco" ali toma-hswk, kakor pravijo Indijanci. Prsnk ima le več let pohabljeno roko in ne morerbpravlJati vsa-kegg dela. Sedsj so mu vzeli k vojakom sina Johna, ki mu Je bil opora. In tako Je Prsnk vprašal župana za delo ln Je dobil to pozicijo, ne da bi agitiral za demokrate. Vedli prn*pri»ttgta«.