Leto III
V Celju, dne 17. septembra 1908.
St. 38.
NARODNI LIST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Tee pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
Nemška tolovajstva v Ptuju.
Z ozirom na dogodke v Ptuju, o katerih poročamo na drugih mestih, je sklical izvrševalni odbor narodne stranke za v torek 15. t. m. zvečer shod celjskih Slovencev po § 2., na katerem se je vsestransko razmotrival položaj, so se storili važni sklepi glede gospodarske organizacije celjskih in štajerskih Slovencev sploh in se v očigled neču-venim dogodkom v Ptuju dne 13. t. m. z velikim navdušenjem sklenil protest, ki se ima potom glavarstva izročiti vladi.
Protest.
V	nedeljo, dne 13. t. m. je imelo od avstrijske vlade "pripnščeno draštvo „Družba sv. Cirila in Metoda" v Ptuju svoj redni letni občni zbor, namenjen dalegatom podružnic. Ni se priredilo niti kako politično zborovanje, niti se ni mislilo na kako javno manifestacijo. Po svojih pravilih in po svojem delovanju nima imenovana šolska družba v ničemur kaki narodnosti sovražne tendence in še tekom dvaindvajsetletnega poslovanja po ti družbi niti ena oseba ni bila odtujena svoji narodnosti. Družba skrbi le za slovensko deco in sicer v krajih, kjer poklicani činitelji svojo zakonito dolžnost glede vzgoje slovenskih otrok zanemarjajo.
Vendar so bili udeležniki glavne skupščine vsled politične agitacije v Ptuju zavratno napadeni. Izvršila se je cela vrsta hudodelstev javne nasilnosti, težke telesne poškodbe, nevai ne pretnje, hudobnega poškodovanja tuje lastnine in celo tatvine oziroma ropa.
Zastopstvo avtonomnega mesta Ptuja, ki bi imelo skrbeti za varnost življenja, zdravja in lastnine v mestu, je samo storilo sklep, s katerim so se divje množice nahujskale k surovim napadom na cvet slovenske inteligence, celo na nič hudega sluteče ženstvo. A vlada tega sklepa ni ustavila. Nemški listi so objavili pozive k hudodelstvom, pristojna oblast jih ni zaplenila in ni nič odredila za varnost Slovencev. Slavna c. kr. vlada ni mogla biti tako slepa, da bi ne bila vedela že v naprej, da ptujska in celjska policija hudodelskih napadov na Slovence ne bode preprečila. Vendar je prepustila c. kr. vlada skrb za varnost življenja najodličnejše slovenske družbe policijskim organom ptujskega župana, ki je glasom poročila časopisa „Arbeiterwille" na javnem shodu hvalil in odobraval hudodelske napade izprijene mladine na mirne državljane. C. kr. vlada kljub 24 ur trajajočim pretepom, ki so se izvršili pred očmi mnogobrojne policije, ni hotela storiti svoje dolžnosti. Ves olikani svet se zgraža nad takimi razmerami, katere bi bile danes v Turčiji nemogoče.
Slovenski narod pa s tem izraža avstrijski vladi svoje najglobokejše ogorčenje in jo obdol-žuje sokrivde neštetin ptujskih hudodelstev. Obžalujemo, da še danes avstrijska vlada ne izpre-vidi, da ob poslovanju policije avtonomnih mest Spodnje Štajerske mora Slovencem izginiti zadnja trohica zaupanja do oblasti, ki bi imela vzdrževati javni red in mir. Država, ki izroča policijsko moč takim činiteljem; ni kos svoji nalogi kot pravna država. Država, v kateri se trpijo take razmere, kakor so se izkazale preteklo nedeljo v Ptuju, koplje grob sama sebi.
V	imenu civilizacije in evropske kulture slovesno protestiramo zoper tako zaščito brez-
„Narodni List" stane za celo leto 4 E. za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin.
pravnosti in pestnega prava ter izrekamo avstrijski vladi svoje neomejeno nezaupanje. Slovesno pa tudi izjavljamo, da bodemo uporabili vsako priliko in vsa postavna sredstva v obrambo postavno zajamčenih pravic slovenskega naroda na Štajerskem, katere pri avstrijski vladi ne najdejo zaščite.
Celje, dne 15. septembra 1908.
Izvrševalni odbor narodne stranke na Štajerskem.
Kmetje! UrcdniK ptujska,Štajerca', Einhart, je organizirat -in pripravit V nedeljo napad na JloVence, tndi na slo-VensK« Kmete V ptuju !
XXIII. skupščina Ciril-Meto-dove družbe v Ptuju.
O dogodkih izven skupščine, o nemških pobalinstvih, o roparskih napadih Nemcev na Slovence poročamo na drugem mestu. Tukaj samo v velikih potezah potek skupščine, ki je bila ponosen izraz treznega slovenskega mišljenja.
V	velikem številu zbrane skupščinarje v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju je pozdravil prvomestnik g. Senekovič v iskrenih besedah, kažoč na dogodke dneva, ki pozivajo k vstraj-nemu delu. Povdaril je, da si je sedajni odbor svest, da je v polni meri zvršil svojo nalogo. Spomnil se je tudi umrlih odličnih članov in dobrotnikov družbe, med njimi posebno g. Viljema Pollaka iz Tržiča, ki je zapustil družbi ogromno svoto 187.000 kron. V imenu „zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" je pozdravil skupščino g. nadučitelj A. Pesek.
Tajniško poročilo je v živih, navdušujočih besedah podal glavni družbini tajnik gosp. dr. Žerjav. Vodstvo je v pretečenem letu zvršilo veliko nalogo. Začelo je izpopolnjevati družbo na znotraj in na zunaj. Podružnice so se snovale nove in so se budile speče, razširil se je družbin delokrog tudi na izobraževalno delo ob mejah in družba resno misli na ustanovitev slov. obrambne gospodarske organizacije. 15 otroških vrtcev s 17 oddelki in 914 otroci je vzdrževala družba pretečeno leto, poleg tega pa 5 šol z 10 razredi in 1081 otroci. Največji uspehi se kažejo v Trstu, kjer obiskuje družbine šole 787 otiok. (In po državnih postavah bi morala biti že za vsakih 40 otrok javna ljudska šola! Lepa slika o pravicah Slovencev!) 55 učnih moči deluje na družbinih šolah. Podružnic ima družba danes 168, od teh jih spi 29; spečih jih je na Štajerskem 6 (Konjice [se je pa zadnji čas oživila!), Laški trg, Ponikva, Sv. Benedikt, Šaleška dolina in Velika Pirešica). Vseh članov ima družba 8000. — „V smrtni nevarnosti smo", konča govornik, „v prihodnjih desetih letih se odloči boj med nami in nasprotniki, vendar lahko vkljub temu gremo pogumno na delo, ker se vidi naše napredovanje."
V	razpravi o tajniškem poročilu so govorili gg. dr. Rosina, ki je želel, naj se posveti mariborskemu okraju več pozornosti, ker je tam naval najhujši, in pozdravlja skorajšnjo ustanovitev gospodarskega obrambnega društva, iur. Tram-p u š v imenu „Prosvete" želi sestavitev novih pravil družbe, nastavljenje potovalnega učitelja,
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celjn.
vpeljanje domačih nabiralnikov za družbo, župnik Treiber iz Velikovca, ki z zadovoljstvom povdarja, da se bodo morda vendar zopet našli vsi Slovenci v skupnem delu v družbi, ter opisuje žalostne razmere na velikovški družbini šoli, kateri vlada noče dati pravice javnosti, d r. V. K u-kovec, ki želi, naj posveti vodstvo svojo skrb izposlovanju celjske slov. gimnazije v višjo s pomočjo družbe, dr. Dereani iz Gorice, ki opozarja družbo na nemško nevarnost v Gorici, ter gospica Gregorčič, ki razpravlja o narodni nevarnosti v Škednju pri Trstu.
Blagajniško poročilo je podal z zanimivimi podatki o delovanju Schulvereina in Südmarke g. notar Hudovernik. V 1. 1907. je imela družba s prebitkom iz 1. 1906 (okoli 9000 kron) 95.000 K dohodkov in 76.000 K stroškov. Dohodki so bili v tem letu od začetka obstoja družbe najvišji. Vžigalice so dale družbi 6000 kron, razglednice 3279 kron, nabiralniki 1318 kron itd. Za letošnje upravno leto 1908 so določeni stroški na 137.000 kron, dohodki pa na okoli 100.000 kron. Zato je naloga vseh rodoljubnih Slovencev, da s skrajno energijo delajo na to, da bo družba še v treh zadnjih mesecih imela čim največ dohodkov. — Stroški za nove šole so določeni na 50.000 kron.
Odboru se je dal absolutorij. V slučajnostih se sprejel predlog, da se nastavi poseben potovalni učitelj za družbo, ki bo imel nalogo, spopolnjevati družbino organizacijo.
Volitve novih odbornikov so se zvršile po dogovoru z vsklikom in je bila brez vsakega ugovora voljena sledeča lista: Odbor: namesto po pravilih izstopivših gg.: prošt Einšpieler, Luka Svetec, Fr. Črnagoj in dr. Dereani. Nadzor-uištvo: gg. dr. Ilešič, dr. Majaron, prof Schei-nigg, dr. Müller, dr. Ravnikar. Razsodišče: župnik Ražun, Kari Šavnik, dr. Triller, notar Kogej, dr. Tekavčič.
Povdarjamo še enkrat, da so se zvršile volitve po dogovoru, ker je bila v to svrho skupščina prekinjena za 5 minut, da se je volilo soglasno in da je glasoval za vse kandidate tudi poleg drugih gg. duhovnikov navzoči g. dr. Ste-genšek iz Maribora.
Namesto brzojavk je prišla na skupščino tudi lepa vsota daril: slov. omladina v Trstu je poslala čisti dohodek plesa 1750 kron, za trboveljska narodna društva je izročila g. Dimnikova, burno pozdravljena, čisti dobiček veselice 600 K, razne večje in manjše zneske je poslalo mnogo drugih gospodov in gospa in Jadranska banka Tistu je avizirala okoli 1600 kron.
Nato je prvomestnik po prisrčni zahvali udeležencem in prirediteljem zaključil to znamenito skupščino, ki naj bo s svojimi spremljajočimi jo okoliščinami nemškutarskih pobalinstev mejnik v družbinem letu za novo dobo še žilavejšega, še odločnejšega dela!
Vsakteri izmed skupščinarjev naj ponese žive te spomine v svoj kraj, naj pove sosedom znancem in prijateljem, naj pove ljudstvu, kaj se je zgodilo v Ptuju, in ta spomin vspodbujaj vsak-terega k še vztrajnejšemu delu!
Naprej za Ciril-Metodovo družbo, za to doslej edino obrambno narodno društvo!
flettici se profeto motijo, če mislijo, da bodo s palicami nbili JloVenstVo!
Mož z gnilimi jajci ? ? ?
Iz političnega sveta.
Štajerski deželni zbor. V torek dne 15. t. m. so se po enoletnem odmoru sešli zopet deželni poslanci v Gradcu. Slovenski poslanci so bili navzoči polnoštevilno, Al. Terglav je zaprisegel.
Na dnevnem redu prihodnjiih sej bo velika množina gradiva. V torkovi seji je poročal Ornig v imenu deželnokulturnega odseka o regulaciji voda v slovenjebistriškem in {.tujskem okraju.
Dr. Ploj, dr. Jurtela, Kočevar in drugi so vložili predlog v zadevi regulacije Drave, R o b i č, Roškar in drugi pa zahtevajo hitrejše poslovanje v podporni akciji glede suše. Dr. Hrašovec in drugovi podajo pritožbo v zadevi odklonitve podpore slov. plan. društva.
*
Delegacije bodo sklicane na 7. ali 10. okt. Deželni zbori bodo vsled tega zborovali le do 8. oktobra.
*
Rusko. Državni proračun za 1. .1908 izkazuje 200 milijonov primanjkljaja.
*
Hrvatsko. Kake razmere so na Hrvatskem, naj pokaže rezolucija. katero je sklenil izvrše-valni odbor hrvatsko-srbske koalicije: „Z ozirom na okolnost, da absolutistično vladanje na Hrvatskem še nepreslano traja, da se vlada brez sabora in brez proračuna, da se prepoveduje tudi izvoljenim poslancem prirejanje ljudskih shodov in se tako krši ena najsvetejših naredb ustave: dalje z ozirom na okolnost, da se pod lažnivim plaščem neke velikosrbske propagande s silo zapirajo posamezne osebe in je tako v nevarnosti osebna svoboda vsake vladajočemu režimu neljube osebe, je sklenil izvrševalni odbor, da skliče kakor hitro mogoče glavni zbor hrvatsko-srbske koalicije, ki se naj posvetuje o sredstvih in potih in naj določi odredbe, da se organizira postavnim in ustavnim potom splošen
odpor zoper sedajno vlado.1'
*
Češko. Deželnim maršalom je imenovan princ Ferdinand Lobkovic, za njegovega namestnika pa
nemški posladec dr. Urban.
*
Češko. Socijalni demokratje so priredili v nedeljo 13. t, m. velike demonstracije v Pragi v prilog splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor. Obhoda po mestu se je udeležilo nad 10 tisoč ljudi. — Deželni zbor se je v torek otvoril. Zastopnik vlade je izjavil, da o uvedbi splošne in enake volilne pravice ne more biti govora. Pač pa je vlada izdelala načrt, po katerem se ustvari splošna k uri j a kot zastopstvo vseh onih, ki v drugih skupinah nimajo volilne pravice. Tej skupini
je določenih za sedaj 43 mandatov.
*
Ogrsko. Takoj v začetku zasedanja državnega zbora predloži vlada načrt nove volilne postave.
*
Bosna. V dobro poučenih krogih se trdi z vso gotovostjo, da bodo dogovori Avstrije z evropskimi velevlastmi glede priklopljenja Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski v najkrajšem času končani in se tudi priklopljenje tekom par mesecev izvrši.
*
Marokansko. Francoska in španska vlada sta predložili ostalim evropskim velesilam noto, v kateri se pripoznava Mulej Hafid kot vladar Marokauskega, pod pogojem, da rešpektira znani dogovor velesil v Algecirasu glede Marokanskega. Tako bo torej v kratkem dolgotrajni boj za vla-darstvo čez Maroko, boj med dvema bratoma, končan.
Vstopnic« za ljndsKo jlaVnojt dne 20. t. m. $o 1 predprodaji i tfsch Večjih Krajih Spod. Štajerce; v (etjn jih ima ZVezna trgovina in trafitta V Kar. domu.
Zahtevajte povsod samo Ciril in Metodove vžigalice. Somišljenike pozivamo, naj nam naznanijo vse trgovine, gostilne itd. kjer bi ne bilo na razpolago vžigalic Ciril-Metodove družbe!
Nemški izgredi v Ptuju.
Nemčurski tolovaji v Ptuju. (Iz ptujske okolice.) Tolovajski napadi ptujskih nemčurjev in z vseh vetrov skupaj zbobnanih nemčurskih capinov na mirne Slovence v Ptuju vzbudilo je med kmečkim prebivalstvom po vsej ptujski okolici nepopisno ogorčenje. Žalibog da se je v okolici prepozno zvečer izvedelo, da so bili v Ptuju domači slovenski kmetje in kmečki fantje od nemških barab pod zaščito policije tepeni in z gnilimi jajci in črnilom politi, drugače bi se bilo iz bližnje okolice na tisoče fantov podalo v Ptuj, da pokažejo nemškim tolovajem, kje so slovenska tla. — Dušni oče nesramnih napadov je ptnjski župan Ornig in njegov adjutant odvetnik dr. Plahky, glavna aranžerja pretepov pa sta urednik „Štajerca Linhart in železniški uradnik Si e gl. Linhart je baje sestavil znani hujskajoči oklic na Nemce. To je torej tisto sporazumljenje, katero hoče „Štajerc" med obema „sosednima narodoma"' doseči. Slovenski kmet si pri ptujskih Nemcih dobro došel, kadar prineseš denar, ako pa prideš se v Ptuj veselit, pa si „windischer Hund", katerega je treba s palico in kamenjem pobiti. Mesto Ptuj je slovenskemu kmetu odprto, kadar nosi Nemcem denar, ako pa se hoče v Ptuju med svojimi veseliti, potem so pa to mesto nemška tla, na katera ne sme stopiti Slovenec, ako hoče, da ne bode tepen. In kdo so tisti ljudje, ki so glavni povzročitelji nedeljskega tolovajskega napada na mirne Slovence? Kdo plača tiste policaje, ki so prišli iz Celja, Maribora, Celovca itd. pomagat fakinaži pobijat slovenske kmete, kdo plača tisto fakinažo, ki so jo Ptujčani naročili iz bližnjih nemških mest nes»amno napadat mirne Slovence in jih polivat z jajci in črnilom ? To vse plača mesto Ptuj, te razbojnike plačajo ptujski meščani, ptujski trgovci, ptujski obrtniki, torej tisti ljudje, ki od Slovencev živijo. Zdaj smo na jasnem, zdaj vemo, kaj pomeni „Štajerčevo" sporazumljenje med Nemci in Slovenci.
Ptujski mestni občinski svet je par dni pred nedeljsko skupščino na predlog nemškega advokata dr. Plachkya sklenil resolucijo, s katero je prikrito pozval, nemško fakinažo, naj pobija Slovence. Vlada tèga sklepa ni ustavila in tako je Ornig, šef ptujske policije, z molčečim pripo-znanjem vlade dal napadati mirne Slovence od tolovajske množice.
Renegat Linhart, bivši anarhist in socialni demokrat, je napisal hujskajoči oklic na ptujsko „nemštvo", v katerem jo naravnost poziva k pobojem Slovencev. In državna oblast se niti ganila ni, da bi te oklice zaplenila. Linhart je z molčečim priznanjem državne oblasti vodil ptujske tolovaje nad mirne Slovence!
Nemški listi so prinesli pozive na „nemške brate", naj v nedeljo (13. t. m.) pridejo v velikem številu v Ptuj in „pripravijo Slovencem dostojen sprejem". Državno pravdništvo je moralo vedeti, da je ta oklic pozival k pobojem, in vendar oklica ni zaplenilo. Hudodelstva v Ptuju so se zvršila pod zaščito državnega pravd-ništva! To je mogoče le v „pravni državi" Avstriji!
Mnogo Slovencev je bilo aretiranih, tako poročajo nemški listi in hočejo s tem vzbuditi mnenje, da so Slovenci izzvali izgrede. Zato se mora svetu povedati, zakaj se je Slovence aretiralo. Graški nemški socialno - demokraški list „Arbeiterwille" pravi: „Ce je kdo izmed Slovencev zavrnil (nemške) psovke, je bil pretepen; če se je proti temu branili je bil on aretiran, ne pa morda nemški' nacijonalec»" Resnica je, da so bili vsi Slovenci po nedolžnem areto-vani in da so morali vsakega takoj izpustiti. A vSenemško navdahnjeni policaji so imeli vsaj lep dan, ko so po svoji dragi volji smeli suvati, v verige vklepati in psovati Slovence.
Kakor roparji in tatovi so se obnašali nemški burši v nedeljo v Ptuju. Ko se je vračal domov g. Brenčič ml., so ga napadli in- pretepli. Ko se jih je rešil in potipal po sebi, je opazil, da mu manjka denarnica, v kateri je imel 260 kron. Živela „čast" nemškega burševstva! Živelo nemško „viteštvo"!
Ptujski nemški tolovaji napadejo romarje. Popoldne v nedeljo so prišli odnekod slovenski kmečki romarji. Eden teh je nesel križ. Nemški tolovaji so križ iztrgali, ga teptali z nogami in opljuvali. Policaji niso aretirali storilcev, dasi so prizor opazovali!
„Liberalni slovenski škrici !" Tako psuje ljubljanski duhovniški „Slovenec" udeležence skupščine v Ptuju. Pravi, da bi bila skupščina razbita, da ni bilo poldrugsto „katoliških" kmečkih fautov in mož, ki so Dranili „liberalne slovenske škrice". In tako piše „slovenski" (?) list v očigled neču-venim dogodkom v Ptuju. Mar je bil župnik Treiber, ki je tudi bil od nemške sodrge napaden, tudi „liberalni slovenski škric?" Gospodje v svoji slepi strasti sovraštva proti družbi pozabljajo, da so Slovenci! Žalostno! A treba pomniti!
Težko ranjenih je bilo v nedeljo več Slovencev. Med drugimi kmet in krčmar Kureš iz Podvinec pri Ptuju. Mirno je šel s svojo ženo proti domu, kar ga napadejo nemški tolovaji, ga pobijejo na tla in težko ranijo. Obvezati ga je moral dr. Stuhec. Policaji so kajpada morali izzivati pred „Narodnim domom". V mestu ni bilo nobenega! — Težfco ranjen je tudi pravnik Pirk-majer iz Frama. Nevarnost je, da izgubi celo oko! To so sadovi nemškega kulturnega tolovajstva!
K svojim par policajem je dobil Ornig pomoč iz Celja, Maribora, Celovca, Beljaka i. t. d. Toda to niso bili organi za vzdržavanje redu in miru, ta policija je bila v svojem vedenju hujša kakor nemška fakinaža. Lažnivo so obdolževali Slovence, češ, da so jih ti polivali s tinto i. t. d., dasi so prav dobro vedeli, odkod in kako se jih je polivalo. Tik pred vratmi „Narodnega doma" se je v noči postavilo kakih 30 teh zaščitnikov hudodelcev in izzivali so vsakega Slovenca, ki se je le pokazal.
„Vpad Slovencev" v Ptuj se je na jezo nemškutarjev vendar posrečil. Vse, kar so mogli spraviti fakinaže na noge, vse je pripeljal Linhart v nedeljo dopoldan na kolodvor,^ da bi zabranil Slovencem vhod v mesto. In vendar so Slovenci šli v mesto, dasi med divjim tuljenjem nemških banditov, med roparskimi napadi na zdravje in življenje Slovencev! 20 oseb je bilo na slovenski strani med pohodom v „Narodni dom ' več ali manj težko ranjenih. Slovenske žene, gospe in kmetice, so polivali s kemično tinto, ravno tako ostale udeležence. Dejansko se je lotila nemška sodrga slovenskega ženstva, in baš to ostani ptujskemu nemštvu za vedno sramotno znamenje.
Nemški tolovaji v Ptuju so že v soboto zvečer napadli prve goste, ki to prišli na skupščino. Med njimi je bil tajnik dr. Žerjav. Tega so surovo pretepli in mu vzeli klobuk. Potem so pobili šipe v „Narodnem domu" (30) in polili „Narodni dom" s črnilom. Naj pričajo ta znamenja o visoki nemški kulturi!
Ornig, šef ptujske policije, je na nemškem shudu v Ptuju tadi govoril ter izrazil svoje veselje, da so bili Slovenci tako lepo „sprejeti" (pri tem je napravil znamenje, kakor če kdo koga tepe). — Ornig je dal častno besedo, da bode skrbel za red, a pred njegovimi očmi so nemški tolovaji napadli dr. Ploja, ga polili s črnilom in ga pretepli. Pred njegovimi očmi so nemški roparji napadli slovenske akademike na kolodvoru, ki so se morali zateči v kolodvorsko pisarno. Tudi v kolodvorsko pisarno so hoteli vdreti, da ni prišel med tem vlak. Ornig je vse to mirno gledal in v srcu odobraval! In Ornig je šef policije? Ne, to ni policija, to je zavarovalna družba za hudodelce in Ornig je šef te družbe!
Ptujski okrajni glavar je igral v nedeljo silno klaverno ulogo. Namesto da bi bil vočigled pobojem in hudodelstvom zahteval od namestnije polno moč v izvrševanju svoje politične oblasti, se je izgovarjal, da „ne more nič storiti". Tako more govoriti samo kak degenerirani aristokrat, ki mu pade pred pogledom najnavadnejšega lopova srce v hlače, ne pa zastopnik državne oblasti. Ptujski okrajni glavar je v nedeljo zaslužil vsled svoje strahopetnosti, da gre nemudoma v zasluženi pokoj! Kdor ne zna ščititi zdravja in življenja izročenih mu podanikov, ne spada na tako odlično mesto! — Kakß hoče avstrijska vlada imeti v svoji oblasti velike deželo Bosno in Hercegovino, če njeni organi v tako majhnem mestecu kakor je Ptuj ne znajo in ne morejo napraviti reda. Izgovor: „Wir können nichts machen" je sramoten za izvršitelja državne oblasti in je naravnost hujskanje ljudstva k samopomoči.
Nemški bojkot v Ptuju — na vidiku 1 Iz Ptuja se nam poroča, da je vinotržcu g. Cucku odpovedal kleti gospodar-Nemec z naročilom, da jih ima tekom enega meseca izprazniti. Samoob-sebi umevno pomeni to za moža, ki ima v kleteh
več sto hektolitrov vina, hudo žrtev. Pa nič ne de! Slovenska podjetnost se ne bode od kapric nemškutarskih mogotcev dala uničiti. In posebno v tem slučaju ne!
Kdo je pisal hujskajoče članke v nemških listih? Splošno mnenje je. da celjski renegat, talmi-jurist dr. Ambroschütz, šef celjske policije. Kaj imamo pričakovati od celjske policije v tem znamenju ob podobnih dogodkih, pove to jasno dovolj !
Kdo je glavni povzročitelj nemških tolo-vajstev v Ptuju? Včerajšnja „Deutsche Wacht" poroča, da je nemška grozodejstva aranžiral nemški narodni svet. Pribijemo to danes in bomo še spregovorili!
Bikovko je kazal Slovencem v nedeljo v Ptuju Slovencem celjski nemški trgovec Stiger. Upamo, da jo pokaže — in ne samo to, ampak tudi rabi! — proti vsakemu Slovencu, ki bo prestopil še kdaj prag njegove trgovine. Upamo, da bo vrgel tudi vsakemu v obraz po eno gnilo in eno s kemičnim črnilom napolneno jajce! Slovenci! Vi veste, kdo je mož z gnilimi jajci! Bojte se ga !
Ostro so obsodili nemška pobalinstva v Ptuju nemški socijaldemokratični listi. Nemce to silno peče, posebno pa še to, da je n. pr. graški „Arbeiterwille" imenoval nedeljske roparje čisto po pravici: „nemško- nacijonal ne tatove!"
Kmeta Kureša iz Podvinec je pretepal s palico, okovano s svincem, ptujski trgovec Sorko. Tudi občinski uradnik Franz je bil zraven. Ko se je na klice za pomoč počasi približal redar, je djal proti Franzu (seveda nemško): „Glavo naj bi mu bili razbili!" Takšna je bila varnost življenja v Ptuju dne 13. septembra 1908!
V ponočni vlak iz Ptuja proti Pragerskemu so vstopili štirje Slovenci. V vagonu (v katerem je bila tema!) je bilo v drugem oddelku vse polno nemških buršev. Ko so zaznali za slovenske sopotnike, so hoteli vdreti v njihov oddelek, so razbili šipo na vratih in divjali kakor navadni pouličnjaki. Nakrat so .sredi proge ustavili vlak z namenom, priti na vsak način v oddelek, kjer so bili slovenski gostje, kateri so bili toliko trezni, da so nemudoma skočili z vlaka ter izginili v temo. Gotovo je, da bi jih bili nemški razbojniki v temnem vagonu do krvavega, če ne do smrti pretepli!
„Svoji k svojim !" so kričali zadnjo nedeljo Nemci v nemški hiši v Ptuju. Med njimi je bila cela vrsta celjskih Nemcev, ki so se tudi pri pretepih najbolj odlikovali. Kateri celjski Nemec živi od „svojih?" Slovenske mlačnosti mora biti enkrat konec! Ali nam ptujske nasilnosti še niso odprle oči? Vam li še ni dovolj batin, žalitev in poniževanj? Sestavlja se imenik slovenskih trgovcev in obrtnikov v Celju, lista se razširi po celi bližnji in daljši okolici celjski. Izvede se točna organizacija. Trgovci in obrtniki naj se nemudoma zglase pri g. Stermeckem, predsedniku „Slovenskega trgovskega društva". Pričakuje se od njih, da bodo spoznali, kaj zahtev^ čast in ugled Slovencev v Celju in celem Spodnjem Štajerskem. Proč s polovičarstvom in popustljivostjo, bodite Slovenci v vsem in povsod v svoji rodbini, v svojem privatnem in javnem življenju!
Nemški policisti kot čuvarji reda. Ko je prišel minolo nedeljo v Ptuj neki akademik s slov. trakom v družbi svojega tovariša, so jih seveda napadli burši v družbi s fakinažo. Policija ju ni pustila skozi mesto, ampak ju je nagnala čez železnico, da sta morala mimo Mädchenheima skozi mestni vrt v Narodni dom. Ko sta šla čez železnico, jo vdereta za njima dva buršaka. Policijski stražmošter pravi: „Je že dobro, gresta že dva za njima." In policisti so se zadovoljno muzali !
Kaj je njihov namen? „Štajerc" in njemu sorodni nemški listi pišejo vedno, da ni namen Nemcev, da bi izpodrinili Slovence iz Spodnje Štajerske, ampak da hočejo v miru s Slovenci živeti. Kako si oni ta mir mislijo, so pokazali minolo nedeljo v Ptuju, ko so kakor obcestni roparji pobijali Slovence in kakor navadni tatovi kradli Slovencem celo denar iz žepov. Razvidno pa je to tudi iz besed, katere je izgovoril na nemškem shodu tega dne vsenemški poslanec Malik, češ: „Jasno povejmo enkrat: gre se nam samo za to, da ponemčimo SpodnjeŠtajersko in za nič drugega!" In Linhart in drugi, ki lažejo v „Štajercu" slovenskim kmetom, da hočejo v miru z nami živeti, so mu ploskali in prikimavali.
Heil, Kollega! tako sta se pozdravila v nedeljo na kolodvoru „vodja" štajerčijanskih kmetov, bivši anarhist iu socijalist Linhart in pa urednik velenemškega celjskega lističa ,.vahtarice" Walter!
Krasno se je podala vodji štajerčevskih „kmetov" Linhartu plavica. Z zadovoljstvom se je včasi pogledal in se namuznil ob spominu, kako je svoj čas hodil po Ljubljani, Trstu in Trbovljah z rudečim nageljnom na junaških soci-jalističnih prsih! Heil!
Celjski nedeljski junaki so že v soboto pustili pobirati podpise ndeležencev po Celju in so pobirali obenem tudi prispevke med „radodarnimi" nemškimi purgarji, da so se lahko zastonj vozili. Pa kakor je videti, niso dovolj nabrali, ker so na Pragerskem ostali „ceho" dolžni ti nemški junaki. Natakar na Pragerskem se je zvečer bridko pritoževal, da je pri celjskih nemških junakih jako dosti izgubil. Heil nemška čast!
12 ur je rabila brzojavka župana Hribarja iz Ljubljane, ki jo je poslal na skupščino v Ptuj! Slava poštni upravi!
Zdaj vidimo, kako lažejo ! Kmetje, dozdaj pristaši „Štajerca", ki so na svoje oči gledali roparski napad nemške fakinaže v nedeljo v Ptuju, so prišli pozneje v slovensko gostilno in tam izjavili, da so do tega dne verovali ptujskim rene-gatom, ko so ti trobili v „Štajercu", da hočejo v miru živeti s Slovenci, da pa so videli ta dan, kako so ti nemškutarji brez povoda napadli mirno prišedše Slovence in da zdaj vedo, kaj imajo o njih soditi. Nam v zadoščenje so ptujski nemškutarji ta dan dali ptujski okolici proti svoji volji dober nauk, da Nemci nočejo miru s Slovenci, ampak njihovo uničenje!
Tudi slovenjegraški turnarji so se udeležili roparskih napadov na Slovence dne 13. t. m. v Ptuju. Zaštopan je bil med drugimi ključavničar Brezovnik, dalje sin Siegla, ki ima v najem tovarno okrajne hranilnice. Kaj poreče k temu g. Günther? In vi, Slovenci v okraju, kaj porečete k temu, da so ti ljudje pomagali ptujskim bandi-tom pretepati vaše slovenske brate?! Dajte tudi Vi tak odgovor slovenjegraški cemškutariji, da si ga bo pomnila žive dni!
Celico ttctnIHo (?) obrtništvo, Hi se j« za časa otVoritVc jVarod. doma
V	Celju taHo HrepHo izHazato V Vrstah ttctttšKih banditoV za par čaji piVa, opozarjamo na posledic«, Hi P bode občutilo, če sc tudi V nedeljo postavi
V	službo nemJHe faKinaže!
Štajerske novice.
Brzo se bliža čas ljudske slavnosti v prid Sokolskemu domu v Celju. Zgornji prostori Narodnega doma so se spremenili v veliko delavnico, v kateri deluje množica pridnih rok, da bodo v nedeljo lahko na dostojen način pozdravili mile goste, ki se zbero iz vseh krajev naše mile domovine. Vsega, kar se sedaj godi v Narodnem domu, ne smemo razodeti, povemo pa le, da bo za zabavo v obili meri skrbljeno in da se bo lahko vsak zabaval, kolikor in kako se bo hotel. Posebnega vlaka nismo mogli dobiti; sicer so pa železniške zveze s Savinjsko dolino, Mariborom, Ljnbljano jako ugodne. Veselica se začne točno ob 7. uri zvečer z koncertom, ki ima jako obširen in zanimiv spored; koncert se prične ne glede na število poslušalcev ob 7. uri zvečer. Med koncertom bodo vrata v veliko dvorano zaprta. Parola vseh spodnještajerskih Slovencev naj bo: V nedeljo dne 20. t. m. k Sokolski slavnosti v Celje!
Slovenske občine! Ob priliki raznih sejmov in drugih slovesnosti prihajajo k vam nemški trgovci in obrtniki s prošnjami, da smejo ob teh prilikah postaviti svoje „štante" in prodajati. Ob priliki pouličnih napadov, ki so jih pred meseci zvršili Lahi v Gorici na Slovence, so vse slovenske občine po Goriškem sklenile, nobenemu laškemu trgovcu ne dati tozadevnega dovoljenja in so ta sklep tudi izvrševale. In laški trgovci so bridko to občutili in prosili laško časopisje, naj ne hujska proti Slovoncem. Slovenske občine po Štajerskem, ve, ki se zavedate slovenske narodnosti, spomnite se vaše dolžnosti!
Pri občinskih volitvah v Krčevini pri Ptuju
so dne 12. t. m. zmagali slovanski kmetje na celi črti. To občino, ki je baš pred Ptujem, hočejo Linhart in njegovi banditje na vsak način spraviti v svoje roke. A pred vratrai Ptuja so slovenski kmetje tem povzročiteljem roparskih napadov na Slovence pokazali, da nočejo imeti ž njimi nič opraviti in so vrgli iz odbora tudi one meščane, ki so dozdaj bili notri. Zmagali so Slovenci v vseh razredih s takimi večinami, da je ptujsko roparsko bando kar jeza vila. Zato so tem bolj razkačeni zvečer in drugi dan napadali mirne slovenske goste. V novem odboru so sami kmetje in zastopnik graščine! Po mišljenju so kmetje zvečine napredni Slovenci! Čast Vam! In sedaj pokažite tudi ptujskim odpadnikom, da niste več voljni s svojim denarjem tiste podpirati, katerih sinovi kot nemški burši in katerih komiji so napadali vas, kmetje, in Vaše žene in Vaše sinove s svojimi z železom okovanimi palicami in Vas polivali s črnilom ter ometavali z gnilimi jajci. Pokažite tem roparjem, da so živeli doslej od Vašega denarja in da morajo poginiti, če jim odtegnete svojo podporo. Poučite te pouličnjake, da se zavedate svoje slovenske narodnosti in da kot taki podpirate samo slovenske trgovce in obrtnike. Naj pokažejo ti žepni tatovi, ali morejo res sami iz svojih sredstev vzdrževati ptujsko nemštvo!
Zoper preosnovo deželne volilne reforme so
se izrekli spodnještajerski Nemci v nedeljo na svojem „Volkstagu" v Ptuju in v ponedeljek na nekem zborovanju v Mariboru. To so tisti svobodomiselni nemški junaki žalostnih postav Ambroschütz, Malik, Wastian in drugi. Toda tok časa je silnejši nego ves njihov janičarski „radi-kalizem" in pomedel bo ž njimi čez malo ali dolgo!
„V prid obmejnim Slovencem" so namenjene, kakor klerikalci lažejo, njihove vžigalice. Dozdaj so že precej dobili in vendar še obmejni Slovenci nič ne vedo in ne čutijo, da bi bilo njim kaj v prid. Pač se z gotovostjo trdi, da dobivajo iz tega denarja povrnene stroške razni agitatorji za klerikalne politične stranke. Slovenci! Svojemu narodu pljuje v obraz, kdor kupuje klerikalne vžigalice.
Poslanec Roškar in kmetje. Na poljedelski šoli v Grottenhofu se sprejme vsako leto nekaj učencev tndi brezplačno. Tudi za kaka 2 Slovenca je vedno določeno kako mesto. Razumljivo je, da naj bi bili deležni te dobrote le ubožnejši slovenski kmetje. Kakor pa poroča „Domovina", prosi za eno teh mest tudi poslanec Roškar, ki si je s pomočjo klerikalcev lepo zakrpal svojo kmetijo, ki dobiva kot poslanec najmanj 7000 K na leto itd. — Slovenski kmetje, to je Vaš prijatelj. .
Nadaljevanje ptujskih banditstev v Celju?
Ko so zapuščali nemški banditje v osebah bnršakov in komijev Ptuj, so si klicali s Ptujčani medsebojno: na svidenje v nedeljo v Celju! Tudi v Celju smo slišali razgovor nekaterih nemških davčnih uradnikov, ki so v svojih besedah izražali nad o, da bo „v nedeljo v Celju tako kakor je bilo v Ptuju". Opozarjamo na vse to kompe-tentne oblasti in jih pozivamo, naj store svojo dolžnost Od pijanih barab in žepnih tatov se Slovenci ne bomo dali izzivati in mestne policije, ki se je v Pfnju tako „častno" izkazala, ne moremo smatrati kot varhinje miru in zdrževateljice redu!
Čast vrlim celjskim damam, ki so sklenile odločen boj nemčurskim trgovinam. Tudi okoličani bi morali pomagati uničevati strupenega gada! Narodnim trgovcem pa .povemo odkrito besedo, katere nam naj ne štejejo v zlo, ker je le njim samim v korist: Skrbite za najboljše blago ter ne prodajajte dražje od nasprotnikov. Postrezite točno, naročite sotrudni-kom, naj bodo vsikdar uljudni (kdor ni, proč ž njim iz trgovine!) itd. Storite tako in bolje bo!
SpodnjeŠtajersko Nemštvo je tudi po drugod postalo tolovajsko. Tako so v Marenberku vrgli iz Langerjeve gostilne g. notarja Bežana, v Konjicah pa visokošolca Jevšeka. — In zakaj ? Ker sta slovensko govorila! Slovenci! Boj na celi črti je edini odgovor!
Za narodni sklad je nabral v veseli družbi pri g. Horvatu v Središču g. Dečko K 370, v Ptuju na ljudski veselici dne 13. t. m. pa g. Fr. Oset K 16'64. Hvala, v posnemanje!
Tolovaji v Celju ? V noči od 15. na 16. t. m. je napadla nemškutarska sodrga na kapucinskem mostu nekega osmošolca in ga pretepla. Ko je hotel klicati na pomoč, so mu grozili z revolverji. Zdi se nam, da bo moral biti vsak celjski Slovenec odslej oborožen z bikovko in revolverjem!
Požarna bramba v Novicerkvi pri Celju. Sporočili smo zadnjič, da se je proti ustanovni slavnosti tega društva od gotovih strani hujskalo. V dokaz temu naj služi pripis, katerega je zapisal na lepak blizu Socke pri Vojniku neki Arlič: „Kdor se bo tega popolnoma liberalnega ustanovne slavnosti (lepa slovenščina!!) udeležil, bodo ga katoliški misleči ljudje dobro zapomnili." To javnosti v premišljevanje!
Slovenci marnberškega okraja! Okrajni odbor narodne stranke za marnberški okraj je sklenil sklicati na nedeljo 27. t. m. občni zbor, na katerem se bodo obravnavala razna za slovenstvo sploh in za slovenstvo v marnberškem okraju posebno važna prašanja. Na dnevnem redu so zlasti pobalinski izgredi ptujskih in marnber-ških nemčurjev. Ker bo ta občni zbor sklepal tudi o našem nadaljnem postopanju proti vedno nesramnejši nemčurski oholosti, opozarjamo na njega že danes vse okoliške narodnjake brez razlike političnega mišljenja. Natančnejše podatke priobčimo prihodnjič. Občni zbor se vrši ob 2. uri popoludne v gostilni gosp. Zgerma; ob jednem se vrši tudi občni zbor vuhreške podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda". Okoličani, pridite do zadnjega vsi! Igrajo tudi vuhreški tamburaši.
Iz Središča. Veliko ogorčenje je zavladalo pri nas, ko smo izvedeli, kako je napadla ptujska poulična druhal, nemšuo dijaštvo, nemčurski ko-miji iz Maribora in Celja zadnjo nedeljo slovenske skupščinarje. To si hočemo zapomniti! Nič več ne dobijo od nas nemški trgovci in gostilničarji v Ormožu, Ptuju, Celju in Mariboru. Naše geslo je: Svoji k svojim! — Zvedeli smo tudi, da namerava dati gostilničar Vennigerholz svojega sina v nemško šolo v Ormož. Če je to res, mu že pokažemo, čegavi groši so zbogatili njegovega očeta in od koga živi zdaj. Nobeno društvo ne priredi ničesar več v njegovi gostilni.
V	restavraciji na Zidanem mostu se silno nemškutari. Pred par tedni me ni hotel marker razumeti in mi odgovarjati. Kaj sem storil? Od takrat ne grem več v to restavracijo in nagovarjam tudi znance, da me posnemajo. — Narodnjaki, storite tako, pa ne bo restavrater Skalak hodil dolgo v Hrastnik „hajlat"!
Poštni seli se uvedejo pri poštah Sv. Juri v Slov. Gor. in Sv. Pavel pri Preboldu.
Zaradi uboja hlapca Schweigerja pri Sv. Lovrencu nad Mariborom so zaprli fante Jerneja Brezočnik, Avgusta Pavlič, Ignaca Weinberger in Ivana Profinjak.
V	Trbovljah je umrl dne 10. t. m. g. Matevž Kosem v 71. letu starosti. Bil je posestnik, dolga leta občinski odbornik, splošno priljubljen, skoz-inskoz naroden in napreden mož.
Kaj je resnice ? Čuje se, da misli kupiti Ko-željevo opekarno v Ljubečnem pri Celju neki nemški konzorcij in napraviti tam veliko podjetje za izdelovanje glinastih izdelkov. Upamo, da bo gospa Koželjeva, predno se h kakšni prodaji odloči, stopila v dotiko s celjskimi Slovenci in jim vsaj izdala svoj namen!
Nemškutarska nemščina. Na Sp. Štajerskem so ljudje, ki so kar klasični, kadar rabijo nemščino. Na obrisu za neko hišo je zidarski mojster Bratsch v Celju napisal „Plan für einmaus werks-ling eines wein kölers in einem Worgebrüdn des Frau Josefa Štor in Tüchern — Anton Bratsch. Mauermeister." Kaj je neki mislil gospod Bratsch s tem povedati ?
Brezno ob Dravi. V eni izmed zadnjih številk „Nar. lista" čitali smo tudi o zagrizenosti našega postajenačelnika, renegata Preioga. Ta slavni mož, katerega pradedje so gotovo padli slavne smrti v tevtoburškem močvirju za mater Germanijo, izziva stranke, ki so skoro izključno slovenske, kjer in kakor se da, in razume slovensko, kakor slišimo, le proti napitnini. (Sicer pa o tem izpregovorimo še jasneje.) Ob strani mu stoji naduti poduradnik Prittel, ki še zmirom misli, da je kje na Zgornjem Štajerskem in da bodemo mi „jodlali", kakor se bo njemu ljubilo. Čudimo se le, kako more uprava južne železnice nastavljati nemške uradnike na naši postaji, v katere okolišu so Slovenci gospodarsko tako močni, da nima teh par nemčurjev za postajo nobenega pomena. Apelujemo na upravo južne železnice, da nemudoma poskrbi za izpremembo na postaji Rib-
nica-Brezno ter nastayi tam slovenske uradnike,
katerih ima dovolj po Tirolskem, zgornjem Koroškem in zgornjem Štajerskem. Zagotavljamo jo, da prej ne bodemo mirovali, dokler ne ugodi naši zahtevi.	Več strank.
Vpisovanje v otroški vrtec v Gaberjih pri Celju se vrši dne 19. t. m. popoldne od 2.—4. ure v novi občinski hiši v Gaberju nasproti dr. Dečkovi vili.
V Celju se nahajajo „narodne" dame in „narodni" velmožje, ki so baje hili nekdaj Slovenci, ki se pa glede izvajanja našega gesla ne puste „komandirati". To se pravi z drugimi besedami: mi bomo tudi zanaprej hodili k nemškim trgovcem in obrtnikom. To ostane za primeren čas zabeleženo v naši kroniki!
Tako, sedaj pa imate, liberalci, brezverci, bogotajci, bogokletniki, framazoni, frakarji itd., Vi, ki se pišete dr. Hrašovec, dr. Brenčič, dr. Fi-lipič, dr. Sernec star., notar Detiček, Vi ki ste zašli v „odlično liberalno družbo", ker ste darovali za Sokolski dom in ne za krščanskosocijalno zvezo. To imate zdaj od tega! „Slov. Gosp." Vas je prav brezobzirno djal na „sramotni oder" in Vas kar čez noč napravil za liberalce.
Porotno zasedanje v Celju. Za četrto porotno zasedanje je poklican za predsednika porotnega sodišča pi. Wurmser, za njegove namestnike pa dr. Schäftlein, Fr. Garzarolli in Ad. Kotzian.
Cvetoča jablana. Na Ostrožnem pri Celju je bila neka jablana v bližini Ocvirkove gostilne dne 11. t. m. v polnem cvetu.
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem. Znamenje vsake slov. gostilne mora biti nabiral-n i k družbe sv. Cirila in Metoda in družbini p 1 a-čilni listki; gostiln, kjer ni tega, naj se vsi Slovenci brez izjeme ogibljejo. Bojkot tudi nemškemu pivu! Vsak narodni trgovec imej v zalogi Cir. Met. vžigalice, milo, cilindre, platno, svinčnike, cigaretni papir, kavo, razglednice in narodne koleke! Trgovce, ki ne marajo naročiti družbinega blaga, bomo brez usmiljenja bojkotirali.
Imenovanje. Profesorja mariborske gimnazije g. dr. Leopold Poljanec in dr. Verstovšek sta pomaknjena v VIII. činovni razred.
Za narodni sklad je nabral g. Andrej Oset na prijateljskem sestanku v Horvatovi gostilni v Središču K 2'30. Živel!
Grebenčev govor o priliki ustanovitve „društva za oskrbo mladine" za gornjegrajski okraj priobčuje „Slov. Gospodar". Povdarjamo ponovno, da želimo skupno delo vseh slojev brez razlike prepričanja v tako važnih društvih. Zgražati pa se moramo nad nečuvenim bizantinstvom sodnika Grebenca, nad njegovo netaktnostjo, ki se razvidi iz zapisnika in pa nad škandaloznim mrcvarenjem našega lepega slovenskega jezika. Sramota tudi listu, ki se niti ne potrudi, vsaj nekoliko ugladiti tak monstrum govora!
Trbovlje. Orožniki so zaprli 56 letnega upokojenega redarja Lenarda iz Št. Vida pri Grobel-nem. Obdolžen je oskrumbe in posilstva nad 12-letno deklico ter nečistosti zoper naravo na živalih. Lenard je priznal. — Pretepi in poboji med delavstvom so se zadnji čas čudno pomnožili. — Kaj je vzrok?
Sokol v Ptuju ima pravila potrjena in se ustanovi še koncem tega meseca. Telovadci so pridno ua delu.
Bera duhovnikov. Poročali smo svoj čas, da je občinski urad v Dramlju sporočil tamošnjemu kaplanu Jamšeku, da mu prepoveduje bero. Župnik se je nato pritožil na okrajno glavarstvo, ki je dne 5. t. m. poročilo pod št. 34.029 župnemu uradu sledeči odlok: „Z ozirom na tamurad-ni dopis z dne 14. jul. št. 97. se naznani visokočastitemu župnijskemu uradu, da je bera z ozirom na izvršeni odkup popolnoma nedopustljiva, radi česar naj župniurad ukrene, da bo kaplan bero opustil." — S tem je občinski urad v Dramljah zvršil veliko nalogo, ker je zdaj iz uradnega razglasa razvidno, da se ne sme beračiti, bodisi da berači navaden berač, duhovnik ali kdorkoli. Opozarjamo nato povsod naše somišljenike, naj pouče ljudstvo. S tem mu veliko koristijo, ker prihranijo ljudstvu lepe tisočake. Kdor že na vsak način hoče duhovščini kaj dati, naj ji nese v farovž! Odirati pa ljudstva ne pustimo!
Poštni sel bo odslej trikrat na teden raz-našal pošto v vse kraje pošte Braslovče.
Na Humu pri Ormožu je bilo v nedeljo malo toče, ki pa ni nareaila posebne škode.
Ljubljanski duhovniški „Slovenec" je prinesel o ravnatelju Fr. Joštu lažnivo brzojavko, češ da se po Celju govori, da namerava nastopiti g. Jošt pri prihodnjih deželnozborskih volitvah kot kandidat. Samoobsebi umevno je to le neumna in otročja laž, ki ima namen, zopet enkrat nekoliko udariti po neljubi osebi. Otroci!
Na Vransko hočejo Nemci vriniti na mesto davčnega kontrolorja nekega Nemca. Opozarjamo g. poslanca Robleka in druge poklicane činitelje, da store potrebne korake, da se prepreči upravičen ljudski vihar!
Od železnice. Vsled posredovanja dr. Ploja se bo brzovlak na progi Budapešt-Pragersko ustavil od 1. okt. naprej zopet tudi v Šterntalu pri Ptuju.
Pragersko. Predrznost nemških in nemšku-tarskih uradnikov južne železnice presega že vse meje. Tako je na Pragerskem neki Sperber slovenskega popotnika, ki je. v slovenskem jeziku zahteval vstopnico na peron, nahrulil osorno (seveda „tajč"!), če ne zna nemško, in ko mu je oni odgovoril, da ne, se zadri (nemško): Če boste še enkrat slovenski zahtevali, ne boste dobili sploh nobene vstopnice in boste videli, kaj se Vam bo vrhutega še pripetilo." — Tako daleč smo torej že, da bo vsak smrkolin smel zasmehovati jezik naših dedov in da si bo vsak uradnik, vzdrževan od našega denarja, smel dovoliti naj-podlejšo drznost napram slovenskim popotnikom. Morda je pa Sperber bil zato tako korajžen, ker je imel pri sebi v uradu neko damo s klobukom ter ji je hotel morda pokazati svojo germansko hrabrost v psovanju in izzivanju?! Vedno bolj pa prihajamo do prepričanja, da je južna železnica s svojim nemškim uradništvom in s svojim postopanjem napram slovenskemu uradništvu (slučaj Gregorka!) res izvrševalni organ vsenemške politike. Slovenski poslanci, stopite ji na prste!
Nova zadruga. V Šikoljah pri Pragerskem so si kmetje ustanovili hranilnico in posojilnico, ki je članica celjske zadružne zveze.
V	Gosdorfu blivu Cmureka je minoli četrtek požar uničil 32 hišnih in gospodarskih poslopij z vsemi pridelki. Škode je okoli 80.000 kron.
Zadrečka podružnica c. kr. kmetijske družbe štajerske ima v nedeljo dne 20. sept. t. 1. svoje zborovanje v Bočni v gostilni g. Ivana Pirnat p., d. Feržem ob 3. uri popoldne. Govori kmetijski potovalni učitelj g. Fr. Goričan o nujnih in važnih kmetskih zadevah. Kmetje, udeležite se tega poučnega predavanja mnogoštevilno!
V	Vojniku je umrl dne 12. t. m. baron Zöge pi. Mauteuffel na vnetju pljuč v visoki starosti. Bil je rojen Rus, zelo priljubljen in naklonjen prijatelj vojniškim Slovencem. N. v m. p.!
Sv. Duh na Ostrem vrhu. Vodovod pri nas je doarotovljen. Stal je 9000 kron. Za nas je to velikanskega pomena in tudi zaradi tujskega prometa pri nas. Največ livale za dosego tega smo dolžni gg. Fr. Šeguli, Al. Majcenu, Robiču in dr. Ploju. Dne 20. t. in. je otvoritvena slavnost.
Iz šole. Mesto učitelia je razpisano na šoli v Pohorju, mesto učiteljice pa pri Sv. Lovrenca v Slov. Gor.
Kletarskemu nadzorniku g. Belletu so kot uradno okrožje določeni okraji Brežice, Celje, Konjice, Slov. Gradec, Maribor. Ptujr Ljutomer in mesta Maribor, Ptuj in Celje ter celo Koroško.
Porotno sodišče v Mariboru. Zasedanje se prične dne 21. t. m. Na vrsto pridejo: 21. t. m.: Jožef Wozu, pismonoša, zaradi poneverjenja; Marija Mavric, zaradi požiga; 22. t. m.: Marija K refi, zaradi detomora; 23. t. m. Fr. Ži-bert, zaradi tatvine, goljufije in vlačugarstva; 24. t. m. Jakob Hecl, Andrej Wresnig Jakob Stany in Anton Trampuš, zaradi sleparstva s požigom; 25. t. m. Jakob K lern e nč i č zaradi uboja; 26. t. m. Ferdinand Leskovar, bivši urednik „Slov. Gosp." sedaj tajnik „ljudske posojilnice" v Mariboru, zaradi razžaljenja časti. Privatna tožitelja v tem slučaju sta Vekoslav Spindler, urednik „Nar. Lista" in Janko Lesničar, sourednik „Domovine".
CeljsKi SloVenci in SloVenKe od najnižjega do najvišjega, Vsi so se pod narodno častjo zavezali zahajati izključno V sioVensKe trgovine, H sloVensKitn obrtnikom, v sioVensKe gostilne. StoVenci Spodnje StajersKe! Zob za zob!
Qlnvpnriv lz včerajšnje 9iuwenci. Deutsche Wacht
je razvidno, da hočejo Nemci po vsem Spodnjem Štajerskem upeljati sistematično izzivanje Slovencev. Pozivamo Vas, da ohranite mirno kri, da prezirate vsako izzivanje, ker pri današnjih policijskih razmerah v javnih organih ne najdete zaslom-be. Naše geslo bodi: delo za gospodarsko osamosvojitev!
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Ob priliki kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani klerikalni deželni odbor raz deželni dvorec ni razobesil nobene zastave v pozdrav! Jako značilno!
Zveza izobraževalnih društev na Kranjskem. Kakor poroča „Slov. Narod", deželna vlada kranjska ni potrdila pravil te zveze. Tako torej hočejo klerikalci zadrževati razvoj napredne misli. Mislimo pa, da ne bo držalo!
V Trstu je umrl dr. Venezian, znani fanatični voditelj laške liberalne stranke.
Javno ljudsko knjižnico otvori „Prosveta" v R a t e č a h na Gorenjskem, Izpopolni tudi knjižnico v Kranjski gori.
Pri odkritju nagrobnika velikemu slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču so torej res peli laški pevci vsled prizadevanja klerikalcev v „slavnostnem" odboru, ki niso marali povabiti „liberalnih" pevcev! In tem laškim pevcem so pomagali peti „katoliški" slovenski (?) študentje, ki so se še nedavno temu na svojem shodu v Gorici cedili narodnosti. Kako velika je narodnost prirediteljev slavnosti, kaže dejstvo, da so razobesili na pokopališču samo deželno in papeško zastavo. Slovenska zastava ni imela prostora napokopališču. Simon Gregorčič se je pač obrnil na obraz v grobu in je bridko zaplakal. „0 vdova tožna, zapuščena!" — Postopanju fanatičnih strankarjev ob tej priliki pa velja še enkrat naš: fej!
Umrl je v Monakovem ugledni hrvaški pisatelj, iskren prijatelj Slovencev, dr. Stjepan pl. Miletič.
Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem se bo 27. t. m. blagoslovila.
Pri občinskih volitvah v Dobrlivasi na Koroškem so Slovenci propadli. Zmagali so samo v III. razredu.
Slovanski časnikarski kongres v Ljubljani je, kakor smo kratko sporočili, nad vse sijajno uspel. Seme, ki se je zasejalo na vseslovanskem shodu v Pragi, je v Ljubljani začelo kliti. Dal bog, da pride kmalu, čas, ko pojde v klasje to seme slovanskega vzajemnega kulturnega in gospodarskega dela. Za slovansko časnikarstvo bo letošnji kongres nedosežnega pomena. Udeležba je bila lepa posebno s strani Rusov, Čehov in Poljakov. — Po kongresu so slovanski gostje poleteli nekateri v Postojno, drugi na Bled in Bohinj. Čudili so se krasoti slovenske zemlje. Zdela se jim je kakor čarobna deveta dežela z vsemi krasotami bajk „Tisoč in ene noči". Navdušeni in ginjeni so slavili tuintam to krasoto naše zemlje in obljubili, da ponesejo njen sloves med svoje brate.
„Südslavische Korrespondenz", list, ki se bo bavil z jugoslovanskimi vprašanji, je pričel izhajati na Dunaju. Izdaja ga d t. Viljem Otto, odgovorni urednik je dr. Frieser.
Spomenik Palackemu, velikemu češkemu zgodovinarju, so minulo nedeljo slovesno otvorili v Brnu na Moravskem.
V Trstu je umrl dne 13. t. m. predsednik deželnega nadsodišča tržaškega dr. Adalbert Gertscher v starosti 62 let. Mož je služboval svoj čas tudi v Celju in sicer kot substitut drž. pravd-nika od 1876 do 1879; tega leta je postal predsednik okrajnega sodišča v Mariboru. L. 1885. je bil imenovan za drž. pravdnika v Celje, 1. 1890. pa je postal predsednik okrožnega sodišča v Celju. Pozneje je služboval v Zadru in nazadnje v Trstu.
Zborovanje „zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Gorici dne 6. in 7. t. m. je bilo, kakor smo že na kratko sporočili, sijajno. Nad 100 delegatov posameznih društev in nad 500 učiteljev in učiteljic zavsem se ga je udeležilo. Zborovanje je pokazalo, da je ogromna večina slovenskega učiteljstva v onem taboru, ki
stremi za prosveto in napredkom ljudstva. — Iz obširnih poročil moremo v našem listu posneti kratko le sledeče podatke. „Zaveza" šteje danes 35 društev z 2061 člani. Ta društva so priredila lani 146 zborovanj. Zaveza pripravlja v zvezi s prof. dr. Ilešičem tla za prireditev „počitniškega vseučiliškega tečaja". — Iz poročila posnemamo tudi, da so vsi učiteljski listi „Učiteljski Tovariš", „Popotnik" in „Zvonček" aktivni. — Predsednikom Zaveze je izvoljen zopet g. L. Jelene. — Sklenile so se tudi razne rezolucije, v katerih se med drugim učiteljstvo izreka za preosnovo ljudskega šolstva v smislu potreb in koristi kmet-skega stanu. — G. nadučitelj A. Pesek je v svojem govoru o gmotnem stanju učiteljstva navajal sledeče za Avstrijo nad vse sramotne številke: V Avstriji je okroglo 55.400 učiteljev in učiteljic. Od teh jih prejema plače 2000 pod 600 kron na leto, 19.360 do 1.200 kron, 20.000 učiteljev do 2000 kron in le 13.000 jih dobiva nad 2000 kron. — To slabo gmotno stanje je vzrok tako pogostim boleznim in pogostim smrtnim slučajem med učiteljstvom. Kako pa znajo v naši Avstriji gospodariti, naj kaže sledeče: štajerski deželni odbor je v pretečenem letu moral izplačati podpore obolelim učnim močem 200.000 K, za pomaknitev šol v višje plačilne razrede, to je za zboljšanje učiteljskih plač je pa dal le 50.000 kron. Ali bi ne bilo pametnejše baš naopak? — Naj še sledi kričeči vzgled, kako je plačano učiteljstvo. Bila sta na učiteljišču dva součenca: eden je postal učitelj, drugemu pa se ni ljubilo študirati, je šel k vojaštvu, pozneje vstopil kot certifikatist v davkarijo, šel s 53. letom starosti v pokoj z letnimi 4966 kronami; njegov tovariš učitelj bo pa dobil v 72 letu starosti ravno — 1766 kron po'ojnine. Ali vidite to velikansko razliko? Želimo, da se te številke razširijo tudi med ljudstvo, ki se potem ne bode več dalo huj-skati po klerikalnem časopisju in po raznih hujskačih. — „Zavezi" kličemo: odločno naprej v boju za pravice in blagostanje slovenskega učiteljstva, slovenske šole in slovenskega ljudstva!
Kmetje! Einhart pije 1 .Štajercu', da hočejo jtaci V miru s SloVenci žiM. V nedeljo pa je Vodil pijane barabe in žepne tatove in ž njimi napadal Slovence!
Dopisi.
Ponikva ob juž. žel. (Olikani kaplan. Berite, potem si pa mislite sv^je. Predzadnjo nedeljo popoldne je šel naš kaplan Ašič v spremstvu Oblakove Malike po cesti proti gradn. Držala sta se za roke in se zdajpazdaj spogledovala, menda zatopljena v srečne misli.
Ta presrečni trenutek je zmotil za njima pridrdrajoči voz, na katerem sta sedela „liberalni" advokat dr. Karlovšek in njegova soproga. Dohitevši ju, je povabil dr. Karlovšek dekle na voz. Ker pa je ona ponudbo odklonila, se je odpeljal voz naprej. Komaj pa se je voz malo oddaljil, jela sta kaplan in punca kazati za njima osle, kaplan še posebno velike, prav tako kakor delajo vaški paglavci!
Vse to je opazoval iz gozda tik ob cesti nekdo, ki je pripravljen svoje izpoved-be pod prisego potrditi, ko bi jih skušal kaplan utajiti.
Vemo, da zahaja kaplan Ašič premnogokrat v hišo Oblakove Malike, da ji pošilja šopke od tea-rož in se da od nje gostiti. Enkrat je prišel zjutraj ob pol 5. uri domov in šel naravnost ma-ševat. Ne rečemo, da je bil takrat tudi pri Maliki, toda dobro bi pa bilo, da si je poprej roke umil, predno je prijel za hostijo.
Podgoršeka kot Malikinega varuha pa opozarjamo, naj zapodi kaplana enkrat za vselej iz hiše, kjer nima ničesar iskati. Dekle, ki je prišlo s farovško suknjo v dotiko, je tako ogabno, kakor juha, v katero je padla muha.
Opozarjamo pa na čednostno življenje kaplana Ašiča tudi mariborskega škofa!
Polzela. Pri nas so začeli fabriški Nemci s hajlanjem in frankfurtaricami vedno drzneje izzivati.
V nedeljo je zato nekaj te fabriške gospode od „fajerbera" sfrčalo iz narodne gostilne. Maščevali so se s tem, da so potem najoddaljenej-
šega fanta naše požarne brambe pri povratku domov napadli.
„Fajerber" je bil isti dan prisoten pri jubilejni veselici, katero je požarna bramba v Št. Petru priredila. Ne vemo, zakaj vabi slovenska požarna bramba fabriški „fajerber" na svojo veselico? Vedeti bi vsaj morala, da fabriški „fajerber" na Polzeli ni ustanovljen toliko kot strokovno društvo, ampak v prvi vrsi kot a g i-tacijsko nemško nacijonalno, da ima tako fabriška gospoda več prilike Polzelo in Savinjsko dolino s hajlanjem razburjati, vrhutega pa se čutijo tako s sekirami oboroženi bolj varne.
Povemo jim pa, da se tudi od oborožene brambe ne damo izzivati in tudi nočnih tolovajskih napadov se ne vstrašimo! Izzivali nas ne bodete!
Čemu streljate iz revolverjev pred gostilno, ko so gosti domačini gostilno zapustili? Izzivači drzni!
Mislimo pa, da bode tudi g. gostilničar sam skrbel, da si zagotovi v svoji gostilni red.
Iz ormoškega okraja. Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je dal Ptujčanom povod, da so v nemških listih poživljali Nemci na isti dan, ko so zborovali Slovenci, k mnogobrojni udeležbi nemške priredbe, da pokažejo svetu nemški značaj mesta Ptuja. V svoji predrznosti kažejo svetu, da smo mi Slovenci pribežanci in da oni od vekov tukaj domačinijo. Za Ptujem bodo prišli drugi kraji z enakimi tirjatvami in kdo je temu kriv? Največ mi sami. Naša mehka nrav, naša miroljubnost, največ pa smešna bojazen, zameriti se višjim.
Mirno sprejemamo nemške dopise, na višja oblastva dopisujemo v nemščini, na poštah (glej Ormož) nimamo slovenskih tiskovin, dasi tam in v okolici poznamo vrle narodnjake. Nas^ slovenski okrajni šolski svet vodi v svojih sejah nemške zapisnike. Okrajni [zastop (slovenski) dopisuje dež. odboru v nemščini; isti je razposlal te dni občinam okraja nemški razglas c. kr. kmet. družbe za Avstrijsko, naj se kraju običajno razglasi in priložil razglasu tudi nemške lepake iste družbe. Zakaj okrajni odbor ni hitro po prejemu te tiskovine družbi z opazko vrnil, da družbo podpirajo tudi Slovenci, da je dolžna za slovenske kraje slovenske tiskovine pošiljati, slovenski dopisovati ?
Župani! Vrnite okrajnemu odboru nemške tiskovine, nobena oblast vas ne more siliti, nemške razglase prestavljati. Tirjajmo vsikdar in povsod vse v našem jeziku in našim ošabnim narodnim nasprotnikom se bo visoko zrasli greben hitro skrčil.
Miroljubnost in popustljivost naša je vzrok, da naši nasprotniki tako držno nastopajo.
Bila je pred kratkim veselica pri sv. Bol-fanku, ktere se je lepo število Ormožanov udeležilo. Ti so se vozili zvečer domov in prve voze so pri vhodu v Ormož pobalini napadli. Vse tri napadalce so naši spoznali — da bi jih pa sodniji naznanili, jim ni kazalo; opustili so tožbo in sedaj se lopovi smeje. Ko bi se Nemcem kaj takega zgodilo, bi že drugi dan nemške novine o divjih Vendih pisale in nemški Izrael bi vpil po osveti.
Bodimo tedaj odločni, neizprosni v naših narodnih zadevah in nasprotnike naše bo minila drznost.
Iz Zdol pri Brežicah. V drugih krajih se šole razširjajo, se stavijo nova šolska poslopja, da se lahko otroci več naučijo. Pri nas na Zdolah je vse drugače. Naše šolsko poslopje je zelo zanemarjeno, zid na dveh straneh od:t, in šola podobna stari raztrgani koči. Hiša znači gospodarja. Ako je njena oblika čedna, je to znamenje, da je njen gospodar skrben, nasprotno kaže odrena hiša, da ima nemarnega in zaniker-nega gospodarja. In takšen malomaren gospodar je tudi naš krajni šolski svet. Njega udje, iz-vzemši nadučitelja in župnika, so zagrizeni nasprotniki učiteljstva in šole, a najhujša med njimi sta kmečka zvezarja župan Pajdaš in načelnik šolskega sveta Drenovec. Naša dvorazredna šola ki šteje sedaj 200 obiskujočih otrok, bi se že bila morala pred 4 leti v trirazredno razširiti, a župan Pajdaš in načelnik Drenovec sta razširjenje šole z raznimi zvijačami in neresničnimi rekurzi od leta de leta zavlekla, da še zdaj nimamo tretjega razreda, akoravno je radi velikega števila učencev nujno potreben, ker bi se otroci potem tudi lahko več naučili. Dolžili so nadučitelja, češ da je on kriv, da bi moral biti tretji razred. Pajdaš in Drenovec hitro zbobnata občinski odbor in šolski
ÈX3
CO
CO
svet. kjer sta kričala: „Kdo ima ali ve kaj čez našega nadučitelja, mi ga moramo proč spraviti." „Pri moj diiš, jaz sem že druge učitelje proč spravil, še bom tega!" je vpil Pajdaš, Drenovec mu je pa pridno pritrjeval, rekoč: „Le križajmo ga, druzega nadučitelj ne zasluži!"
Skrpucali so zoper nadučitelja lažnjivo tožbo od Pajdaša podpisano na okrajni in deželni šol. svet in Borovnjakov Tinče in Drenovčev Matevže sta že od samega veselja skakala ter se povsod ballala: „Nadučitelj bo moral odtod iti, in nam ne bo treba tretjega razreda delati."
A Pajdaš obrača, c. kr. deželni šolski svet pa obrne, in Borovnjakov Tinče se z Drenovcem zvrne. Propadla sta s tožbo, ker je spoznala šol. oblast njeno podlost, in nadučitelj je bil popolnoma oproščen, ter ostane še na Zdolah, kar Pajdaša tako jezi, da kar besni jeze, ter ga mora« baje Matevž večkrat z brezovo vodo zalivati, ker je nevarnost, da bi se mu lahko žolč razlil.
Kako krivično postopata župan in šolski načelnik proti nadučitelja, kaže sledeče: Naduči-telju noče načelnik izplačati za sestavo šolske matrike 24 K, dasi je imel nadučitelj z isto celih 9 dni posla. Ravno tako še ni dobil nadučitelj za že davno dokončano šolsko popisovanje od krajnega šolskega sveta za to določenih 24 K, ker Pajdaš ne dovoli.
Nadalje si je moral nadučitelj na svoje stroške dati kuhinjo zbeliti, a tudi teh mu noče krajni šolski svet, oziroma načelnik Drenovec, povrniti, akoravno je dolžnost krajnega šolskega sveta, skrbeti za čedno stanovanje za šolskega voditelja.
Takšno nezaslišano postopanje teh dveh zvezarjev mora pač vsak pravičen človek odločno obsojati. Uspešno delovanje v šoli je pod takim neprijetnim razmeram nemogoče.
Zveza narodnih društev.
Družmirje pri Šoštanju: Veselica, katero nam je priredila naša vrla mladina 8. sept. pri „Basistu", je prav krasno uspela. Obilna udeležba od blizu in daleč naj bode vam v dokaz, da so naše simpatije z vami. — Kako krasno je bilo gledati brhka dekleta, katera so vsa bila oblečena v slov. nar. nošo, kako so švigale od mize do mize in prodajale različna razvedrila. Igra „Bucek v strahu" je vzbudila jako veliko smeha. Naravnost pa smo se morali čuditi pevskim točkam, katere so peli sami kmetski fantje in dekleta pod vodstvom g. učitelja Miloš Tajnik. Vrla mladina,, le po tej poti naprej. „Na zdar!" —ič.
Čitalnica v Hrastniku ima svoj letošnji glavni občni zbor v nedeljo, dne 20. sept. ob 2. uri pop. v novi čitalniški sobi. Društveniki, kakor tudi drugi prijatelji društa se vabijo, da se udeleže mnogoštevilno zborovanje, ter s tem pokažejo, da so prijatelji napredka in izobrazbe. Če bi ne bil občni zbor sklepčen se vrši isti eno uro pozneje ter sklepa ob vsakem številu članov.
Odbor.
„Samci" Središča in okolice priredijo dne 20. t. m. veliko vinsko trgatev v prid ubogi šolski mladini v prostorih g. Franc-a Horvat-a v Središču. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. S trgatvijo je zvezan ples ter razne druge zabave kakor: Točebran po najnovejšem sistema, vidi se grozd iz obljubljene dežele in še marsikaj drugega, kar še se pa ne sme povepati. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride v nedeljo dne 20. t. m. v Središče.
Zadnja poročila.
V	štajerskem deželnem zboru se je v včerajšnji seji razpravljalo o regulaciji Pesnice v II. stavbnem oddelku. Deželnemu odboru se je naročilo, naj nemudoma izvede vse potrebno, da se bode regulacija nadaljevala. — V jutrišnji seji bodo slovenski poslanci vložili interpelacijo zaradi ptujskih dogodkov.
Občinski svet ljubljanski je v svoji seji 15. t. m. sklenil ostor protest proti nečuvenim nemškim grozodejstvom v Ptuju.
Ljubljansko meščanstvo priredi sijajen protestni shod proti nemškim tolovajstvom v Ptuju.
Predsednikom upravnega sodišča na Dunaju je imenovan marki Bacquehem. Mož je star 60 let, je bil svoj čas trgovinski minister, pozneje minister za notranja dela. Pozneje je bil namestnik na Štajerskem.
V	šulferajnsko šolo v Slov. Bistrici se je — kakor poročajo nemški listi — upisal tudi 101 otrok iz okolice. Torej slovenskih!
Regulacija Drave bo končno prišla v tek. Deželni odbor je po dolgih „študijah" dal izdelati
splošni načrt in je določil stroške na 12 milijonov kron. Tudi država je sedaj odobrila načrt in prispeva: državni vodostavbni sklad 30 odstotkov, državni melijoracijski -sklad 40 odstotkov. Ostalih 30 odstotkov prispeva dežela. Vladni predlog je predložen deželnemu zboru in ker je regulacija Drave od Maribora do Središča nujna potreba, bo menda tudi sprejet.
Ržj^ne novosti.
Morilec Luccheni je — kakor se poroča — naročil svojemu prejšnjemu zastopniku, naj pošlie prošnjo cesarju Francu Jožefu I., da bi se ta v jubilejnem letu zavzel pri oblastvih v Ženevi za Lucchenijevo pomiloščenje. (Luccheni je — kakor znano — umoril avstrijsko cesarico Elizabeto.)
Petstoletni hrast zgorel. V Chlumecu ob Labi na Češkem je stal na posestvu Levin 500 let star hrast. Te dni pa so ga neznani zlikovci zažgali. Zgorel je popolnoma.
Ponesrečen zrakoplovec. Eden najboljših ameriških zrakoplovcev, Jones, je ponesrečil. V prisotnosti 25.000 oseb broječe množice, svoje žene in svojih treh otrok je padel iz zrakoplova 500 črevljev visoko. Bil je na mestu mrtev.
128.000 kron za zlomljeno nogo. V Berolinu so popravljali tlak, ne da bi bili zagradili kraja. Neki trgovec je vsled tega padel ter si zlomil nogo. Zahteval je od tvrdke, ki je hodnik popravljala, zelo visoko odškodnino. Končno se je tvrdka z njim pobotala ter mu izplačala 128.000 kron odškodnine.
5 milijonov svinj je ubil neki mesar Zienert, v Novem Jorku, kjer je nastavljen v neki veliki mesnici, od 1. 1881 do danes. Zienert stoji pri kolesu, katero se s privezanimi živalmi mimo njega vrti; pri tem zbode vsako žival v srce. Deset jih ubije v minuti, v desetih urah pa jih je že zaklal 6166. Pri tem Zienert ni močan človek, temveč tanek, bled mož srednje velikosti.
Književnost.
Dijaški almanah-koledar 1908/09. izide z bogato in zanimivo vsebino začetkom septembra. Dijaki, ki si hočejo zagotoviti takojšnjo odpoši-ljatev, naj pošljejo na upravništvo „Omladine" v Ljubljani 110 K (tudi v znamkah) s pripombo: „za almanah 1908/09".
G. Lavoslav Schvventner v Ljubljani je izdal zadnje dni sledeče publikacije:
1.	Dragotin Kette: Poezije. Ljudska izdaja. Cena broš. K 1'80, eleg. vez. K 2'60, po pošti 20 vin. več. — Ketteja, ki je moral tako mlad v grob, je gotovo poleg Prešerna, Gregorčiča in Aškerca prištevati k največjim slovenskim pesnikom. Pričujočo zbirko najtopleje priporočamo vsem posameznim rodoljubom in posebej knjižnicam po d. želi.
2.	Dr. Iv. Prijatelj: O kulturnem pomenu slovenske reformacije. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
3.	Abditus: Reformacija in socijalni boji slovenskih kmetov. Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Doba reformacije, ki pomeni velik prevrat v življenju Slovencev, je dozdaj pri^ nas tako nepoznana ali pa tako enostransko obdelana, da si mora vsak Slovenec, ki se hoče seznaniti s to dobo, nabaviti zgornje dve knjigi.
Potrjene slovenske učne knjige. Naučno ministrstvo je potrdilo sledeče knjign: „Dr. Ivan Svetina: Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol." Prva knjiga: Resničnost katoliške vere. Za pouk na srednjih šolah, kjer se uči veronauk v slovenščini. „Dr. Josip Tominšek: Grška slovnica." Za gimnazije, kjer se uči grščina v slovenščini. „Macher Ivan: Prirodopis za deške meščanske šole III. stopnja." „Prirodopis za dekliške meščanske šole III. stopnja." Obe knjigi sta za pouk na deških oz. dekliških meščanskih šolah ter za višje razrede 8 razrednih dekliških in deških ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom.
Knjige „Matice Slovenske" se tiskajo in izidejo letos brezdvomno okoli 1. decembra. Funtkov prevod „Fausta" je že natisnjen in Trubarjev „Zbornik" bo kmalu končan; v njem izide med drugim obsežna izvirna študija dr. Čerina: „Pesmi slov. protest, pesmaric, njih viri in uporaba" (s sekiricami vseh pesmi in s faksimili treh), nadalje študija prof. Kovačiča o kulturnem stanju Iztočne Štajerske v 16. veku, Steklasova razprava o protestantizmu v Istri, v Metliki in Hrvatski, Pinterjeva razprava o etimologiji „Raščice", mnogo beležk itd.; uvod napiše dr. Ilešič. Knjiga prinese sliko Trubarjevo, Veryerijevo, Flacijevo, Krištofa Würtemb., škofa Bonoma, Ungnadovo, Znojilškovo, sliko Trubarjevega epitafa. — Želeti je, da gg. poverjeniki in člani čim preje pošljejo članarino, kakor zahtevajo pravila.
Omladina. Že leto dni izhaja „Om la dina* glasilo delavne struje v slovenskem dijaštvu — narodno radikalne organizacije. Tekom petih let si ni pridobila velikega ugleda le med slov. dija-štvom in slov. izobraženstvom, ampak dobro znana je tudi drugemu slovanskemu dijaštvu. Posebne zasluge si je pridobila za statistiko slov. akade-mičnega izobraženstva in dijaštva, za podrobno narodno delo, samoizobrazbo itd. Pred vsem se peča z dijaškim soeijalnim vprašanjem, kateremu je namenjena cela avgustova številka, ki jo priporočamo celo abiturijentom. Članki kakor: Akademična svoboda, Bodočnost slovenskih juristov, Filozofski študij, Nekaj o bodočnosti slov. medicincev, Zemljedel-ska visoka šola in slov. dijaštvo, O monta-nističnem študiju, Trgovski študij, Kako postanem železniški uradnik, Poštna služba, Slovenski tehniki, Dijaško podporništvo i. dr. podajejo vsakemu dijaku, akademiku in srednješolcu, povoljne informacije. Slovenski starši, ki imate s i n o v e - d i -jake, naročite jim najboljši slovenski dijaški list — Omladino! Tudi naše učiteljstvo in razumništvo mora poznati moderno dijaštvo! „Omladina" stane 4 K, za učitelje 3 K in za dijake 2 K celoletno, posamezne številke pa 42 h, ki se lahko pošljejo v znamkah na upravništvo v Ljubljani — Breg št. 12.
Izkaz posredovalnice sloven. trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani in v Celju". V
službo se sprejme: 3 poslovodje, 3 knjigovodje in korespondenti, 4 kontoristi, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pom. špecerijske stroke, 4 pomoč-manufakturne stroke, 3 pom. železninarske stroke. 2 pom. modne in galanterijske stroke, 2 konto-ristinji, 6 učencev. — Službo iščejo: 2 konto-ristinji, 14 pom. mešane stroke, 8 pom. špecerijsker stroke, 3 pom. manufakturne stroke, 2 pom. železninarske stroke, 9 kontoristinj, 8 blagajničark, 6 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Ugodna prilika.
Pri Sv. Petru pri Mariboru se takoj proda malo posestvo obstoječe iz zidane hiše z gospodarskimi prostori, 2 orala vinograda s trgatvijo vred in lep sado-nosnik. Pojasnila daje uredništvo „Narodnega lista"
508
v Celju.
3-3
Priden učenec
in
spreten po
se sprejmeta y trgovino z mešanim blagom Josip Černelča v St. Petru pod Sv. Gorami.
191

12
oblek, ulstroY, zimskih sukenj, pelerin za dečke
in gospode po • najnižjih cenah.
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek po meri
a a
Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga
Josip Hočevar,
3-i Kolodvorska ulica 5.
193
ki ima veselje do krojaške obrti se takoj sprejme pri tvrdki
Josip Hočevar
Celje, Kolodvorska ulica št. 5.
192 2-1
POZOR!
POZOR!
Temeljno kredo
(Grundkreide)
belo, priznano najboljše kakovosti, dvakrat pre-
cejeno (šlemano) in brez pesku, priporoča trgovcem, slikarjem in pozlatarjem
F s ane Klavžar, 13-2
posestnik v Petrovčali, h. št. 67 pri Celju.
Prodaja se meterski stot po 4 K. — Ako se je naroči večjo množino tudi ceneje.
Josip Repič
mizarski mojster na POLZELI
priporoča cenj. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoCa za naroČila. IšCe tudi
smizarskih pomočnikov.
36 23-16
Adolf Bursi
čevljar v C&iju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v model nih fazonali 5	in po solidnih cenah.	52-37
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-38)	igralnih kart
ivezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
svinji peresa peresti radije KaiaetiiKi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige T vsob velikostih Črtane
--LS— z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
\s
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
i* občinske arade krajne šolske svete, uCitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope, užituin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga fol. ztfezljoV in rssanH. Papirnate vreče J^tÄÄÄt
ŠtambillP PeCatniki- vigneto, (Siegelmarken) "c za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
[ miSn Cß nmetnei pokrajinske tn s cvetlicami H	od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceniki za tisl£0vilie in pisarniške potrebščine so brezplaCno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po sroiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri
Ivan Berna
Gosposka ulica štev. 6 v Celju.
Najboljši eeški nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h : polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega. snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; . ' ,,	belega, finega 10 K; najfinejši
prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdeCega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica. 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 žglav-nikoma. vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K. 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h. 4 K. Razpošiljanje po* povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoCe se povrne denar.
S. Benisch, Deschenitz, št. 772, Šumava, Češko.
Cenovnik zastonj in franko. 183 15-2
Zahvala.
Za premnoge izraze tolažljivega sočutja in sožaija ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, brata in tasta, blagorodnega gospoda
cesarskega svetnika dr. ÖUStaY Ipavic-a
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in vsem drugim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku.
Št. Jur ob juž. žel.	Žalujoči ostali.
Usojam si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem V2el v najem
16. t. m. dobro znani
hotel Terschek
in ga bodem pod imenom	hotel „pri volu"
vodil v zadovoljnost častitih obiskovalcev.
Snažne sobe za tujce. Lastna fijakarija v hiši.
Z odličnim spoštovanjem	Jakob Trontelj.
E diri o pristen je le
zeleno
ss
^ Thieppyjev balzam
. kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali r 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto.
Thieppyjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto.
Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne boleCine. zgago (gorečico). krče, kašelj, zasliženje, vnetja poškodbe, rane itd. Naslovite naroČilo ali denarno pošiljatev na A. T H I E RR Y, lekarna k angeliu varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah.	io7 33—92
Ä® ® Ä Äi
Vinski mošt
Kdor si želi svoje kleti z izvrstnim vinskim mffstom najboljših in sorti-ranih vinskih vrst in sicer laškim rizlingom, portugizcem, silvancem .	i. dr, napolniti, kteri bode posebno
letos prekosil vse dozdajšnje letnike, naj še blagovoli oglasiti na	—
I gospoštijo Br. flranyszany-ja, Oroslavje pri Zabobu (Hrvatstio).
irò a_o

V f
M. U. IVAN TURSIC s
^	rao

»..»M».;».'.,»
vljudno naznanja, y M A PfROPf T indabodepočenši da se je naselil V IfI/\I\IDVJI\U z 20. septembrom redno v svojem stanovanju: Stolna ulica (Domgasse) hiš. štev. 1,1. dopoldne od 8. do 11. ure in popoldne od 2 do 3. ure ordiniral.
181 3—2

C/2
ero.
C/2

C/2
C(0
e
Loterijske številke.
Trst, 12. septembra 1908: 35, 89, 82, 83, 86. Line, „ „	„ 78. 79, 67, 24, 17.
Trgovina
z obrtom, opravo in stanovanjem vse v novo zidani hiši v bližini Ljubljane, se odda v najem. — Teč se izve pri Frane Cvek, Moste pri Ljubljani.	180 3-2


Iz lastne moči!
Značajen mladenič, iskrenega srca, želi ljubko seznanje s čednostno devo kmetske ali obrtniške rodbine v skorajšnjo ženitev. Starost 20 do 22 let in glavnice od 20.000 do 40.000 K za plodonosno podjetje. Fotografija se želi, molčečnost strogo zajamčena. Le poštene ponudbe pod „Sava" na uredništvo „Narodnega LiSta".	178 5 2

liipnj!
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige:
1.	Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga..........K 8-
2.	Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine
s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1-80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko
vezana knjiga............K 5-60
Popolno v platno vezana........K 6-—
Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširan..............KI'—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —-60
Palle od „poljudne praVne Knjižnice", Hi jo izdaja društvo „?raVniK".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s
pojasnili in vzorcem prošnje. I907.-Mehko vezano K —•40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjiqah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ... ............K --80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjižica...........K —'80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč. 1907. Mehko vezano K 2-—
Äko ni dogovorjeno drugače, pošilja urednik knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
Naročajte plačilne, listke dr. sv. Cirila in Metoda!
Ako potrebujete
slamoreznice, kotle za žganje, grozdne mline in stiskalnice,
gnojnične sesalke,
peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že-lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri do-:: mači tvrdki s:
„MERKUR", F. Majdič Celje,
ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj
C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške ul.št. 12, I. nadstr.
J)
LASTNI DOM
ii
registr. kreditna in stavbena zagruga z omejeno zavezo
= V GABERJU PRI CELJU. =
Uradri^dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnilase dobe vsak dan pri udih načelstva pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju.
in

Ta zadruga izvršuje poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka hranilnica in posojilnica. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, naj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice; daje posojila, prevzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd., itd. — Hranilne vloge obrestuje po 5%, toje petodsto, od dneva vložitve do dneva v z di g a ter plačuje rentni davek za vkladatelje sama. — Pri zadrugi „Lastni dom" se dobe hišni nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 kron, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno v porabo.
Zadruga „Lastni dom" ima v G ab er ju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha, 22 a,
4	m2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe.
Na čelstvo: „Lastnega doma, registrovane kreditne in stavbene zadruge z omejeno zavezo v Ga ber ju pri Celja". Dr Vekoslav Kukovec, odvetniški kandidat v Celju, predsednik; Ivan Rebe k, hišni posestnik in ključar v Celju, podpredsednik- dr. Anton Božič, kazenski zagovornik in posestnik v Celju; Franj o Jošt, zadružni ravnatelj v Celju; dr. Josip Kar-lovšek, odvetnik in veleposestnik v Celju; JosipKoštomaj, hišni posestnik v Gaberju pri Celju; Anton Mahne, posestnik v Trnovljah, Fran Natek, c. kr. poštni oficijal v Celju; Franc Pušnik, hišni posestnik in čevljar v Gaberju pri Celin; Martin
5	to j an, posestnik in mizar na Teharjah; Alojzij Terček knjigovez v Celju; Josip Žagar, učitelj v Celju - udje načelstva Janez Bovha, hišni posestnik v Celju, zadružni tajnik. - Nadzorstvo, Franc Brinar, naducitelj v Gotovljah; Anton Jošt c kr profesor v Celju; dr. Ernest Kalan, odvetniški kandidat v Celju; Ivan Likar, glavni zastopnik banke Slavije 2a
'	Štajersko v Celju; Rudolf Volovšek, c. kr. davčni oficijal v Celju.	185 17-2