Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
V Ljubljani, v torek, dne 11. junija 1940
štev, 129 a
Cena 2 din

VENEC
telefoni uredništva in uprave: 41MU, 40-02, 4tW>3, 40-04, 40-04 — Uhaja vsak dan ajntraj razen ponedeljka in dneva po prazniko
čekovni račun Ljubljana številk* 10.030 id 10.349 m inserate.
U pra va: Kopitarjeva ulica ite vilk« 6.
Italija je napovedala vol


Angliji in Franciji
Mussolini je v govoru, v katerem ie razglasil vojno napoved, slovesno izjavil, da Italija ne m sli nobene druge sosede potegniti v vojsko — Vojskovanje se začne ii. junija
Rim, 10. junija, t. Štefani: Napoved, da bo Mussolini govoril nocoj ob 18, se je bliskovito raznesla po vsem mestu. Toda ne samo po mestu —tudi vso Italijo je takoj zajela novica, da bo nocoj Mussolini določno povedal stališče Italije o vsem, kar se sedaj dogaja po svetu.
V Rimu so se takoj nato začele valiti silne množice proti trgu Venezia, prav tako pa so tudi po drugih mestih vse organizacije uredile vse potrebno, da bi najširše množice ljudstva mogle na velikih tigih poslušali Mussolinijev govor. j'a ne samo po mestih, tudi po vaseh so povsod po-
stavljeni zvočniki, ki bodo prenašali Mussolinijev govor.
Ves Rim se je v prvih popoldanskih urah odel v zastave. Nad trgom Venezzia se razliva najlepše sonce. Navdušenje množice je ogromno. Vso pričakuje zgodovinskih trenutek, ko bo Mussolini izrekel svojo besedo, jn vsako minuto po-slaja razpoloženje bolj slovesno. Zvočniki pa že prenašajo fašistične in italijanske narodne pesmi. Na številnih poslopjih so postavljene slike, ki kažejo italijanskega vojaka, kako lomi verige.
Zvočniki opozarjajo ves čas ljudi, da bo govoril ob 18 Mussolini.
Mussolinijev govor
Na balkon palačo Venezzia je prišel Mussolini točno nh 18. Ko so ga množice opazile, so ga začele pozdravljati z ogromnim navdušenjem, ki se ni hotelo poleči nekaj minut. Svoj govor je začel s temi besedami:
Bojevniki suhozemske vojske — letalstva in mornarice! Črne srajce fašistične revolucije in legij! Možje in žene Italije, cesarstva in albanskega kraljestva! P o s Iu š a j t c1
Vojna napoved
Ura, določena po usodi, bije sedaj pod nebom naše domovine 1 (Silno navdušenje) To je lira neodložljivih odločitev. Vojna napoved je že bila izročena veleposlanikoma Anglije in Francije. (Silno navdušenje).
Mi gremo v vojno proti plutokratičnima in reakcionarnima demokracijama nn zahodu, ki sta zmerom ovirali naš korak in često grozili obstoju samemu vsega italijanskega naroda.
Dogodke najnovejše zgodovine pa hi lahko posneli v teh besedah: polovičarske obljube, stalne grožnje, izsiljevanje in nazadnje kot krona vsega tega nesramno obleganje od struni Zveze narodov in 52 držav.
Kako bi se še lahko rešil mir
Naša vest pa je popolnoma mirna. Obenem z vami je ves svet priča, da je fašistična Italija storila vse. kar je bilo človeško mogoče, da bi ne prišlo do tega viharja, ki sedaj tlači vso Evropo, toda vse je bilo zastonj. Treba hi bilo izvesti revizijo mirovnih pogodb in jih preurediti tako. da bi upoštevale življenjske potrebe narodov, ne hi pa smeli misliti, da so bile te pogodbe večne. Nc bi smeli vztrajati pri politiki varščin, ki so se izkazale poguhue za vse tiste, ki so take varščine sprejeli. Ne bi bili smeli zavrniti Hitlerjevih ponudb v mesecu oktobru, ko jc bila končana vojna proti Poljski.
Toda vse to spada že v zgodovino. Mi smo danes odločeni vojskovati se in to upoštevaje vse žrtve in vse tveganosti. Tisti narod ni velik, ki se umakne največjim izkušnjavam, ki mu jih nalaga zgodovina. (Navdušenje.)
Naš vojni cilj
Sedaj zgrabimo za orožje, da branimo, kar smo si priborili, sedaj bomo pa uredili še problem naših meja na morju. Mi hočemo prelomiti
vse verige, ki nas tlačijo. Te verige nas zapirajo v zaprto morje, če nima svobodnega dostopa na ocean.
Ta borba pa ni drugega kot samo del logičnega razvoja naše revolucije. To bo borba med revnimi in bogatimi narodi, ki imajo in ljubosumno tišče pri sebi vsa bogastva in vse zlato. To je borba med mladimi in rodovitnimi narodi narodi, ki so sterilni in ki propadajo. To je <-.•*»• med dvemi stoletji in dvema idejama.
Italija ne misli nobene druge sosede potegniti v vojsko
Sedaj, ko smo se vdali svoji usodi in ko so porušeni mostovi za nami, izjavljam slovesno,
da Italija ne misli drugih narodov potegniti v vojno, ki so z Italijo sosedi na morju ali pa na suhem. Švica, Jugoslavija, Turčija, Egipt in Grčija, naj vzamejo na znanje te moje besede.
Z Nemčijo bomo vztrajali do konca
Na pomembnem sestanku v Berlinu sem izjavil, da nam r/ilaga fašistična morala to: kadar gremo skupaj s prijateljem, tedaj moramo iti z njim do konca! (Navdušenje. Vzkliki Hitlerju!) Mi smo to storili in vztrajali bomo do konca z Nemčijo, z nemškim narodom, z njenimi zmagovitimi silami!
Na predvečer tega silnega dogodka pa se spomnimo našega kralja in cesarja (vzklikanje kralju in cesarju). Vljudno pozdravimo tudi Voditelja Nemčije, ki je naša zaveznica. (Vzklikanje Hitlerju.)
Fašistična in proletarska Italija je sedaj zopet tako edina in močna, kakor ni bila nikdar. Naše povelje je sedaj samo eno in io povelje se že širi od Alp do voda Indijskega oceana: zmagati (silno navdušenje). In mi bomo zmagali! Tedaj bomo pa
n
Razteziiiva bolna črta
----fronta 5. junije
fronta 10. junija
Nihanje bitke v franciji ni v ničemer po-aonno bitki na Meuse. Južno od Namurja je samo nemško vrhovno poveljstvo določalo potek bojev. Francosko vrhovno poveljstvo sc je krčevito oklepalo svojega načrta šc tudi potem, ko se je pokazalo, dn sa ni mogoče vzdržati. Pustilo jc armado generala Corapa ob reki, mesto da bi jo potegnilo nazaj na južni breg. To jc povzročilo katastrofo.
V veliki borbi za Francijo, ki sedaj divja na "500 km dolgi črti. jc položaj nekoliko drugačen. Brauchitscli poskuša /. vsemi silami zavzeti Pariz in stremi za tem, da predre francosko bojno črto. Weygand pa stori vse. da ne bi bil presenečen. Ako se na kakem mestu pokaže, da je nemški pritisk presilen, sc francoske čete umaknejo na že prej pripravljene postojanke. Bojišče je na ta način postalo elastično, kar zelo otežuje prodor fronte, pač pa povzroča napadalcu hude izgube. Pri takem vojskovanju igra seveda važno vlogo duševna prisotnost in okretnost vojskovodij.
Nemška ofenziva se dosedaj razvija v štirih mogočnih sunkih, t. Na zapadu od Abbe-villea proti porečju reke Bresle: 2. Vzhodno ml tukaj od Amiensa proti Beauvaisu; 3. V sre-
dišču od Perronnea na Nesles in od St. Qnen-tina nn Ham ter Noyon in 4. Vzhodno od Laona na Aisne in Soissons. Zadnje dneve pa se kaže stremljen je, da se bojišče razširi tudi na vzhod ob reki Aisne približno do Refhela.
Prvotni glavni sunek je bil napravljen v središču. Dolina reke Oise preseka francosko obrambno črto od severa proti jugu. Ako bi na tem mestu nemški napad uspel, potem bi se moral Weygand takoj umakniti s celo armado nn Selno in na Marno in prepustiti Pariz njegovi usodi. Wcygand je to videl ter je zaradi tega na tem področju najbolj okrepil svoje postojanke. Zato na tem področju nemška ofenziva ni uspela in so se Francozi morali v središču umikati največ zaradi tega, ker so jim Nemci upognili obe krili.
Posebno silovite so bile borbe na francoskem desnem k r i I u. Tu so Nemci po siloviti nemški pripravi najprvo prekoračili rečico Ailette. Nato so se v dvodnevnih silovitih bojih polastili iz zadnje svetovne vojne slovitega gričevja Chemin des Dames. Tudi tu jih Francozi niso mogli ustaviti in so se morali umakniti čez reko Aisno. Po zadnjih vesteh sc je Nemcem posrečilo prekoračiti tudi Aisne in se
. tt.i'
Italiji in Evropi dali končno	flobo miru s
pravico.
Mussolini je nato vprašal:
Ali boste zgrabili za orožje?
Vsi so vzkliknili: Da!
Ali boste pokazali ves svoj pogum in vso svojo odločnost?
Da!
Množica je nato še dolgo vzklikala zadnje besede in pozdravljala Mussolinija, ki se je moral še večkrat vrniti na balkon. Godbe so nato odigrale himne in razne narodne pesmi.
Vo;na se začne dne 11. junija
Rim, 10. junija, t. Štefani: Italijanski zunanji minister grof Ciano je ob 10.30 popoldne sprejel francoskega veleposlanika Andrc Francoisa Pon-ceta in mu sporočil naslednje:
Besedilo vojne napoved.-
»Njegovo Veličanstvo kralj in cesar Italije se smatra v vojnem stanju s Francijo od julri uap,rej, dne II. junija.
Ob 10.45 je bil pri grofu Cianu sprejet angleški veleposlanik in mu je grof Ciano sporočil isto kakor francoskemu veleposlaniku.
utaboriti na levem bregu reke. Kljub temu, da so nemške čete parkrat bile vržene nazaj, so končno vendarle obdržale v svojih rokah prehode če/. Aisne tudi na levem bregu.
še bolj nepovoljen je bil razvoj bitke nn francoskem-levem krilu, to je ob morju. Tu angleški polki niso vzdržali nemškega pritiska in so se že drugi dan umaknili na reko Bresle. Po pardnevni bitki v porečju Bresle. se je v soboto popoldan nemškim oklopnim oddelkom nenadno posrečil predor čez. reko do Forges les Eanx na reki Bethune in še celo dalje prav do reke Seine, ki so jo nemški oddelki dosegli pri Rouenu.
Francosko poročilo pravi, da se francoske čete prizadevajo te nemške oklopne in motorizirane oddelke, ki so tako daleč prodrli v francosko zaledje izolirati in uničiti. Vendar pa je to hud udarec z. n francosko obrambo, ki je zaradi nemškega pritiska na obe krili prisiljena počasi umikati tudi svoje središče pri N o y o n u.
Pogled nn zemljevid kaže, da se borba v Franciji spreminja v borbo za Pariz.
Heynaudov govor o italijanski vojni napovedi
Pariz, 10. junija, t. Reuter. Nocoj je kratko govoril po radiu tudi predsednik francoske vlade Reynaud in izjavil:
»Sedaj trnja že šesti dan največja bitka v svetovni zgodovini! Naša vojska sijajno manevrira iu ni opustila niti pedi zemlje, ne dn hi prizadejala silne škode sovražniku. V trenutku, ko se je pogumna Francija tuko sijajno borila proti nemški nadoblasti zn svojo neodvisnost in za neodvisnost vsega sveta, je Mussolini sklenil kreniti proti nam v vojno. Visoke osebnosti, kakor Roosevelt in papež, so se trudile, da bi preprečile, da se vojna razširi. Vse jc bilo zastonj. Zakaj pa je Mussolini sklenil prelivati toliko krvi? To je danes popoldne ob 16.10 vprašal naš veleposlanik Andre Francois Poncct grofa Ciana, ko je prejel vojno napoved. Grof Ciano mu je odgovoril:
Mussolini odločuje edini o vsem in vse svoje načrte je sestavil s Hitlerjem.
Sovražnosti se začno opolnoči. Francija vstopa v to vojno z mirno vestjo. Francija ne more umreti!«
Manifestacije v Berlinu
Berlin. 10. junija. A A. Štefani: Takoj ko so je zvedelo, da br danes ob 18 govoril Mussolini, se je začela pred poslopjem italijanskega poslaništva zbirali velikanska množica ljudstva, da bo poslušala po raditi Mussolinijov govor in nafo priredila manifestacije prijateljski Italiji.
Popolna zatemnitev v Italiji
Rim. 10. junija. I. Rculer Danes jc bilo odrejeno. da morajo biti vsa mesta in naselja v Italiji zatemnjena.
Norveška se ne vojskuje več
V posebnem proglasu pravi kralj Haakon, da se bo vlada na drugih bojiščih borila za svobodo Norveške
.ltockholm, 10. junija. DNB: Norveški zunanji minister koht je dal snoči po radiu iz T ro m soja izjavo, v kateri je dejal, da je norveški parlament
9. junija sklenil, ustaviti sovražnosti. Parlament je tudi odločil, da se norveški kralj in vlada umakneta iz države.
Stockholm, 10. junija. AA. DNB: Švedska časnikarska agencija je objavila naslednjo vest norveške brzojavne agencije iz Tronthjema: Norveško vrhovno poveljstvo je izdalo povelje, da je lrcl>a sovražnosti ustaviti v nedeljo zvečer ob 24. Parlamentarci so že na potu.
Stockholm, 10. junija. AA. DNB: Švedska časnikarska agencija poroča, da so se v nedeljo zvečer razširile vesti na Norveškem in Švedskem, da so angleške in francoske čete pripravljene umakniti se in da se norveški kralj ter vlada ne mudita več v državi. V zvezi s tem izjavljajo, kakor se je zvedelo od zanesljivih norveških krogov, da so le vesti vsekakor točne.
Oslo, 10. junija. DNB: Vest o ukinitvi sovražnosti so sprejeli na Norveškem z največjim zanimanjem. Ljudstvo obširno komentira drugi in dokončni beg Angležpv z Norveške.
Helsinki, 10. junija, t. Reuter: Sedem norveških vojnih letal je priletelo na letališče v Pet-saniu in v druga severna finska mesta. Prav tako je na finsko ozemlje pribežalo mnogo norveških
vojakov in norveških beguncev. Vsf norveški vojaki so bili takoj internirani.
(iondon, 10. junija, t. Reuter: Proglas ^kralja
Haakona norveškemu narodu pravi, da je kralj v sporazumu z vlado in vrhovnim poveljstvom sklenil, da naj se ustavi vojskovanje na Norveškem. Tako bi naj bilo deželi prihranjeno nadaljnje uničevanje.
Norveške čete, ki so se dva meseca junaško borile, niso mogle več prejemati potrebnih sredstev za vojskovanje. Tako niso mogle nadaljevati borbe proti premočnim nemškim oddelkom.
Kralj in vlada bosta na drugem bojišču nadaljevala borbo za svobodo Norveške.
Poročilo norveške vlade
London, 10. junija. Reuter. Norsk Telegram Biro prinaša tole poročilo: Norveško vrhovno poveljstvo je odredijo, da se opolnoči ustavijo sovražnosti. Delegati za pogajanja so že na poti. Kralj, prestolonaslednik in vlada so zapustili Norveško in izdali proglas na prebivalstvo. Ta proglas pravi, da so se britanske, francoske in poljske čete umaknile z Norveškega, ker so potrebne zavezniškim vladam na drugih frontah. Norveške čete so se borile dva meseca hrabro in drzno, a ne morejo dobiti zadosti municije in letal, zato morajo opu-
stiti boj proti nemški premoči. Toda Norvežani se udeležujejo bojev na drugih frontah.
Berlin, 10. junija. A A. DNB. Nocojšnji večer-
niki prinašajo pod ogromnimi naslovi poročila o umiku Angležev in o tem, da je Norveška opustila vojno. »Lokal Anzeiger< piše: Nemški lovci in čele iz Štajerske in Koroške so pregnale Angleže čez morje. »Berliner Borsen Zeitung« podčrtava pomen tega dogodka za prestiž Velike Britanije in pravi, da se Angleži niso strašili nobenega napora, da bi vsaj v tem najbolj oddaljenem delu bojišča post-H zmagovalci.
Kralj in vlada v Angliji
London, 10. junija. AA. Reuter. Uradno poročajo, da so Angleži in Francozi umaknili svoje čete iz severne Norveške. Norveški kralj in norveška vlada se zdaj mudita v Veliki Britaniji.
London, 10. junija. Reuter. Danes so se norveški kralj Haakon, njegovo spremstvo in vsi člani norveške vlade pripeljali z vojno ladjo v neko angleško pristanišče. Kralj Haakon se, sodeč po zu-nanjščini, zelo dobro počuti in je miren. Pri izkr-ravanju so ga pozdravili visoki britanski in francoski pomorski častniki ter je kralj z njimi prebil nekaj časa v razgovoru, preden je stopil v posebni vlak in se odpeljal v neznano smer. Med prihodom in odhodom kralja in njegovega spremstva je bil občinstvu pristop prepovedan.
Nemška poročila:
Nemci so v Narviku, na zahodnem bojišču pa se vse razvija po določenem načrtu
Poročilo nemškega vrhovnega povelistva
Berlin, 10. junija, t. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi: Nemška zastava se vije nad Narvikom. Pogajanja za kapitulacijo norveške vojske se nadaljujejo.
Borbe v Franciji se razvijajo po določenem načrtu. Vsi sovražni protinapadi so bili odbiti. Skupine naših letal so bombardirale zbiranje sovražnih čet. Pristanišči Cherbourg in Havre sta bili bombardirani s težkimi bombami. Mnogo ladij je bilo zadetih. Poročilo dodaja, da je bilo zbitih v nedeljo 91 sovražnih letal, 5 nemških letal pa pogrešajo. '
Glavni stan voditelja rajha. DNB: Vrhovno poveljstvo, državne oborožene sile poroča: Junaški odpor nemškega oddelka pod poveljstvom di-vizijskega generala Dietla, odpor, ki je trajal led-
ne in tedne v Narviku v najhujših okoliščinah v bojih s številčno mnogo mogočnejšim sovražnikom, je zdaj kronan s popolno zmago. Gorske čete iz nemške vzhodne krajine, letalske enote in posadke naših rušilcev so v teh bojih, trajajočih cela dva meseca, ponovno dokazale slavno junaštvo nemške vojske. Po zaslugi njihovega junaštva se zavezniške pomorske in letalske sile pripravljajo. da zapuste pokrajino Narvik in Harstat. Nad Narvikom se naposled vije nemška zastava. Norveške čete so opolnoči 10. junija prenehale s sovražnostmi. Pogajanja o kapitulaciji se že vrše.
Kassel, 10. junija. DNB: V noči od sobote na nedeljo je sovražno letalo letelo nad Kasselom ter v Niederveldu vrglo nekaj bomb. Ena bomba je bila zažigalna ter je padla na neko zasebno poslopje, dve drugi pa na neke manjše zgradbe, dočim ostale niso naredile nobene škode. Človeških žrtev ni bilo.
Položaj po presoji nemških listov
Berlin, 10. junija. DNB: Vsi berlinski ponedelj-ski časopisi so v znameniu poročil o novih nemških uspehih na zahodu. Listi so izšli z ogromnimi glavnimi naslovi na prvi strani, kakor n. pr.: Na Sommi in 0i6i razvite močne sovtažne sile«, »Novi veliki uspehi na zahodu«, »Uspešni napad naših pomorskih sil v Severnem morju«, in podobno.
»Der Montag« piše o včerajšnjem uradnem poročilu vrhovnega poveljstva državne oborožene sile ter pravi med drugim: Od včeraj dalje mora gene-ralisim Weygand računati s sledečimi petimi dejstvi:
1.	Tako imenovana »Weygandova bojna črta«, ki jo je v največji naglici zgradil, pri čemer se je poslužil vseh sredstev sodobne utrjevalne tehnike, se je obdržala ponekod samo nekaj ur. Na vsej svoji dolžini pa. t j. od ustja reke Somme do Aisne, je bila prebita v dveh dneh
2.	Obrambni pas, ki ga )e uredil generalisim Weygand v ozadju francoskih postojank ob Sommi in ob Aisni in ki je bil glavna podlaga vseh raz-položljivvih sil, ki jih je vrhovni poveljnik namenil za taktično in strateško držanje svojih postojank, se je pokazal v delovanju kot zgrešen. Samo po sebi se razume, da 6o Nemci uredili način uporabe svojih edinic in grupiranja posameznih vrst orožja ter da so vnaprej računali s tem, da je sovražnik kilometre in kilometre daleč za svojimi prvimi bojnimi četami zagotovil sebi možnost, zaustaviti naše prodiranje s pomočjo utrjenih obrambnih postojank po gozdovih in v posameznih rečnih dolinah ter naseljih.
3.	Nič ni podpiralo izredno žilavega in hrabrega odpora, ki so ga dali posamezni francoski polki. Francoske divizije, k' so imele nalogo braniti ta obrambni pas, so razbite Divizije, ki so medtem na novo prispele, so na ta način že prisiljene k umiku.
4.	Izkazalo se je, da je bila netočna predpostavka generallsima Weyganda, da bo nemški napad izveden na določeni nepretrgani bojni črti, oziroma, da bo on s svojo obrambno taktiko prisilil Nemce, da bi zvedli samo napad takšne narave ali pa nobenega. General Weygand je izdelal svoj načrt na podlagi pojmovanja, ki je slonelo na
izkustvih iz pretekle vojne in ki jih je nova nemška napadalna taktika že davno prehitela. Nemške čete pa so spet ob najsložnejšem sodelovanju vojnega letalstva, oklopnih oddelkov, organiziranih hitrih edinic in pehotnih divizij, ki prihajajo za njimi, izvedle na posameznih krajih bojišča široke in globoke prodore ter so s tem omogočile sproščeno premikalno bitko na vsem področju, ki zdaj predstavlja glavno poprišče operacij.
5. V trenutku, ko mora generalisim Weygand tudi sam ugotoviti nove nemške uspehe v smeri proti spodnji Seini kakor tudi v smeri proti Parizu, v trenutku, ko mora drugim priznati, da se mu načrt ni posrečil, ki je šel za tem, da za dalj časa zadrži nemški napad in da se otežkočijo boji — že poročajo o novih nemških napadih na drugih točkah bojišča. Ta nova dejstva ne dopuščajo ge-neralisimu Weygandu, da bi vsaj s kakšnimi izgledi na uspeh naredil nov načrt za obrambo na vsej črti.
Volkischer Beobachter se v prvi vrsti bavi z novimi uspehi nemške vojne mornarice.
Diisseldorf bombardiran
Berlin, 10. junija. AA. ADB.: Pri sovražnem bombardiranju je priletelo nekaj komb tudi v Diisseldorf in v Essen. V Diisseldorfu so bombe ubile dve osebi Stvarna škoda ni velika. Pri bombardiranju Essena ni bilo človeških žrtev in tudi ne pomembnejše stvarne škode pač pa je pozneje umrla neka oseba, ki je hotela odpreti neko francosko bombo.
Nizozemski ujetniki se vračajo domov
Berlin, 10. junija. AA. Iz Amsterdama poročajo: Včeraj je prispelo čez morje več transportov ho-landskih vojnih ujetnikov, ki jih je Nemčija po nalogu vodje rajha odpustila. Nizozemski listi obširno pišejo o tem in posebno poudarjajo zdravstveno stanje teh vojnih ujetnikov. Domov poslani vojni ujetniki pripovedujejo, da so v Nemčiji z njimi lepo ravnali.
Angleška poročila:
Vse je odvisno od tega, kako bodo uporabljene rezerve
London. 10. junija. Reuter: Vojaški strokovnjak Reuterja piše, da je v bitki, ki se pravkar bije med mor jem in Argoni, končni rezultat odvisen od tega, kako bo francosko poveljstvo znalo razmestiti in izrabiti svoje rezerve. Mnogo l>o odvisno ne samo od hrabrosti Francozov, ampak tudi od nemških divizij, ki imajo velikanske izgube.
Glede razširjenja fronte misli Reulerjev vojaški stokovnjak. da ima to razširjenje svojo upravičenost in pomen. Nemško poveljstvo je doslej
napadalo na razmerno ozkih prostorih, kjer je vrglo v Ik>i velikansko število enot In bojnega materiala. Če je zdaj nemško poveljstvo razširilo fronto, je hotelo s tem preprečiti neprestano bombardiranje nemških čet pri njihovem zbiranju na ozki fronti, obenem pa hoče dognati občutljive točke francoske fronte, kjer bi motorizirane enote mogle lažje prodreti. Na koncu pravi Reuterjev strokovnjak, da se bilka vrši z nezmanjšano srditostjo in dn zavezniško letalstvo neprestano bombardira nemške čete na fronti in v zaledju.
Angleški listi pišejo, da je treba poslati pomoč Franciji
London, 11. junija. Reuter: Listi smatrajo, da je vojni položaj resen, poudarjajo pa, da bojna črta ni niti na enem mestu prebita, čeprav so Nemci dosegli po petdnevnih orjaških napadih in za ceno ogromnih izgub nekaj uspehov. Vsi časopisi brez razlike se zavzemajo za to. da se pošljejo nove čete in material v FVancijo. Izkazujejo popolno priznanje francoski vojski ter poudarjajo njen sijajen odpor. Ponavljajo tudi besede generala Weyganda, da bo sovražnik v kratkem izčrpal še svoje zadnje moči. »Daily Mail« pravi med dru-
gim: Francozi se bore sljalno. Moramo jim dati
vso |K)inoč, s katero razpolagamo.
»I)aily llerald< piše: Ni se bilo mogoče izogniti temu, da ne bi izgubili dela ozemlja. Žrtve, ki jih je pretrpel v veliki meri sovražnik v orožju in v moštvu, so morale pod silo okoliščin roditi nekaj uspehov. Če mora Nemčija plačati tako visoko ceno za vsak kvadratni kilometer francoskega ozemlja, potem se zastavlja vprašanje, koliko bo mogla še nadaljevati s takšnim svojim pritiskom.
Mi pa moramo izraziti zahvalo francoskim armadam, ki se tako hrabro bore za svobodo in z«iago vseh svobodnih ljudi na svetu. Zdaj je treba dati vso podporo Franciji in to brez najmanjšega odlašanja.
»Daily telegraph« pravi med drugim: Kljub strahovitemu pritisku nemških motoriziranih oddelkov in kljub ogromnim žrtvam bojna črta do-zdaj ni hila prebita in to je že eno zadovoljivo dejstvo. Treba je zastaviti vse svoje sile, da se poveča ofenzivna moč naših letalskih napadov, kakor tudi, da se pomnože britanske čete, ki se bore zahodno od obrambne črte.
»Nevvs Chronicle« pa pravi: V zelo kratkem času mora priti do odločitve, ker sovražne čete ne morejo predolgo vzdržati naporov, ki se od njih zhhtevajo. Francozi se zavedajo pomena lastnega odpora. Oni to dokazujejo s svojim nesmrtnim junaštvom.
Churchillova poslanica Reynaudu
London. 10. junija. AA. Reuter: Poslanica, ki jo je Churchill poslal Reyuaudu, pravi ined drugim:
Britansko vojaštvo daje francoskim četam kar največjo podporo v veliki bitki, ki jo bijejo s tako neustrašeno hrabrostjo. Mobilizirana so vsa razpoložljiva sredstva, da se bo pomagalo na kopnem, na morju in v razku. Britansko letalstvo je neprestano v akciji nad bojiščem, zadnje dni so se pa izkrcale nove britanske čete na Francoskem, da bodo sodelovale v skupnem boju.
Otroci zapuščajo London
London. 10. junija. Havas: Ministrstvo narodnega zdravja je sklenilo, da se začenši od četrtka dalje izseli iz londonskih predmestij 120.000 otrok. To preseljevanje bo trajalo približno šest dni. Otroke bodo poslali v zahodne angleške pokrajine.
Cobber Kain mrtev
London. 10. junija, t. Reuter: Slavni letalec Cobber Kain se je smrtno ponesrečil. Cobber Kain je bil tisti letalec angleškega letalstva, ki je do-sedaj zbil največ sovražnih letal.
Kanadski vojni minister se je ubil
Toronto, 10. junija. Reuter. Pri letalski nesreči se je ubil tudi kanadski vojni minister.
Letalstvo stalno na delu
Rufalo, 10. junija. Reuter: Šest bombnikov ameriške vojne mornarice, ki so bili poslani zaveznikom, je danes vzletelo iz Bufala verjetno v smeri proti Novi zemlji, odkoder bodo nadaljevali pot v Anglijo. Ti ameriški bombniki predstavljajo prednico ostalih 50 vodnih letal, ki bodo, kakor je pretekli pelek sporočil minister za vojsko in mornarico, prodana letalski družbi Curtis ter jih bo na ta način možno potein prodati zaveznikom.
London, 16. junija. Reuter: Letala britanskega kr. letalstva so s svojim nastopom zmanjšala število sovražnih bencinskih zalog. V Gandu in Va-lenoiennu so izbruhnili ogromni požari zaradi eksplozij bomb, ki so jih vrgla angleška letala. Požar, ki je nastal v Valenciennu, je bilo možno videti v daljavo 80 km. Ob zori so težki bombniki izvedli polete nad severno Francijo in Nemčijo ter uničili mostove na cestah. S težkimi bombami so tudi zatrpali vhode v železniške predore.
London, 10. junija. Reuter: Britansko letalstvo je na snočnjetn bombardiranju prizadejalo precejšnjo škodo sovražnim petrolejskim skladiščem. Tako so letala zažgala petrolejsko skladišče v Gandu in Valenciennesu. Tod je bil učinek angleških bomb posebno velik, kajti nastali požar se je mogel videti še iz daljave 80 km. Davi zarana so britanski bombniki še enkrat napadli skladišča in sicer v zasedenih pokrajinah severne Francije in v zahodni Nemčiji. Angleški bombniki so posebno poškodovali cestne in železniške mostove in vhode v železniške predore.
London, 10. junija. Havas: Poročilo brilanske-ga letalskega ministrstva pravi, da so včeraj angleška letala nekajkrat bombardirala nemške čete tako na bojišču samem kakor tudi v zaledju. Razen lega je bilo uničenih nekai vlakov ter poškodovanih nekaj železniških prog. V Abbevillu je uničeno nemško skladišče municije,
Francozi poročajo, da so nemški oklopni oddelki ponekod prišli do Seine
Francosko vojno poročilo
Pariz, 10. junija. AA. Davišnje poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Bitka od morja pa do Argonov se razvija s čedalje večjo srditostjo.
Pariz, 10. junija, t. Reuter: Višje vojaške osebnosti so izjavljale, da pomeni Weygandova izjava, da je sedaj nastopilo zadnje četrt ure odločilne borbe, to, da je nemško orožje silno izpostavljeno uničevanju. To strašno uničevanje nemških oklopnih oddelkov potrjujejo nemški ujetniki, prav isto pa povedo vsi izvidniški oddelki. Posebno nemški tanki so hudo prizadeti.
Nemški oddelki so prišli do predmestij Rouena
Pariz, 10. junija. Havas: Včerajšnji boj bi po mnenju nemškega vrhovnega poveljstva moral biti odločilen. To pa se ni uresničilo. Ogromna prizadevanja nemških armad v zadnjih 48 urah bo sodelovanju enega milijona 800.000 vojakov, ne samo da niso dovedla do zloma francoskega odpora, pač pa je bil na mnogih točkah njihov napad blokiran in ustavljen na najučinkovitejši način. To se je zgodilo predvsem v Champagni, kjer je bilo 40 nemških divizij popolnoma zaustavljenih v napadih vzdolž cele fronte, ki jo zavzemajo, t. j. od Porciena pa dalje do Rethela, Le Chesnea in Po-pulaira v Argonih. Edini uspehi ogromnih nemških prizadevanj so, da so Nemci utrdili dva mostova na obeh straneh reke Aisne in to tam, kjer ie voda plitva in jo je možno prebresti. Toda položaj teh dveh mostov ostane še dalje negotov. Tu so francoske čete slalno prehajale v protinapade. Na tem delu bojfšča se je pripetil posebne vrste dogodek. Nemci so namreč prvikrat zdaj uporabili svoje padalce v Franciji. Prej so poskušali z višine spuščati izolirane padalce v Franciji. To spuščanje padalcev v masah ni rodilo zaželenega uspeha, ker je bilo ugotovljeno, da ti padalci niso imeli svojih krajevnih pomagačev.
V uradnem poročilu dalje stoji, da je skupina teh padalcev severno od Bougiera obkoljena in sicer v predelu, ki je gosto zaraščen z gozdovi, kjer nemška letalska pehota ne bo mogla izvesti diver-
zijskih pokretov. Z napadi, ki so jih Nemci snoči izvedli na področju Pontavera, se je fronta razširila proti vzhodnemu pasu bojišča okoli Soissona. Se vedno pa obstoji pasivni pas med Pontaverom in mestom Chateau-Porcien ob srednjem toku reke Aisne približno na 35 km širokem prostoru. To je edin mrtvi pas, ki je, kakor je bilo včeraj zjutraj sporočeno, služil zdaj za premikanje nemških tankov. Nemške oklopne edinice so še vedno odrezane od pehote in se jim ni posrečilo izogniti se navzkrižnemu ognju naše artilerije predvsem v dolini Andelle pa vse do predmestja Rouena in Pont de Larche-a. prav tako pa tudi v dolini Epte pa vse do Guyssora. To so samo nevarni poskusi posameznih edinic, ki nimajo zveze s svojim zaledjem. Zanje je možno reči, da so neke vrste konjenica, ki se ji je posrečilo prebiti se na nekaterih točkah v notranjost naših postojank, toda na ta način so se preveč oddaljile od jedra svoje vojske. Njihov cilj je zanesti zmešnjavo v kraje kamor pridejo. Nemške čete ?e lega načina vojskovanja poslužujejo predvsem na bojišču ob spodnji Seini.
Na podlagi vsega lega je možno reči, da prodor nemških ogledniških oddelkov do predmestja Rouena ob severni obali reke Seine, ne more imeti neposrednega večjega pomena. Oni stavek v dnevnem povelju generala Weyganda, v katerem se poudarjajo predpostavke, da se more fronta razširiti vse do Švice, do snoči ni bil podkrepljen s kako novo podrobnostjo. Treba je naglasiti v zvezi s tem, da so Nemci že nekaj dni sem vedno pogosteje bombardirali francoske utrdbe na bojišču ob Renu.
Bitka za Pariz se je danes začela
Pariz. 10. junija, b. Tekom prejšnje noči je prebivalstvo Pariza slabo spalo radi neprestanega streljanja proti nemškim letalom. Ifi so skušala razrušiti železnice, mostove in vojaške objekte v okolici Pariza.
Pariški listi in merodajne osebnosti javljajo, da se je danes pričela bitka za Pariz. Največja nevarnost preti od infiltracije nemških blindiranih kolon v Normandiji, kjer so pa podvzete vse mere, da se ta nevarnost kolikor mogoče odstrani. Nemški listi poročajo, da bo morebiti potrebno, da se izselijo iz Pariza v pokrajino

Francija preživlja najtežjo dobo svoje zgodovine
1 TUBA ODOL-A VELJA PO KOLIČINI IN UČINKU ZA 2.
Pariz, 10. junija. Havas: Francija preživlja najdramatičnejšo dobo svoje zgodovine. Cas je odločilen — pravi glavni urednik »Petit Parisiena«. Vera, ki navdaja našo vojsko, nas ne bo nikdar zapustila, tudi tedaj ne, če bi po nesreči germanski val prišel do Pariza. Boji v Franciji potekajo čedalje srditeje. Proti strojem se bore človeške kosti z junaštvom, ki po svoji veličini prekaša ono junaštvo, s katerim so se naši predniki izkazali v vojni 1914 v bitki pri Verdunu.
Leon Blum poudarja v >Populairu«, da vojska uporablja stroje v čedalje večjem številu in čedalje učinkoviteje, toda končno le ljudje vodijo te stroje in se jim upirajo tudi ljudje. Zavezniške žive edinice so prinesle v ta boj nekaj kar presega hrabrost. Prinesli so v ta boj odločno notranjo voljo in neomajno pripravljenost vztrajati do konca. Nemška sila se mora izčrpati s samosvojo pre-liranostjo — pravi Blum. Pripravljenost zaveznikov more in mora izhajati iz izkušenj čvrsta, ker mora nadomestiti številčne podrejenosti. Na koncu svojega članka pravi Leon Blum tole: Treba je zaupanja in hrabrosti, mi ne bomo premagani.
»Matin« piše, da ta orjaški spopad ni spopad za Pariz pač pa za ona sveta mesta, v katerih se je rodila in v katerih je rasla ter živela svoboda.
General Duval pravi v »Journalu«, da ni tre-oa pripisovati prevelikega pomena nemškim teritorialnim osvajanjem, ker se zdaj francoske čete samo taktično umikajo. Cilj je vztrajati čim dlje in tako povečati sovražne izgube in njegovo izčrpanost. Isti list v svojem uvodniku pravi da je 10 angleških divizij končalo svojo šolo in da je dobilo ves potreben materijal ter da je za njimi pol-drug milijon vojakov, ki se še urijo in uče. Mi niti ne govorimo — pravi omenjeni list — o materialu, o letalih, ki jih pošilja Avstralija, ter o tankih, ki jih daje Kanada, kajti Anglija je imperij, pokrit s tovarnami. To je imperij, ki z našim tvori eno samo skupnost, en sam imperij, geslo tega velikega imperija pa je: iti do skrajnosti.
r Poročilo francoskega letalskega I ministrstva
Pariz, 10. junija. AA. Havas: Letalsko ministrstvo s|x>roča: Nastopajoči v popolnem soglasju s suhozemsko vojsko so naše nočne ekipe osredotočile svojo akcijo na pokrajine, na katerih divjajo srditi boji. Naše eskadrile so večkrat napadle prometne vozle, kakor tudi sovražne kolone na odseku Peronne in St. Quentin. Po bombardiranju je bilo opaziti številne požare. Mostovi, ki jih je
mmmmmmmmmm
Moskva, 10. junija. AA. Tass; Razgovori, ki so pred nedavnim potekali med ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim in japonskim veleposlanikom Togo, so se končali s sporazumom glede vprašanja določitve meja na onem področju, kjer je preteklo leto prišlo do spopada. Tega vjiraš&nja, kakor je znano, sovjetsko - mongolska in japonsko-mandžurska komisija nista mogli svoj čas rešiti in je vse to predstavljalo težave za ureditev odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Japon-
Pariško pfsmo
Očividec o bombardiranju Pariza
*. junija.
Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da je bil Mar-seille bombardiran. Vse je ugibalo, kaj bodo Mar-sejčani storili: ali bodo vsi zahtevali vojni križec, ali pa jo bodo vsi pobrisali, bodisi v Pariz, ali pa vsaj v Bordcaux. Saj to gotovo veste, da so Mar-sejčani nekako tako, kot pri nas Ribničani (naj se le-ti ne jezijo: norca se človek dela le iz onega, ki ga ima rad), samo še v hujšem. Pa smo bili kmalu kaznovani. Sedaj se pa Marsejčani nam smejejo Čez tisoč bomb, to niso nobene mačje solze. Bilo je pa takole:	,	.
Ves Pariz je ravno sedel pri črni kavi. Tudi jaz sem bil nekako sredi pota med kavo in likerjem, pa še nekega prijatelja sem imel pri sebi na kosilu. Ta se je pravkar vrnil iz Norveške, tako, da sva si imela marsikaj povedati. Pa sc nacnkiat oba spo-glcdava. Monotono začnejo trobiti zunaj policijske trobente, takoj nato pa zavijati še sirene za alarm, kot stari psi na pomlad, kadar v luno gledajo. — Alarm podnevi še ni tako pretresljiv, in mirno 6va nadaljevala najin pogovor. Čez pol minute pa še drugi signal. Aha, to bo pa torej zares I Pa je že začelo v daljavi grmeti. Najprej tako, kot bi nekdo štorkljal po podstrešju. Mahneva jo na dvorišče.
Med tem je že udarjalo od vseh strani. Kanoni vseh kalibrov, strojnice, in na nebu so se začeli tvoriti kolobarčki dima od razstrelkov bomb, nekako tako, kot gotovi virtuozi v unionski kavarni, ki znajo tako lepo pošiljati v zrak kolobarčke dima. In videti je bilo, kot da je nebo iz pločevine, tako je vse grmelo in hreščalo od letal. In vedno moč-
sovražnik zavzel včeraj, so bili vsi bombardirani. Ena eksadrila je vrgla na sovražnika nad 30 ton eksploziva. Vsa naša letala so se vrnila v svoja ojrorišča. Prav tako so lovska letala napadla so-vržne blindirane edinice ter motorizirane kolone. Pri včerajšnjih bojih je bilo sestreljenih veliko število sovražnih letal. Koliko je teh sestreljenih letal, še ni ugotovljeno.
Reuter: Davi zarana je (rancosko topništvo začelo bombordirati nemške postojanke v bližini švicarske meje. V okolici Basla so opazili na nemškem ozemlju gost dim, streljanje se je nadaljevalo v presledkih po 20 minut.
Francoska vlada se seli v Bordeaux
Wnshington, 10. junija, b. »United Press« poroča danes ob 15.30 iz Pariza, da so se velike časnikarske agencije in druge važno ustanove preselile v Bordeaux. Francoska vlada pride istotako' vsak trenutek v Bordeaux. V Londonu ie danes jiopustil optimizem radi dejstva, da se nemški tanki nahajajo že na Seini.
Premikalna vojska v popolnem redu
Pariz, 10. junija. AA. Havas: V sedanjem trenutku, za katerega volja zapoved »dobro se držjk, je odpor francoskih čet čudovit. Premikalna vojna je v jx>polnem razvoju. Iz dospelih poročil se vidi tole: 1. Na vsej fronti do Argonov se Francozi čvrsto drže, le tu pa tam je opaziti umikalne manevre, pri čemer zasledujejo sovražne tanke. Poveljniki armad jx>polnoma obvladujejo operacije, ki so v teku. 2. Francoski vojaki se bore poeumno in iničijativno in je njihov odr>or vreden največjega občudovanja. Bore se, kakor so se borili francoski borci pri Verdunu; tako ie izjavila neka poučena vojaška osebnost. 3. Važno je tisto mesto v včerajšnjem povelju eenerala \Veyganda, ki pravi, da je nastopila r>oslednja faza. To je utemeljeno v dejstvu, da imajo Nemci strahovite izgube. Podatki od ujetnikov in od oglednikov se v tem pocledu popolnoma strinjajo. Posebno je jDotrebno hitro popravilo v delavnicah.
Begunci
Pariz, 10. jun. »Meuse« piše, da je v Franciji okrog 2 milijona Belgijcev-heguncev, 70.000 Luk-senburžanov in 50.000 Nizozemcev.
sko ter med Mongolsko narodno republiko in Mandžukuom.
Tokio. 10. junija. AA. Havas: Po poročilu agencije Doinej je bil sporazum o razmejitvi zunanje Mongolije in Mandžukua, ki so ga napovedali iz Moskve, potrjen tudi v Tokiu. Preostalo je samo še, da se rešijo nekatere podrobnosti. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da je bil sporazum stvarno dosežen že v začetku junija med japonskim veleposlanikom v Moskvi Togom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim.
nejše je postajalo to grmenje, kot bi V6ak strel pretresel to pločevinasto streho. Mislite si grmenje v gledališču za najbolj slovesne prilike, n. pr. pri Mlinarju in njegovi hčerki. Tako, da počasi nisem več vedel, če ni tesnoba močnejša od radovednosti. Naenkrat pa začnejo v ta hrup sekati kratki žvižgi, nekak čuden hrup, ki kar butne po nebu, kot bi se neke ogromne palice spravile na Pariz in ga začele mlatiti po napetih hlačah. Še to jc bilo slišati, kako je udarec po njih padel. Samo počasi se je tudi hiša začela pozibavati, in nehote naju je vsak udarec vrgel za korak bližje vratom. Ali bo tale za naju? Se ne! Kaj pa tale? Tudi ne. Samo vedno bližje pa le vse 6kupaj prihaja. In moj prijatelj se začenja pridušati, da se je vse kadilo. Ali se je izplačalo priti s fronte, da ga sedaj sredi Pariza ubijejo? Zaman sem ga tolažil, da bo kljub temu na državne stroške pokopan, seveda, če ga bo še toliko ostalo, da bo vredno klicati pogrebce. Tu in tam useka na tla drobec granate in pri tem nekam čudno zapoje. Naenkrat pa butne preko nas cel vihar letal; videti jih sicer ni, kar pa je le še bolj neprijetno. Silen udarec, cela hiša kar zastoka, in v trenutku od naju ni bilo videti drugega, kot pete. V enem trenutku sc je vsa tesnoba sprostila v nekak blazen strah, in še danes ne vem, kako da si nisva polomla nog po stopnicah v klet. Seveda naju je takoj nato sram postalo; ko sva sc pa potepeno vrnila na površje, že ni bilo slišati drugega, kot zamolklo grmenje letal, in tu in tam se je še spozabil kak zaostali top. Cesta je v trenutku oživela. Reševalni avtomobili, gasilci, vojaki, vse drvi naprej, od daleč pa veter prinaša duh po ognju.
Zaenkrat je javljenih kakih 250 mrtvih in okrog 800 ranjenih. Radio je povedal, da so bili to po večini neprevidni radovedneži, ki se niso skrili v klet. Seveda smo vse neprevidneže obsojali. Šele kasneje
tf :
Diplomatski stiki med Italijo in Sovietijo so zopet redni
, Moskva, 10„ junija. Tass. Italijanski veleposlanik v Sovjetski 'Rusiji' Hosso je odpotoval iz Rima v Moskvo, sovjetski veleposlanik v Italiji Gorelkin pa iz Moskve v Rim. Oba veleposlanika bosta, čim jirideta v omenjeni prestolnici, takoj prevzela svoje posle.
Trgovina med Sovjetijo in Bolgarijo
Sofija, 10. jun. DNB: Na podlagi sporazuma o trgovinski zamenjavi med obema državama, sklenjenega meseca januarja letos, je sovjetska zveza poslala v Bolgarijo v začetku junija 5500 ton bombaža. Od tega ga bodo 2000 ton predelali in spet izvozili nazaj v Sovjetsko zvezo, ostali del pa bo ostal v Bolgariji za domačo porabo.
Spopad na meji med Litvo in Sovjetijo
Kaunas, 10. junija. Na litovsko - sovjetski meji blizu Alitusa se je pripetil incident. Neki prebivalec, čigar posestvo leži tik ob meji, je oddal več strelov proti sovjetski straži. Takoj so se pojavili sovjetski obmejni stražniki in vzeli revolver temu prebivalcu. Ta je izjavil, da je streljal na nekega skobca. Uvedli so preiskavo, ker mislijo, da je Litovčan hotel streljati na nekega sovjetskega vojaka.
Kaunas, tO. jun. DNB: Ob 10.30 se je litovski zunanji minister odpeljal s posebnim vlakom v Moskvo. Minister se bo udeležil razgovorov, ki jih ima že od petka predsednik
sem se spomnil, da sem bil sam prav tak, pa mi je kar mrzlo postalo po hrbtu.
Zaman 6em poskušal priti do težje poškodovanih krajev. Tu in tam je videti na cestah jame, prav lepih proporcij, in pa kaka mimogrede porušena hiša, kot bi jo nekdo z nožem prerezal, navpično ali vodoravno. Toda če je bila prva kavarna porušena. 60 v sosednji, nekaj hiš naprej, že vsi zbrani, čeprav je tudi tu puh podrl eno steno, in vse mirno pije aperitiv — posebna milost od strani gospodarja ker sicer je ponedeljek dati brez aperi-tiva; pa kdo ne bi ob tej priliki skozi prste pogledal. Med tem pa iz ruševin sosednjih hiš gasilci spravljajo ranjence in mrliče. Tu pa vsak obuja spomine. Tega bi bila nekoč kmalu ubila opeka s strehe, na drugega se je pred kratkim na cesti skoraj podrlo drevo. Še jaz se spomnim, kako 6em šel v marcu po velikih bulvarjih; veter je lomil drevesa. kai naenkrat butne predme težek kovinski zavoj za rože. prav iz petega nadstropja. Seveda sem bii takoj obkrožen od pasantov, ker so vsi mislili, da sem dobil živčni napad, tako sem debelo pogledal, kaj naenkrat ta zaboj pred menoj pomeni. Neki dobrosrčen stražnik mi je celo ponudil, da me pelje v kavarno na kozarček.
Tako smo bili drugi dan vsi začudeni, ko nam ie poveljnik mesta po časopisih čestital, da smo se dobro držali Saj je vendar šlo vse čisto preprosto. Kdor jo je dobil po glavi, je itak šel po gobe, da bi se pa razbunali potem, ko smo že enkrat pete odnesli, bi bilo pa res odveč. Samo zvečer si vsak primakne hlače malo bliže da so pri rokah, ker kljub vsemu človek le rajši vidi, da na soseda pade. — Končno pa je V6e le bolj ali manj stvar verjetnostnega računa. Te razmere nas pa počasi vodijo do evangeijskega načela, da človek ne 6me misliti na jutrišnji dan.
vlade Merkis z Molotovom. V litovskih poli-tičnih krogih pripisujejo sovjetsko - litovskim jjogajanjam velik pomcu.
Irska ie tudi v nevarnosti
Dublin, 10. jun. AA. Reuter: Predsednik irske vlade de Valera je imel včeraj govor, v katerem je naglašal, da je dolžnost vsakega človeka takoj stopiti v vojsko, da bi bil varen. Vsakega napadalca bo drago veljalo — je dejal de Valera — če hi poskusil prodreti na Irsko. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da morda veliko število ljudi ne upošteva resnosti položaja ter je nanje naslovil zahtevo, naj spremene svoja zastarela pojmovanja o položaju in naj sc odzovejo vladinemu klicu.
London, 10. junija. Havas: De Valera ie imel včeraj v grofiji Cler kratek govor, v katerem jc pozval prebivalstvo, naj 6e priglasi za vojsko narodne obrambe. Če želimo — je dejal — izogniti se razdejanju, ki ga prinaša vojna, moramo biti pripravljeni in preprečiti vsak poskus napada oziroma iz-krcavajna,
Anglija uvedla obvezno vojaško dolžnost
London, 10 jun. AA Reuter: Zakonodajni svet je danes 6prejel dekret, ki uvaja obvezno vojaško službovanje za vse Britance. Zakonodajni svet je prav tako izglasoval dekret o izurjenju krajevnh čet in obrambnega korpusa.
Tajne seje angleškega parlamenta ne bo
London, 10. jun. AA. Reuter: Parlamentarni dopisnik Reuterja porača: Kljub temu, da so neki krogi računali 6 tem, da se bo jutri spodnja zbornica sestala na tajno sejo in da bo na tej seji velika debata o vladni politiki, se zdaj zdi, da tega no bo. Spodnja zbornica je pred kratkim sklenila kar največji odpor proti Nemčiji in moralno in gmotno pomoč Franciji v njeni težki preizkušnji. Pretekli teden so se širili glasovi, da bo več članov vlade kritiziranih zaradi svoje prejšnje politike, toda takrat 60 mislili, da bo vlada računala za tajno se]0 z neomejenim časom in da bo tako možna debata
0	vseh vprašanjih. Toda vlada bo omejila debato na en sam dan Spodnja zborn.ca ne želi izgubiti niti enega dne s kritikami. Vlada zahteva, da se glavna pozornost posveti vojni sami.
Ukrepi na švicarski meji
Bern, tO. junija, b. švicarsko vojno vodstvo je podvzelo vse jiotrebne korake na francoski meji, kjer preti nevarnost, da bodo večje francoske enote zaradi vedno hujšega pritiska Nemcev prešle na švicarsko ozemlje. Vse te francoske enote bodo razorožene in internirane.
Protiangleške demonstracije v Madridu
Rim, tO. jun. b. Dopisnik »Gionurle d'Ita-
1	i a c poroča iz Madrida, da se prirejajo v vsej Španiji protiangleške demonstracije, ko je novi angleški poslanik sir Samuel lloare prišel iz kraljevske palače, kjer je prcrlal svoja akre-ditivna jiisma generalu Francu, ga je pričakovalo okoli 1000 demonstrantov, ki so vzklikali: Gibraltar jc španski. Policija je takoj intervenirala in demonstrante razgrnila.
Kjobenhavn, 10. jun. DNB: V dobro poučenih krogih izjavljajo, da se v kratkem začno jiogajanja med Dansko in Švico za sklenitev trgovinske pogodb"-
Ponoči govori Roosevelt
Washington, 10. junija. AA. Reuter: Predsed-Afk Roosevelt bo imel nocoj ob 23.15 (po Green-vichu) svoj govor, ki ga bodo prenašale ameriške radijske postaje v nekaj jezikih.
Roosevelt je prebil svoj oddih na reki Poto-mac. Med osebnostmi, ki so bile z Rooseveltom na jahti, je bil tudi član velejDoslaništva USA v Berlinu, Aleksander Kirk, ki se je pred nekaj dnevi vrnil v USA zaradi gotovega referata.
Washington, 10. junija. Pod vtisom prodiranja nemških čet je intervencionistična struja v USA dobila novega impulsa.. Tako je n. pr. 30 uglednih književnikov in profesorjev poslalo odprto pismo Newyork Timesu z zahtevo, da Združene države takoj napovedo Nemčiji vojno. Fronta ob Sommi, pravi to pismo, predstavlja mejo nacionalnih interesov Amerike, zato morajo Združene države takoj zastaviti vse svoje vojaške sile v obrambo te meje. Bivši zunan. minister v Hoovrovi vladi Stimson je tudi poslal odprto pismo listu »Newyork Herald Tribuni« z zahtevo, da Združene
države čim hitreje pošljejo orožje zahodnima velesilama in uvedejo splošno vojaško obveznost.
Newyork, 10. junija. Reuter: Prekooceanski parnik »Prezident Roosevelt« je priplul v newyor-ko pristanišče s 723 ameriškimi državljani, ki so se vrnili iz Evrope.	'	•<«
Pomoč zaveznikom nulna
Newyork, 10. junija. AA. Havas: Bivši državni podtajnik Henry Stimson je poslal pismo uredništvu lista »Newyork Herald«, v katerem popolnoma odobrava izjave generala Perschinga, ki je zahteval, da se zaveznikom pošlje pojjolna pomoč ter da se predvsem povečajo pošiljke letal, tankov in ostalega vojnega materiala. V pismu tudi stoji, da bi v Združenih državah morali vpeljati splošno vojaško obveznost.
Lizbona, 10. junija. AA. Havas: Ameriški admiral David Lebreton, poveljnik pomorske eska-dre, je prispel z letalom v Lizbono.
Sovjetija in Japonska se sporazumevata

Svet za zunanjo trgovino ustanovljen
Več kontrole l
Belgrajska »Samouprava« prinaša članek, kjer govori o potrebi samokontrole in samodiscipline javnosti z oairom na razne govorice, ki se razširjajo zlasti po radiju in letakih. List naglaša, da je to potrebno, ker je nevtralnost Jugoslavije ugotovljeno dejstvo. »Če pa se Jugoslavija upira rovarjenju, ki prihaja od zunaj, se mora zavarovati tudi pred vsemi poskusi od znotraj. Zato mora Jugoslavija poostriti kontrolo razširjanja raznih govoric v svojih mejah. Ne more dopustiti, da bi se v nji razširjali letaki z raznimi izmišljotinami, ki jih razširjajo lahkomiselni in brezvestni ljudje. Organizirati mora svojo obrambo proti ljudem, ki ustvarjajo psihozo zoper zahteve politike. Celo sam poskus ustvarjanja take psihoze jo treba pravočasno preprečiti. Živimo v času velikih dogajanj in razburjenj, ki uničujejo živce. Zato mora v takih razmerah javno mnenje biti konstruktivno, resno ter vsikdar na višku. Zato od oblasti pričakujemo strogo izvajanje postav zoper tiste, ki v javnem mnenju povzročajo nemir... Zalo država pozdravlja ukrepe vlade tudi zojier profilarje in špekulante ler poživlja na največjo strogost sodišč iii vseh organov javne oblasti.«
Zoper defetiste
Belgrad, 10. junija, m. Minister za trgovino in industrijo je v soglasju z gospodarsko-finančnim komitetom ministrov izdal pravilnik o svetu za zunanjo trgovino, s katerim se pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino ustanavlja kot posvetovalni organ ministra za trgovino in industrijo za vsa področja zunanje trgovinske politike. Ta svet bo imel posebno nalogo, da bo dajal mišljenja in sklepal o uvedbi kontrolnih ukrepov glede uvoza, izvoza in tranzita ter ureditve trgovskih in plačilnih odnosov za inozemstvo, dalje o načinu plačila za uvoz, izvoz in izvedbo kompenzacij poslov za inozemstvo, kakor tudi o državnih naročilih v inozemstvu in pogojih o načinu plačila teh naročil.
Svet za zunanjo trgovino ima 14 članov, med katerimi so pomočnik ministrstva za trgovino in industrijo, inšpektor državne brambe, ravnatelj
ravnateljstva za zunanjo trgovino, glavni ravnatelj
Prizada, načelnik industrijsko-obrtnega oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo, dalje po cn zastopnik finančnega, vojnega, prometnega, kmetijskega ministrstva, ministrstva za zunanje zadeve ter gozdove in rudnike, dva zastopnika banskih oblasti banovine Hrvatske ter zastopnik Narodne banke.
Ta svet bo imel nalogo, da ima poleg rednih sej konference z zastopniki gospodarskih zbornic, zadružnih zvez ter drugih gospodarskih organizacij zaradi obravnavanja vprašanj, ki se tičejo zunanje trgovine in trgovinske politike sploh. Te konference bo skliceval predsednik sveta po potrebi, toda najmanj enkrat na vsaka dva meseca
Pravilnik je objavljen v današnjih Službenih novinah in je z današnjim dnem stopil v veljavo.
Živahni politični posveti v Belgradu
»Narodna odbrana« je prinesla zanimiv članek zoper defetiste ter med drugim naglaša, da je namen defelizma slabili zaupanje v samega sebe, razbijati vse činilce narodnega odpora, desorganizirati javno življenje ter demontirati državno upravo. Česar ne zmore puška, lop, bombnik in tank, to slori potem defetizem, ki je najbolj podlo sredstvo, ki so se ga doslej posluževali ljudje, da bi z njim razbili odporno silo drugega... Naša družba, ki je patriotska ter se zaveda svojega položaja ter nalog, mora v klici zalreti vse defetistične prikazni, naj že pridejo na dan od katere koli strani v kakršni koli obliki. To pa je treba storiti pravočasno, ker se vsaka bolezen da pravočasno ozdraviti. Če defetistične prikazni izhajajo iz klepetavosti, lahkomiselnosti in nepoučenosti, naj se zakon izvaja sicer odločno, vendar uvidevno. Nato »Narodna odbrana« pozivlje vse državljane v boj zoper defetizem v vseh njegovih oblikah. Dopustiti defetistične prikazni, da se okrepe in ukoreninijo, pomeni isto, kar pomeni poraz, pomeni isto, kar izguba najsvetejših narodnih pridobitev.
Srbski list o Hrvatih
V Belgradu je začel izhajati nov list »Naša linija«, ki ga izdaja Miloš Miloševič. List se poteguje za sporazum med Ljubljano, Zagrebom, Bel-gradom in Sofijo. V svojem članku med drugim tole naglaša: »Kot Srbin bom povedal Srbom maogo neprijetnih stvari. Najprej jim bem povedal, da so slabo poučeni, kar hudo žali Hrvate, ki 6o spet preveč občutljivi. Hrvate od Srbov tie loči Ie vera. Poleg po veri se Hrvati ločijo od Srbov tudi po mnogo lastnostih, ki iz njih delajo poseben narod, kateri jc siccr Srbom močno blizu, vendar ne mnogo bližji ko Bolgari. Treba je reči, da hrvatski narod po večini govori jezik, ki za Srbe ni nič bolj razumljiv kakor bolgarski ali slovenski jezik. V preteklosti se s Hrvati nismo nikdar srečavali niti v v dobrem niti (v^a]ism.	ni^o, bili »robovi« v
Avstro-Ogrski in mi pn nismo »osvobodili«'. Od polovice 9 stoletja so Hrvati imeli svoje narodne knezp ali kralje. Z Madžari so 6c Hrvati pismeno pogodili, da 60 ohranili v svojih rokah upravo, sodstvo in šole v narodnem jeziku. V Zagrebu 60 imeli svoj sabor in svojo vlado, v peštanski državni zbor pa so pošiljali svoje delegate, kakor tudi v dunajski državni zbor. Samostojno so razpolagali z enim delom svojih dohodkov. Večji del njihovih vojakov je služil v hrvatskih domobranskih enotah na samem Hrvatskem pod poveljstvom hrvatskih in srbskih častnikov. Hrvati so sc stoletja ustavljali tujemu navalu od vseh štirih strani ter so 6e bolje ohranili kakor Čehi, bolje kakor Poljaki in cclo bolje kakor nekateri Srbi. Niso se dali pretopiti, temveč so celo mnogo tujcev pohrvatili. Hrvati so 3 mislili na Jugoslavijo najmanj 100 let poprej, preden je nastala. V Belgradu so še sedeli Turki, ko se je Zagreb imel za glavno mesto Hrvatov, Srbov in Slovencev. Hrvati se ne žele izgubiti v kaki neslo vanski zavojev a lni državi. Želeli so še pred Srbi ter bolj kakor Srbi žele Hrvati veliko južnoslovan-sko državo. Žele v Jugoslaviji biti enakopravni s Srbi. Hrvati niso separatisti, marveč zahtevajo zgolj enakopravnost v Jugoslaviji, ker jim zgodovina pač ni podelila prvenstva v manjši Jugoslaviji brez Srbije. Vedno so se imeli za domačine na Hrvat-skom, v Slavoniji in Dalmaciji, tamkajšnje Srbe pa so kot naseljence imeli za svoje goste.«
Zoper izjavo Milana Grola
Glasilo ministra dr. Lazarja Markoviča »Delo« je prineslo o zadnji izjavi voditelja demokratske 6trarke Milana Grola tole kritiko: »Ne želimo presojati politične sodbe g. Milana Grola o koncentraciji, ker ima vsaka politična stranka pravico svoje stališče izdelati ter braniti. Ves svet pa je bil presenečen, da je v teh in takih časih mogoče govoriti o koncentraciji opozicije, o nekaki koncentraciji za notranji boj in za notranje spopade. Kar nas v izjavi Milana Grola zanima in kar moramo kot javno glasilo kritično presoditi, to je trditev voditelja demokratske stranke, češ da javno mnenje v naši državi, zlasti pa srbsko jav.no mnenje, ne odobrava sporazuma od 26 avgusta ter da je to treba upoštevati. Če bi javno mnenje v srbskih vrstah res ne odobravalo sporazuma s Hrvati, bi to bila huda in resna zadeva Toda ta Grolova trditev je docela brez podlage ter neresnična. Najširši srbski narodni sloji so sporazum s Hrvati ne le pozdravili temveč so tudi nedvomno izjavili svojo pripravljenost politiko sporazuma lojalno in pošteno do kra;a izvesti. Vidijo preokret v splošni zunanjosti države ter v psihološkem stanju srbskih, hrvatskih in slovenskih ljudskih plasti. Velikansko število demokratov ie zaoustilo vodstvo demokratske stranke ter obrnilo hrbet Milanu Grolu in njegovim prijateljem, pozdravljajoč snorazum kot delo razumne in trezne državne politike.«
Občinske volitve v Vojvodini
Preteklo nedeljo so bilo občinske volitve v desetih občinah donavske banovine, in sicer v njenem zahodnem delu. Kakor se glasi poročilo iz Novega Sada, je pri teh volitvah JRZ dobila štiri občine, HSS pa šest. Zanimive so številke po posameznih občinah: v Trojancih, okraj Darda, je glasovalo 1 11 volilcev, izmed katerih je dobila JRZ 06, HSS 45 glasov. V Dražu je HSS dobila 205, JRZ 9H glasov. V Dubošivici je HSS dobila vseli 193 glasov, ker je bila le njena lisla. V Bačtt JRZ 570, HSS 283 glasov. V Sonti IISS 717, JRZ 41. V Plavili JRZ 261, HSS 224 glasov. V Bajmoku HSS 1721. JRZ 21 glasov. V Svetozaru Miletiču HSS 551, JRZ 177. V Bačkem Bregu HSS 281. JRZ 85. V Čonopllah JRZ 745. HSS 75 glasov. Volilna udeležba je bila med 38 do 67%
Belgrad, 10. junija, m. S povratkoni predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka je znova oživelo politično življenje. Dopoldne je bila v kabinetu dr. Mačka najprej daljša konferenca članov kmečko - demokratske koalicije. Na sestanku so bili podpredsednik vlade dr. Maček, finančni minister dr. šutej, minister brez portfelja dr. Bariša Smoljan kot zastopniki HSS. Od strani SDS so pa bili navzoči predsednik in minister za socialno politiko dr. Budisavljevič in glavni tajnik te politične skupine Sava Kosanovič, Po tej konferenci sla imela daljši razgovor predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade gosji, dr. Vladko Maček.
Popoldne ob 5. so se v hotelu »Majestic« sešli člani vodstva samostojne demokratske stranke ter so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so se pojavila po znanih izjavah, ki sta jih podala predsednik JRZ g. Dragiša Cvetkovič na eni strani in na drugi strani predsednik SDS, minister za socialno politiko dr. Budisavljevič. Na sestanku so bili minister dr. Budisavljevič, glavni tajnik SDS Sava Kosanovič in predsednik izvršilnega odbora SDS Venčeslav
Vilder, ki je popoldne dopotoval z letalom iz Zagreba v Belgrad.
Na tej konferenci so imeli samostojni demokrati širšo konferenco vodstva stranke, na kateri so razpravljali o istih vprašanjih. Rezultate današnjih konferenc bodo jutri sporočili na seslankti vodstva SI) koalicije.
Polog konference, ki so jo imeli samostojni demokrati, je bil v Belgradu popoldne tudi sestanek radikalnega glavnega odbora.
Belgrad, 10. junija, m. Okrajna organizacija JRZ za okraj aleksinski je na svoji seji izvolila za predsednika okrajne organizacije predsednika vlade in predsednika JRZ g. Dragišo Cvetkoviča.
Bclgrad, 10. junija. AA. Po nekaj dneh bivanja v Zagrebu se je finančni minister dr. Juraj Šutej vrnil davi v Belgrad. Prav tako se je vrnil v Belgrad minister za gozdove in rudnike dr. Dža-fer Kulenovič, ki se je mudil v Brčkent. Dalje se je davi vrnil v Belgrad kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič, ki je prebil nekaj dni v Ne-gotinu i" okolici, da si je ogledal poplavljene kraje.
Zaradi velikih eialim v Srbiji so nastale povodnji
Belgrad, 10. jun. m. Iz belgrajske okolice, kakor tudi iz notranje Srbije poročajo o ponovnih velikih nalivih, ki povzročalo povsod veliko škodo. Tako se je včeraj utrgal oblak nad Kijevim in Res-nikom pri Belgradu.
Zaradi neviht so močno narasle vse vode ter so poškodovale glavno železniško progo pri Nišu. Tudi iz Mladenovca, Aleksiča in Markovca poročajo o velikih nevihtah, ki so divjale po tamošnjih
krajih, kjer so poškodovale železniško progo, več cest in razdejale več hiš.
Od stalnega deževja in nalivov se je na več mestih razlila velika Morava ter je poplavila ve-, like dele s pšenico in koruzo zasejanega polja. Od j stalnega deževja sta pričeli naraščati tudi Sava in j Donava, ki je pri Zemunu narasla že za 6 metrov nad normalo.
rtumiinija sc nahaja ves čas sedanje evropske vojne tako rekoč v obrambnem položaju. in sicer se ne brani, kakor vemo, z orožjem v rokah, ker ji je uspelo, da je kljub izredno kočljivim okoliščinam, v katerih1, so nahaja, ohranila do zdifj svojo nevtralnost. Njena obramba je diplomatičnega značaja, to sc pravi, da so romunska vlada pri vseh velesilah prizadeva, pa naj bodo iz tega ali iž onega tabora, tla bi ohranila oclost svojega teritorija, ki jo po raznih okoliščinah ogrožena.
Velike težave ima Romunija že samo s svojo nevtraliteto, pn jih je doslej z zelo modro in spretno politiko znala ohraniti in se tudi spričo skrajnega napori, ki ga obema vojskujočima strankama nalaga usodni razvoj vojaških operacij na zahodni fronti, ne boji, da bi mogla zaradi tega vprašanja samega priti v bližnji bodočnosti v zadreao. Vsaj dokler ostane Italija izven vojnega konflikta, se Romunija nima bati, da bi kakšna intervencija s Sredozemskega morja na balkanske obali sprožila dejanja, ki bi Romunijo hočeš nočešt; potegnila v vojno, ker vrši Romunija strogo kontrolo nad prometom po Donavi k njenim pristaniščem na Črnem morju ali pa iz Črnega morja v srce srednje Evrope, na čemer je najbolj interesirana Nemčija, ki nujno potrebuje romunskega petroleja, se ji ni bati po-sledic kakšnega spora, ki bi nastal, če bi kdo hotel ta promet kakor koli že oteževati ali onemogočati. Na drugi struni pa njen največji' odjemalec Nemčija nima nobenega interesa spravljati Romunijo v kakršne koli težave, dokler blagovna izmenjava med obema državama ni motena. Seveda stane romunsko vladoB velikega truda, da previdno balansira mod obema skupinama evropskih velesil in so no-beni ne zameri, likrali pa to zahteva od nje tudi velikih žrtev, če pomislimo, da je v mnogih političnih in gospodarskih ozirili navezana na zahodni demokraciji, s katerima ima trgovske pogodbe, je pa morala iz ozirov do Nemčije odkloniti ugoden predlog njenih nasprotnic, da bi jima za drag denar prodala večji dol svojih surovin, to se pravi v prvi vrsti petroleja in žita tor goveje živine, da bi bila Nemčija prikrajšana za te tako dragoceno proizvode. Vendar narod to politiko vseskozi odobrava in je pripravljen zaradi toga nositi težke žrtve, da bi lo Romunija ne bila zapletena v krvavi evropski plos, ki vsakogar toni bolj plaši, čim bolj se razvija v neusmiljeno klanje in uničevanje neizmernih dobrin.
Največ skrbi Romuniji torej ne prizadeva spor mod Nemčijo in demokratičnima zaveznicama, dokler sc ta spor ne bi razširil na jugovzhodno območje Evrope, ampak neporavnano nasprotje med Romunijo in Sovjetsko Rusija zaradi Besarabije, kor ni treba, da bi to nasprotje sprožilo v nevaren sjKir šole izbruh vojske na obalah Sredozemskega morja, ampak moro to vprašanje postati poreče in neposredno zmotiti mir ob kakršni koli priliki, ki bi se za to nudila in bi jo nasprotnik hotel izkoristiti. To beserabsko vprašanje skrbi romunsko vlado bolj, kakor bi so to dalo sklepali i/ tiska ali uradnih izjav, kt ne povedo nič drugega, kakor (la je Romunija trdno odločena. da brani svoje ozemlje uli kateri koli njegov del. Vendar pa se razvidi iz italijanskega časopisja, ki nam pove. da so v zadnjih časih posebno Italija trudi, dn bi Romunija v besarabsketn vprašanju na kakršen koli že način poiskala izhoda, dn je morala stvar postali zelo pereča in čedalje bolj pereča, tako da so njen pomen nn noben način no da zmanjševati. Ne bomo poerevali zgodovine Besarabije. čije pripadnost se ne da razmo-trivati samo z. etnološkega stališča, kor je v njem romunskega prr.bivalstva slaba polovica,
druga polovica pa so Ukrajinci in Žici j e, ampak je važnost te dežele med Dnjestrom in Prutom v tem, da prav tako. kakor južno od njo ležeči pas Dobt-udže, meji na široko območje ustja Donave in zato vsakdo takoj uv idi politično in . vojaško važnost oboli teh spornih ozemelj. Besa ni bij a je bila od 1812 do 1856 |K)d rusko oblastjo, od 1836 do 1878 pod Romunijo, kateri so jo prisodile zahodne velesile po krimski vojni, svetoštefanski mir 1888 pa jo je spet prisodil Rusiji, ki je pu Romuniji v zameno za Besarabijo dala Do-brudžo. V zapletenih homatijah zadnjih let svetovne vojne sc je Besarabije spet polastila Romunija, ki jo dosegla za to priznanje zahodnih velesil šele lota 1920, česar pa Rusija do današnjega dne ni priznala. Romunija se je glocle lega pogajala s Sovjetsko Rusijo leta 1921 in 1924: ker pa Romunija ni pristala v noben kompromis v tej zadevi, so Sovjeti doslej vztrajali na kategoričnem stališču, da to deželo zahtevajo nazaj in se ji ne odpovedo. V tem smislu so bile podane Romuniji zaupne izjave tudi ob začetku sedanje vojne pa do današnjega dne.
Zveza besarabskega vprašanja z vprašanjem Dobrtidže je tako prirodna, da je tako lani kakor lotos tudi Bolgarija obnovila svojo zahtevo po Dobrudžj ali vsaj po južnem delu tega pasu med črnomorsko obalo in vzporedno z njo tekočo Donavo, ker je tukaj prebivalstvo po pretežni večini bolgarsko. Tudi za tako žrtev se je Romuniji težko odločiti, saj nekako na sredini tega pasu leži prevažno romunsko pristanišče Konstanca. Spričo takega stanja Evropa ni bila preveč presenečena, ko je izvedela, da je usodni moment izkoristila Madžarska, du Romunijo opomni, da v Transilvaniji po madžarski statistiki živi po večini madžarsko prebivalstvo in dn bi bilo treba pristopiti tudi k rešitvi toga vprašanja, ki se je zdelo po trianonskem miru končnoveljavno rešeno. Po zanesljivih informacijah je Romunija, ki smatra v vprašanju Besarabije nemogočo vsako rešitev, ki bi to deželi nli kateri koli njen rlol prisodila Rusiji, pripravljena odstopili Bolgariji južno Bobrurlžo. brez Konstanoe seveda, dočim naj bi se v Transilvaniji izvedla kakšna poprava meje, združena morebiti tudi s preselitvijo dela madžarskega prebivalstva, vendar pa so dozdaj ni našla nobena srečna formula v tem pogledu, ki bi zadovoljila obe stranki. So se pa zmenile vse le države, da teli vprašanj ne bodo reševale niti silile v kakšno rešitev, dokler traja evropska vojna, ker so vse te tri države v izrecnem ali ne-izrernem soglasju z vsemi ostalimi balkanskimi državami nn tem stališču, da se no smejo ustvarjati na Balkanu zapletljaji, ki bi ga potegnili v vojsko.
Seveda je besarabsko vprašanje tako. da vsa druga potiska v ozadje in ne neha ogrožati sedanjega teritorijalnega obsega po minuli vojni nastalo velike Romunije. Romunija jo močno oborožena in pripravljena na obrambo do skrajnosti, režim strogo nadzoruje tujce in zapira sumljive elemente, prosto gibanje po državi je omejeno, oziroma strogo nadzorovano in materialni, moralni in psihološki odpor Romunije. če bi bilo treba braniti državo, je na višku, kakor ni bil še nikoli tako. Razume se, da temu odgovarja tudi diplomatična delavnost Romunije. V lom iioglcdti pa se zdi. la se položaj še ni razjasnil, da razna posvetovanja niso imela uspeha nli vsaj še ni#o prinesla potrebno gotovosti in da zato odnošaji med Romunijo in Sovjetsko Rusijo s čedalje večjo močjo silijo k rešitvi, o kateri jo želeti, da bi bila taka. da 1*> podprla res'ri prizadevanja vseh balkanskih držav in Sovjetske Rusije same. da bi bil Balkan obvarovan vojnega meteža,
Dr. Korošec v Bukarešti
Bukarešta, 10. junija. AA. Danes ob 14.45 so je pripeljal z brzini vlakom v Bukarešto predsednik jugoslovanskega senata dr. Anton Korošec. Na postaji so dr. Korošca sprejeli predsednik romunskega senata Argetoiano, pomočnik zunanjega ministra Cratoanu, odpravnik jugoslov. poslaništva Kuliiier z osebjem poslaništva.
Dr. Korošec se je pomudil v kratkem razgovoru s prisotnimi, nalo se ie pa odpeljal v hotel »Athones-Palace«. kjer se je nastanil. Kmalu nato je dr. Korošec obiskal jugoslov. poslaništvo, nalo pa so je vpisal v dvorne knjige.
Se!a katoliških škofov v Zagrebu
Zagreb, 10. junija, b. Jutri zjutraj se bo pričela v Zagrebu seja katoliškega episkopata. V Zagreb je dospelo že več škofov. Tako je danes zjutraj dopotoval z belgrajskim brzovlakom vrhbosanski nadškof dr. Ivan Šarič, popoldne ob 4.30 sta do-potovala dr. Josip Srebrnič, škof krški, iu dr. Viktor jjurič, škof senjski, djakovski škof dr. Akšamovič je pa že nekaj dni v Zagrebu. Pridejo še dr. Boni-fačič, dr. Ujčič in o. Jeromin Sileta. V sobolo popoldne se vrne v Zagreb tudi zagrebški metropolit dr. Alojzij Stepinac, ki je že ves teden na deželi.
Rojstni dan bratov Radičev
Zagreb, 10. junija, b. Jutri bo v Zagrebu proslava rojstnega dne Stjepana in Aniona Radiča, ki jo prireja Seljačka sloga v vsej Hrvatski. Današnji zagrebški tisk posveča tej proslavi največjo pozornost in prinaša slike pokojnih bralov Radičev, dr. Mačka in Rudolfa Hercoga kot predsednika Seljačke sloge, k; prireja to proslavo.
Otroško skrbstvo na Hrvatskem reformirano
Zagreb, 10. junija, b. Oddelek za socialno skrbstvo banovine Hrvatske je v sobolo zaprl otroške domove. Vsi otroci se oddajo v rejo na kmete.' Kmetom, ki sprejmejo otroke v oskrbovanje in vzgojo, se bodo izplačevale nagrade mesečno po 200 din. Banska uprava upa, da bodo tako otroci bolje oskrbovani, kakor so bili v otroških domovih, in da se bodo navadili kmečkega dela in vzljubili rodno grudo. Obenem bodo pa kmetje, ki prevzamejo oiroke v oskrbovanje, imeli s to oskrbnino tudi malo olajšavo v svojem težkem položaju
Zoper morilce dr. šufiaja
Zagreb, 10. junija, b Danes se je pričela pri okrožnem sodišču proti Branku Zvvergerju, Ljubo-mirju Beloševiču in Stevi Večerincu glavna razprava, za katero je veliko zanimanje. Obtoženi so, da so 18. februarja leta 1931. na zverinski način umorili vseučiliškega profesorja dr. Milana Šufiaja. Obtoženec Stevo Večerinac je prišel na rafpravo v uniformi političnega upravnega pripravnika. Po prečitanju obtožnice se je pričela razprava, ki bo trajala nekaj dni.
Volitve v kmetijsko zbornico v Vojvodini
V nedeljo so bile v 25 okrajih donavske banovini vdlitve svetnikov Kinelljslke zbornice. Izid volitev je naslednji: v 21 okrajih je bil izvoljen zastopnik Kmetijske zbornice, ki je pristaš JRZ, v 1 okraju je bil izvoljen pristaš dr. Marltovičeve skupirie, v 1 demokrat, v 1 pa zemljoradnik Ojor-gjevičeve skupine. Volitve ua Uki pa so odložene na pozneje.
Drobne novice
Belgrad, 10. jun. AA. Premeščen je inž. M'i-ron Brinar za gozdarskega pristava na gozdarski odsek banske uprave v Ljubljani.
Belgrad, 10. junija m. S kraljevim ukazom je napredoval za referenta državnega sveta v 4. skup. 1. stopnje Zdenko Verstovšek — Premeščen je računski uradnik 6. skup. Fran Petrina iz Zagreba v krajevno kontrolo v finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
Belgrajske novice
Belgrad, 1.0. junija. AA. Devizni odbor Narodne banke je odredil, da morejo lastniki motornih jadrnic in ribiči, ki love ribe v domačih vodah, kupovati pogonski material (nafto) v svobodnih skladiščih za dinarje, namesto za svobodno devize ne glede na oba sklopa deviznega ravnateljstva Narodne banke z dne 4. marca t. 1.
Zagrebške novice
Zagreb, 10. junija, b. Jutri ob 11 dopoldne bo zagrebški župan Mate Starčevič. odprl v časnikarskem domu mestno knjižnico, ob 1145 pa mestni higienski muzej.
Zdravniški kongres proti tropičnim boleznim
Berlin, 10, jun. DNB: "Institut za 4ropične bolezni v Hamburgu bo proslavil letos svojo 40 letnico obstoja. Pri tej priliki bo v jeseni priredil 'ob sodelovanju z nemškim medicinskim društvom za tro-pične bolezni zdravniški kongres za boj proti tem boleznim Tega kongresa se bodo verjetno udeležili tudi zastopniki ii inozemstva. Na njem bodo razpravljali o delu na polju zatiranja tropičjiih bolezni, v prvi vrsti v Afriki.
Hiša v nekem belgijskem mestu, ki je postala žrtev nemških bomb.
ipodakstvo
Zahteve naših sadjarjev
Sadjarji in vrtnarji so sestavili na svoji redni letni skupščini dne 2. junija t. 1. nastopne resolucije:
1.	Določbe lovskega zakona naj se tako spremene: a) da bo mogel občinski odbor v onih občinah, kjer je sadjarstvo gospodarska panoga, odrediti, da se mora zajec iztrebiti: iztrebiti ga mora lovski zakupnik; b) da bo sadjarjem v ostalih krajih zagotovljeno povračilo dejanske škode brez posebnih stroškov in strogih formalnosti; c) da pri spremembi lovskega zakona sodelujejo zastopniki kmetijskih zbornic in sadjarskih društev; č) da se za predsednike odškodninskih razsodišč postavljajo samo osebe, ki so tudi praktični sadjarji.
Vlado prosimo, da našo zahtevo upošteva, javne korporacije in vsa druga javnost pa naj nas podpre v tej upravičeni zahtevi.
2.	Kr. banska uprava na) podvzame potrebne ukrepe, da se bo banovinska naredba o čiščenju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev z dne 7. januarja 1939 povsod strogo izvajala. Zanemarjeni sadovnjaki so gnezdišča številnih zaje-davcev, ki stalno ogrožajo oskrbovane nasade, zato naj se proti zanikrnežem v naredbi določene sankcije tudi izvajajo.
3.	Obvezno škropljenje proti San Josč-kaparju bo rodilo željen uspeh le tedaj, če se bo izvajalo v okuženih okoliših v vseh nasadih brez izjeme. Ker pa so pokončevalna sredstva in drevesne škro-pilke sorazmerno drage, si jih manjši in srednje veliki posestniki zaradi občutne denarne stiske pri najboljši volji ne morejo nabaviti, je neizogibno potrebno, da priskočita prizadetim kmetovalcem na pomoč država in banovina z izdatnimi denarnimi podporami. Škropljenje opravijo pod strokovnim vodstvom posestniki sami. Prosimo kraljevsko bansko upravo, da odredi fitopatološki pregled sadovnjakov v vseh okrajih ter izda v primeru okužbe potrebne ukrepe.
4.	Če namerava oblast saditi obcestne nasade, naj v ta namen podeli kmetovalcem drevje brezplačno. To drevje bodo kmetovalci oskrbovali sami po navodilih oblasti. Drevje in pridelek naj bo last kmeta, na čigar zemljišču raste.
5.	Občutna ovira za dobičkanosnejši razvoj sadne trgovine je pomanjkanje primernih sadnih shramb (sadnih skladišč) pri naših kmetovalcih. Z ureditvijo sadnih skladišč na zadružni osnovi bi se stroški za producenta znatno znižali in sadje bi bilo mogoče prodajati tudi pozimi, ko je navadno ugodnejša konjunktura kakor jesnei. Taka skladišča bi bila najuspešnejši regulator cen na domačih in tujih tržiščih in bi bila velikega pomena za povečanje konzuma — prvenstveno namiznih jabolk. Dala bi uspešno orožje v tekmi z inozemskim, zlasti z ameriškim blagom, ki si osvaja jugoslovanska tržišča proti koncu zime tem lažje in uspešneje, ker domačega blaga v tem času primanjkuje. Merodaj-ne oblasti prosimo, da nudijo našim sadjarskim podružnicam in zadrugam izdatno denarno pomoč za gradnjo zadružnih sadnih skladišč. Ponavljamo ponovno našo zahtevo, da se zgradita v Mariboru kot v najvažnejšem jabolčnem središču v državi, kakor tudi v Ljubljani, čimprej centralni skladišči s hranilnimi napravami. Taka skladišča bodo do-našala ogromne koristi našim sadjarjem in izvoznikom, služila bosta pa tudi potrebam tranzitnega prometa s sadjem v druge države.
6.	Nadprodukciji zelenjave v Sloveniji, posebno v Ljubljani in okolici, je treba posvečati posebno pažnjo in začeti akcijo v dveh smereh.
Prvič, da se začne propaganda za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom in drugič, da se izposluje na merodajnih mestih pospeševanje in organizacija izvoza zelenjave iz Slovenije v južne, posebno primorske kraje ob času, ko je tam primanjkuje. Omogoči naj se tudi izvoz v inozemstvo. Vse to naj se doseže z ustanovitvijo posebnih zadrug. Ureditev tržnih razmer po naših mestih in trgih je nujna, da se tako pospešuje in olajša domači konzum zelenjave in sadja.
7.	Spričo dejstva, da je sadnih sušilnic izredno malo, je storiti vse, da se bo neugodno stanje v korist sušenja sadja predrugačilo.. Zato je nujna naloga državnih in banovinskih oblasti, da gradnjo sadnih sušilnic z izdatnimi podporami omogočijo in vsestransko pospešujejo. Isto velja tudi za brezalkoholno sadno produkcijo, ki je iz znanih razlogov prav v naših krajih potrebna čim večje moralne in gmotne podpore od strani oblasti.
8.	Sadne sušilnice naj se spopolnijo in oskrbijo s potrebnim inventarjem za domačo predelavo sadja. (Kotli za kuhanje marmelade, lupilniki za sadje, stilizatorji za napravljanje sladosoka.)
9.	Po vaseh naj se prirejajo tečaji o vlaganju in pakovanju sad|a ter tečaji za vkuhavanje sadja in izdelavo sladosoka.
10.	Podružnicam SVD naj oblasti dovolijo trošarine prost sladkor za vkuhavanje sadja, kakor ga dobivajo vinogradniki za slajenje mošta in čebelarji za krmljenje čebel.
It. Industrijska podjetja naj opozore svoje delavstvo, da ne bo delalo škode sadjarjem.
12.	SVD naj po možnosti poskuša dobiti v pregled razne nasvete in navodila, ki se objavljajo v raznih listih o sadjarstvu in vrtnarstvu in jih po potrebi popravi. Če se to ne da doseči, naj objavi napake v našem listu, da bodo naši člani opozorjeni na pogrešna navodila.
13.	Glede obiranja sadja izdani predpisi naj se strogo izvajajo, da ne bo nezrelo sadje kvarilo cene drugemu sadju.
14.	Kr. banska uprava naj organizira potujoče tečaje o sajenju in čiščenju ter precepljevanju drevja in o obiranju in shranjevanju sadja.
15.	Za pospeševanje sadjarstva naj nastavi dva potovalna učitelja za sadjarstvo.
16.	Privileg. izvozniška družba naj čimprej imenuje vsaj dva svoja delegata za pospeševanje sadjarstva, in sicer enega za Dolenjsko in enega za Belo Krajino.
17.	V svrho poglobitve pouka o sadjarstvu in vrtnarstvu ter pouka o zatiranju škodljivcev kulturnih rastlin, naj se nastavijo posebni sadjarski in vrtnarski strokovnjaki.
18.	Da bo mogoče širiti res zdrave in rodovitne sadne sorte, naj vsaka podružnica komisijsko določi drevesa, od katerih se sme jemati cepiče. Taka drevesa naj se vidno označijo.
19.	Za logaški okraj naj se določi v sadnem izboru odlično domačo jabolko »sevko«, ki jo vpeljujejo tudi v sosednih krajih Italije.	1
20.	Organizira naj se dobava cepičev hrušk, | ki so dobre za sušenje.
21.	Naj se ponovno izda »Sadni izbor« v besedi in sliki.
22.	Prepove naj se prodaja raznih ekstraktov za napravljanje umetnega sadjevca. Ti ekstrakti kvarijo cene sadjevcu in so tudi sicer brez vsake vrednosti za človeško prehrano.

.. Izredno napet film velikih .zvezdnikov' in motne dramatNne vtebine
'jO Ljubavni roman broadway. plesalke, ki seje poročila z bogatini farmarjem
* Njena preteklost
Kino Union tel. 22-21
ME10VN DOUGUS
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
23 Prepove naj se kuhanje žganja iz kupljenega sadja (fig, rozin in slično).
Posebne zahteve drevesničarjev
Drevesničarski odsek pa jo sestavil še naslednjo resolucijo:
1 . Sadni naraščaj se mora vzgajali po določenih in enotnih smernicah, ki jih predpiše banska uprava v sporazumu z drevesničarji z.a vse drevesnice.
2.	Predpiše naj se pravilen način prodaje, kontrolira strokovno iu fitopatološko vse enkrat pripravljene in odobrene drevesnice brez posebne prijave. Priznani in morda obvezni organizaciji se prizna sodelovanje pri kontroli in pravica, da sme po sklepu izvršiti lo tudi ločeno od uradne kontrole iu o tem poročati.
3.	Nastavi naj se poseben referent za vzgojo sadnega naraščaja, ki poseduje potrebno znanje in prakso, in ki vodi ter kontrolira vse drevesnice, javne in privatne ter usmerja vzgojo tako, da je v prid sadjarstvu. Kontrola mora biti stroga, toda vzgojna.
4.	V načelu nimamo drevesničarji nič proti javnim drevesnicam. Želimo, da ostanejo iu plemenito tekmujejo. Vsekakor se pa ne da tajiti, da so prav javne drevesnice povzročale v preteklem desetletju pri prodaji sadnega naraščaja duin-ping. ki je porazno vplival na privatno podjetnost, dn je ta danes močno opešala in grozi pomanjkanje dobrega sadnega naraščaja. Zahtevamo, da se preneha i dosedanjo prakso pod por in dotacij, ki so omogočale neprimerno nizke cene, daleč j)od vzgojnimi stroški.
Vsaka javna drevesnica mora hiti vzor v vseh ozirih, ludi glede rentabilitete. Vrednim in potrebnim kmetijskim sadjarjem, zlasti v primeru nezgod, naj se daje čimveč podpor za nakup sadnega naraščaja, ki se izplača oni javni drevesnici, kjer bo dotičnik drevesca prejel. Na In način bodo podporo prejemali res vredni in potrebni in ho otipljiva, dočim je do danes imel korist od znižanih cen vsak, tudi nepotrebni.
Razširjenje kontrole cen
Na predlog urada za kontrolo cen sla minister trgovine in industrije ter socialne politike in ljudskega zdravja predpisala razširjenje kontrole cen še na naslednje predmete: 1. a) za valjano žico; h) žeblje, ki so izvlečenj iz železne ali jeklene žice; c) leseni gradbeni material; č) opeko in strešnike; d) šibkasto železo vseh vrst; e) faosirano železo razen U in T nosilcev vseh vrst; f) rafijo in manilo. Nadalje je urad za kontrolo cen pooblaščen, da za šibkasto železo vseh vrst, fasonirano železo razen U in T nosilcev, vseh vrst rafijo in manilo določi maksimalne cene za vso državo.
Izvoz zgodnjega sadja v Nemčijo
Priv. izvozna družba sporoča, da so za zgodnje sadje dodeljeni za uvoz v bivšo Avstrijo naslednji kontingenti: 41.000 mark za jagode, (50.000 mark za češnje, (55.000 mark za breskve, 54.000 mark za grah in fižol ter 30.000 mark za paradižnike. Posebej je ravnateljstvo za zunanjo trgovino določilo v sporazumu z merodajnimi nemškimi oblastmi za jagode, dobavljene do 7. junija, ceno 54 mark za 100 kg, in za jagode, dobavljene l>o 7. juniju, 50 mark. Te cene se razumejo franko jugoslovansko - nemška meja. Pri prodaji franko madžarsko-netnška meja. morajo izvozniki zahtevati 1.50 mark več. Prodaja |>o nižjih cenah je prepovedana. V svrho kontrole mora vsak izvoznik v roku 24 ur dostaviti Priv. izv. družbi kopijo fakture z natančno označbo vagona (pri prekladanju navesti obe številki vagona), količine in vrednosti izvoženega blaga. Poleg tega mora l»i t i na vsaki kopiji fakture naznačeno tudi število potrdila /.a zavarovanje valute, kakor tudi količina, na katero se glasi. Odbitki od fakture se morajo opravičiti z uradnimi dokumenti. Cene za ostalo zgodnje sadje in povrtnino bodo odrejene v najkrajšem času. Nadalje objavlja Priv. izv. dr. tudi že listo uvoznikov iz Ostniarke, ki so dobili uvozna dovoljenja za uvoz zgodnjega sadja in povrtnine iz Jugoslavije.
institut za javne finance v Zagrebu
Na Hrvatskem se zadnja leta kaže vedno večji interes za osnovanje znanstvenih ustanov, ki se pečajo z gospodarskimi, socialnimi in finančnimi vprašanji. Te ustanove se ustanavljajo z znatno podporo vseh merodajnih političnih faktorjev na Hrvatskem. Tako je bila v nedeljo v Zagrebu ustanovna glavna skupščina -Instituta z a javne finance ', katero je vodil vseuč. prof. dr. Valdemar Lunaček. Zanimivo je, da je banovina dala temu institutu subvencijo 100.000 din. 1/. poročila g. dr. Leitnerja je razvidno, da obstojajo taki instituti za javne finance samo v Franciji (v Parizu) in v Holandiji (v Haagu). Iniciativo za njegovo osnovanje v Zagrebu je da1 gosp. dr. Zlntko llerkov. Članstvo zavoda tvorijo vse javne gospodarske korporacije, posamezni gospodarji ter društva finančnih uradnikov. Zi sedaj je službeno glasilo instituta »Financijski arhive. Za predsednika instituta je bil izvoljen g. dr. Valdemar Lunaček, za podpredsednika g. dr. Vladimir Kranolič, za tajnika g. dr. Hugo Holzmann. za blagajnika pa g. dr. Alfred Leitner. Izvoljeni so bili tudi trije redni in trije dopisni člani iz vrst finančnih in
statističnih strokovnjakov.
♦
Cena domače volne. Pretekli teden smo objavili uredbo, po kateri so določene najnižje cene za odkup domače volne. Te cene so daleč nad cenami svetovnega trga. Tuja volna, ki ustreza n. pr. kvaliteti volne cigaja, bi veljala danes samo okoli 47.50 din, dočim znaša cena za domačo volno v opranem stanju 87.50 din. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo podražile one volnene tkanine, ki jih kupuje in nosi največ kmet, t. j. tako imenovano kmečko sukno.
Promet v naših pomorskih lukah. V marcu letos je dopotovalo v naša pristanišča in luke 7078 ladij s 1.189.122 tonami v primeri s 7414 in 1,414.603 tonami lani marca. Mesece februarja 1940 je znašal promet 6480 ladij s 1,042.728 tonami (februarja 1939 7038 in 1,189.122 tonami).
Gospodarska sloga. V nedeljo, 15. t. m., je bil v Zagrebu občni zbor Gospodarske sloge, ki je bila ustanovljena leta 1935, Tedaj je štela Gospo-
darska sloga 6186 članov, na koncu leta 1939 pa je imela 101.190 članov Imovina Gosp sloge znaša že 24.5 milij. din in ima zadruga tudi lep dom v Zagrebu.
Francoska banka izkazuje v dobi od 23. do 30. maia znatno povečanje meničnih posojil: od 6.032 na 14.076 milij frankov Predujmi državi »o narasli od 26.7 na 32.6 milijarde. Obtok bankovcev je narastel od 166.695 na 170 853 milij. frankov, zmanjšale pa so se naložbe pri banki. Skupno kritje je nazadovalo od 44.12 na 42.8%.
Borze
10. junij.
Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašat na zagrebški borzi 4,522 160, na belgrajski pa 35,000.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 0.6 milij. din.
Ljubljana — uradni tečnji:
London 1 funt ........ 161.01— 167.21
Pariz 100 frankov...... 92.85— 95.15
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov.....993.36—1003.36
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 33 denar
Belerad — zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 3300— 33.70
Sofija 100 din....... 35.00— 90.00
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt....... 202.86— 206.06
Pariz 100 frankov......111.90— 117.20
Newyork 100 dolarjev .... 5180.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1227.55—1237.55
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.40. London 16 62, Mewyork 446, Milan 22.50, Madrid 45. Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Sofija 400. Varšava 90. Budimpešta 79, Atene 300, Carigrad 300, Bukarešta 225, Hclsingfors 850, Bueno6 Aire6 100.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 385 —391 v Zagrebu 395 blago v Belgradu 391.50—393
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. % bl„ agrarji 50 bi., vojna škoda promptna 385—391, begluške obv. 61—63, dalm. agrarji 53—55, %'!!, Bler. pos. 93.50—94.50, 7% Bler. pos. 83 50—81.50, 7% pos. DHB 101 den., 7% stab pos. 93 bi. — Dclnicc: Narodna banka 7.800—7.900, Trboveljska 250 den.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 391.50—393 (391.50), begi. obv. 61.50—64. dalmatinski agrarji 54.50—55 (54.50), 4% sev. agr. 49.25 den., 8% Bler. pos. 93.50 den (91), 7% Bler. po«. 81 den. (84.501, 1% pos DHB 1C0.50 den. — Delnice: Narodna banka 7.850—7 900 (7.900), Privatna agrarna banka 169—171 (175 drobni).
Zagreb. Državni papirji: 7?» inv. pos. % M„ agrarji 50 bi., vojna škoda promptna 395 bi,, begluške obv. 61—63, dalm. agrarji 53—54.50 (53.50, 54), «ev. agrarji 50—51.50, 6% šumske obveznice 55 bi., 8% Bler. pos. 93.50—94.50, 7% Bler. pos. 83.50—84.50, 7% stab. pos. 93 bi. — Dclnicc: Privatna agrarna banka 175 bi., Trboveljska 250—252 (250), Gutmann 55 den. Sladk. tov. Osijek 220 den., Osj. livarna 160 den., Isis 31 den., Oceania 600 den., Jadr. plovba 400 den.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. okol. N. Sad 250 do 252, gor. bač 253—255, srem., slav., 250—252. gor. bač. 251—253, bač. ladja Tisa 254—256. — Koruza bač., bač. par. Indjija, Vršac 210—212. — Tendenca čvrsta. Promet srednji,
Spomini
na kardinala Vcrdsera
Dr. J. Jč.
Prvo srečanje.
V jeseni leta 1022 sta se vozila dva mlada Slovenca v Pariz. Prvi je bil jirofesor iz škofovih zavodov, ki se je nameraval na Sorboni izpopol-niti v glasoslovju drugi je bil bogoslovec začetnik, ki mu je bilo francosko katoliško društvo ponu-dilo podporo za bogoslovne nauke na Katoliškem institutu. Hudo ju je skrbelo, ali jima bo njuna francoščina zadoščala, da se razvedeta po velikanskem Parizu. Na srečo ju je na postaji pričakoval rojak. Hitro je bilo sklenjeno, da najprej poiščejo Karmsko semenišče iti spravijo na varno bogoslovca.
Staro zidovje ni obetalo nič dobrega Kaj takega tudi Maribor premore. Kakšni neki bodo predstojniki? Bogosloven je bilo kaj tesno pri srcu tiste hipe, ko so čakali na očeta superiorja. Prikazal se je starejši duhovnik, srednje visok, močne, široke postave in koščenega obraza, ki je bil ves naš in domač. Tak obraz ima kak prav dober slovenski kmečki očka. Pariški rojak je nekaj pojasnjeval, nato se je superior — bil je gospod Verdier — obrnil k bogoslovni in ga nekaj spraševal. Ta je s svojim šolskim znanjem sicer presodil, da govori po francosko, a kaj, lo je samo slutil. Sicer pa itak ni imel pri roki slovarja. da bi mu izdelal odgovor. Superior ga je |>o očetovsko |)OlK>žal po glavi ier ga pritegnil k sebi. da se je ves izgubil v širokih gubali njegovega talarja. Tako na starih slikah svetopisemski oče sprejema izgubljenega sina. Vse to je bilo lako prisrčno in pristno, da sta ob slovesu oba spremljevalca hkrati pripomnila: »Tebi bo dobro v tej hiši.<
»Anx Carmes«
Da, dobro nam je bilo v Karmskem semenišču pod vodstvom očela Verdierja. V častitljivem
poslopju, ki je bilo nekoč karmelski samostan, jiotem ječa, ki je ob revoluciji jiila kri mučencev, nato zopet cerkveno poslopje in ki ga je šele med svetovno vojsko superior Verdier spremenil v semenišče v sedanji obliki, se nas je zbrala kaj pisana družba. Po petnajst različnih narodnosti nas je bilo. Videl si samozavestnega Hrvata, pre-odkritega Poljaka, boječega Slovenca, mehkega, jeguljaslega Komuna, finega Šveda, širokoustega fepanca, podjetnega Amerikanca. Pa tudi Francozi sami, ki so se shajali v to niedškofi.jsko semenišče iz raznih krajev in slojev, so tvorili bogato zbirko zanimivih značajev. Poleg delavskih in kmečkih sinov si našel uglajene in občutljive otroke starih plemiških družin. jx>leg neizkušenih fantov, ki so pravkar ušli srednji šoli, zrele može, ki so popustili svoje poklice, da se posvete oltarju; najstarejši bogoslovec je j>o letih prekašal najstarejšega profesorja. Kdo naj vse te značaje nategne na isto kopilo strogih semeniških pravil. To je znal samo eden: superior oče Verdier.
Karmsko semenišče pod njegovim vodstvom ni bilo navaden strog vzgojni zavod, ampak družina. Hišni red ni jemal svobode, marveč je bil izraz obzirnosti do sotovarišev in sredstvo za oblikovanje osebnosti, ki se ga je vsakdo prostovoljno in vestno posluževal. Pomanjkljivosti stare neprimerne hiše, ki se je oče Verdier znal tako duhovito iz nje šaliti, so nam jiostale zaradi njega zanimive in ljube. Bil sen, ponosen, da je imela prav moja sobica namesto ene stene velikansko okno, za tlak pn v eni polovici dve obsežni kamniti plošči, v drugi polovici in malo niže pa ve-gasta lesena tla. Take posebnosti se najdejo samo »v naši ljubi Karmski hiši«. Pozneje sem videl, da ima marsikatera hiša podobne posebnosti, ki jih pa gojenci 7. nevoljo prenašajo. Toda oče Verdier nam je iz vzgojevališča ravno znal napravili dom. Dom pa je dom. naj bo tak ali lak, da čim ubožtiejši je, tem dražji je srcu.
Zgodilo se je. da je moral oče Verdier med lelorn kam odpotovati in so ga nadomeščali nje-
govi sodelavci, sami pametni možje. Pa se je takoj začutilo. Male nečednosti so se stopnjevale, opomini vodstva niso bili dovolj psihološki, pojavila se je napetost, Verdierjeva vzorna družina je prehajala v raven navadnih vzgojnih zavodov. Komaj smo čakali, da se vrne superior. Ali ho mogel ve to popraviti? Kaj neki bo storil? En sam preprost večerni nagovor je zadoščal, pa je bilo zopet vse v redu.
Kako je znal oče Verdier to narediti? Kdor bi mogel lo povedati, bi storil veliko uslugo vzgojiteljem. To je bila skrivnost njegove osebnosti. Predvsem smo videli, da nas je imel oče Verdier vse svoje gojence resnično rad. Dobrota je bila osnovna poteza njegovega značaja. Človek večkrat sreča uglajene ljudi, ki jim je mnogo do tega, da zapuste pri vsakomur dober vtis. Vendar se pri njih često neprijetno počutiš, ker nikoli ne veš, kaj se skriva za sladkim sprejemom. Občutek imaš, da je takim ljudem predvsem /.a sebe in svoj ugled, ti si jim samo predmet, da na njem še utrdijo svoj sloves dobrega človeka. Superior Verdier pa nas je res rad imel, rad imel vsakega na svoj način, z vsemi njegovimi posebnostmi in pomanjkljvostmi. Videli smo. da samo iz te njegove ljubezni do nas izvira vse njegovo ravnanje. Predstojnik mora večkrat zasebno ali javno koga posvariti ali grajali. Toda, dočim smo pri drugih čutili, kako hočejo dati duška svoji jezi nad kako večjo nerodnostjo in se nad grešnikom nekako maščevati ter ga javno osmešiti, so bile Verdier-jeve graje vedno lake. da so zadele samo stvar, ne osebe. Pri njem nikoli nismo imeli zavesti, da si je koga »privoščil«. Njegovi opomini so bili samo zdravilo, ki ga človek vdano sprejme, četudi je grenko, ne maščevanje, ki za vselej uniči zaupanje med predstojnikom in gojencem.
Oče Verdier je bil čudovito dober, tako dober liotč in zaradi svojega krščanskega prepričanja, ne dohričina po naravi, ki si jo človek navije okoli prsta. Jasno je videl naše napake in kadar se je pomešal med nas in smo drug drugega jio- . dražili, je znal v šaljivi obliki opozoriti na razpa i
čudaštva, ki so se razvijala pri tem ali onem. Sploh je bil kot pristen Francoz izredno duhovit, tako da je samo njegova velika dobrota mogla osladiti kakšno prav zasoljeno. Sicer pa je vedno upošteval, da so med ljudmi pač tudi posebneži, ter še nas opozarjal, naj mirno sprejmemo to dejstvo. Kdo izmed nas pa je popolnoma .normalen^ nas je vprašal nekoč. »Ali ni vsakdo v kakem oziru pretiran in smešen?
Zelo važno vzgojno sredstvo je bila očetu Verdierju pohvala. Često predstojniki molče sprejemajo, kar je dobrega na gojencih, in grajajo, kar je slabega. Tako se zgodi, da so vsi njihovi ogovori skoro same prepovedi in graje. Superior Verdier je ravnal skoraj obratno. Svoja navodila gojencem je rad navezal na misel, da so elita Francije in da imajo zaradi lega izredne odgovornosti. Naziva! nas je svoje sotrudnike in soustanovitelje mladega Karmskega semenišča, ki naj sijajni duh zavoda posreduje mlajšim letnikom. l udi o stvareh, ki jih je želel izboljšali, je dejal, če se je le količkaj dalo. da so v glavnem sicer dobre, vendar hi se naj še nekoliko potrudili. Nekoč se je zgodilo, da je zavod nn koncu leta pokazal nenavadno slal> učni uspeh. Vse je bilo potrto in pričakovali smo resnih opominov. Toda oče Verdier je dobro vedel, da slabega uspeha na splošno ni bila kriva lahkomiselnost, saj je skoraj vsak mesec moral poslali koga zaradi prenapornega dela na dopust. Zato je samo tolažil in dvigni: »Tisti, ki ste imeli smolo, boste morali pač ludi to prenesti. Tudi v življenju se človeku vse ne posreči. Vest<\ že ugled zavoda zahteva, da jih vsako leto nekaj .položijo'. Mi vsi smo dolžni prav za prav hvaležnosti listini, ki so se žrtvovali za ugled Katoliškega instituta. Od-ličnjakotn. ki se pričakovali pohvale, se je nekoliko pobesil grebenček. manj nadarjeni pa pridni slušatelji so dobili novega poguma. Ne vem, če hi se vsakemu vzgojitelju obnesel lak vzgojni način, vem pa. <ia je superior Verdier z njim žel največje uspehe.
(Dalje.)
2}\o£lh& novice,
Koledar
Torek, 11. junijai Barnaba, apostol; Jošt, opat.
Sreda, 12. junija: Janez F., sponavalec; Leon 111. papež.
Novi grobovi
+ V Kamniku jo umrl znani iu <xl vseh spoštovani trgovec in posestnik g. Josip Klemcnčič starejši. Pokopa I i ga bodo v sredo ob 5 popoldne.
t V Ljubljani jc umrla gospa l-rančiška
štrukelj. Pogreb bo v sredo ob 2 |M>poldne Izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k .S\. Križu.
+ V Ljubi jani je umrla gosj>odična Marija Marinko iz Zeleno jame. Pogreb bo danes ob |k>1 petih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
-J- V Ljubljani jc mirno v Gospodu zaspal v (>S. letu svojega življenja gospod Anton Dolenc, sluga državnega učiteljišča v pokoju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, na pokopališče k Sv. Kri/u.
-f- Na Vrlieli je v 64. lelti svoje starosti umrl gospod Jožef škufca, posestnik. Pokopali ga bodo danes ob 9 dopoldne na pokopališču na Krki.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
t Učitelj Franc Zacherl
Ljutomer. tO. junija.
V soboto, dne 8. junija je ob 9 zvečer umrl upokojeni učitelj g. Franc Zacherl. Pokojnik se je rodil 5. julija 1869 v Beldbachu na severnem štajerskem kot 'in nižjega uradnika. V rani mladosti je prišel v Ljutomer, kjer je obiskoval ljudsko šolo, v gimnazijo je hodil v Ptuju, na učiteljišče pa v Marilvor, kjer jc ISfi maturiral. Lčiteljsko sIužImi jc nastopil najprej v Muli Nedelji, kjer je službovul dve leti. Za tem jc prebil sedem let v Ccz.onjevcih. Polnih 27 let pa je šolal otroke v Ljutomeru, kjer je bil tudi upokojen in kjer jc preživel tudi vsa nndaljna leta v pokoju. Pokojnik je bil kot učitelj o<lličon pedugog. S posebnim veseljem je budil v mladih šolarčkih narodno zavest s slovensko pesmijo. S svojo dobrosrčnostjo. ki jc vsakega otroka prevzela in mu vzgojitelja prikupila, je dosegel največje vzgojne uspehe. Nabral sj jc v svojem dolgoletnem službovanju veliko knjižico in ustvaril velik arhiv z notami. Pokojnik jc uspešno de-lotal tudi kot organist. Tako jc bil v ( ezanjev-cih 5 let organist, zn tem pu od Ida l'M)l do I02"> v Ljutomeru. Posebno znan je postal, ker jo t. veliko požrtvovalnostjo zbiral pesmi, zlasti cerkvenc in priložnostne /a razne blagoslovitve. Fnrane je razveseljeval posebno s svojimi božičnimi pesmimi, katere sta s svojo /eno zapela v duetu. Kot organist je zbiral narodno blago, posebno pesmi, ki so tonile v pozabo. Hodil jc v ta namen po vaseh, kjer so mu stari ljudje peli pesmi, on pa jih jc zapisoval. Pokojnik Zacherl pa si jc v svojem živ-Ijenskcm delu pridobil tudi nevenljivih za-.•■lup kot zaveden narodnjak. V predvojnih letih se je z veseljem udejstvovul v raznih društvih. kjer so se zbirali zavedni Slovenci, tako v čitalnici, slovenskem pevskem društvu in drugih. Vsa leta pred vojno je bil član občin-
Ljubljana, 10. junija.
Človek si je mogel šele danes dopoldne ustvariti pravo sliko o pustošenju, ki ga je včeraj popoldne povzročila sprva suha in debela toča, pozneje združena z močnim nalivom. Po nekaterih vrtovih, njivah in gredah je vse potolčeno in okleščeno. drugod v neposredni bližini pa ljudje niso utrpeli niti najmanjše škode. Letošnja Medardova nedelja je mestu in okolici prinesla hudo vremensko nezgodo, ki jo ljudje že dolgo ne pomnijo. Star in v vremenu izkušen trnovski vrtnar je kratko izjavil: »Tako hude toče in takega neurja že dolgo ne pomnim. Slično je bilo junija 1. 1010.« Mnoge Trnovčanke, Krakovčatike in tudi druge vrlnarice so obupane in žalostno zro na svoje, prej tako skrbno obdelane gredice, kjer je vse uničeno. Stara trnovska zelenjadarica se je izrazila: »Tako sem se veselila vsega. Solata mi je lepo delala glavice. Paradižniki so lepo cveteli. Vse je dobro kazalo. In v desetih minutah mi je bilo vse uničeno. Bilo je grozno!"
Včerajšnji dan je bil silno soparen. Vročina je pritiskala. Kopalci so bili vročega dneva veseli. Okoli 14 pa so se na zapadu okoli vrhniških hribov začeli zbirati črni oblaki, ki so se vrteli v vse smeri. Vsakdo je pričakoval bližajočo se nevihto. Pa so se oblaki razpršili. Ktnalu nato pa so se kopičili in grmadili črni oblaki na severovzhodni strani, tja proti Kamniku, Vranskemu in Moravčam. Okoli 16.30 je nevihta drvela od mo-ravske strani proti Ljubljani. Ljudje so hiteli domov in v zavetja. Po zapiskih ombrografa meteorološkega zavoda se je neurje nad Ljubljano pojavilo točno ob 16.40 in je trajalo neprestano tja do 17.10. V središču mesta in na periferiji, kakor tudi po gotovih okoliških predelih se je najprej vsula suha, kot lešnik, ponekod celo kot oreh debela toča. Ta je klestila in bila, kamor je padala, prav na gosto. Pozneje se je toči pridružil hud naliv. V mestu je toča padala dobrih 20 minut, drugod se je čas menjaval od 10 do 15 minut.
Bilo je strašno, ko se je debela toča vsipala s streh na ulice in padala po trgih in drevoredih. Zdelo se je, kakor da bi bila Ljubljana iz zračnih .»ler bombardirana od neznanega sovražnika z belimi kroglami. Mahoma so bile ulice in ceste popolnoma pokrite s točo, ki je ponekod dosegla plast, debelo do 2 in še več prstov. Ko je neurje ponehalo, so bile nekatere ulice na vse strani pobeljene. Toča je lako silno padala na strehe, da je tam razbijala in krušila stare in tudi nove opeke. Strehe so zelo mnogo trpele v Zvezdi, šelenbur-govi in Prešernovi ulici, na Sv. Petra cesti in tudi drugod. Po neurju se je polagoma zjasnilo. Tod« okoli 20 se je pojavila nova nevihta, spremljana s silnim bliskanjem in treskanjem. Treščilo je dvakrat na Viču v električne napeljave. Nekateri kraji so bili za nekaj minut brez električne luči.
Toča je hudo besnela nad delavsko kolonijo
n k dihi odbora v tretjem volivnem razredu, kjer
je bil opora nižjim slojem prebivalstvu. Ustanovil je tudi prosvetno in gasilsko društvo. Kol |H)žrtvovalni društveni delavec je prejel ml raznih društev osem diplom. /, Zuchcrlom le jI a v grob zgleden katoliški mož, dobrosrčen delavec, zaveden Slovenec in vzoren učitelj ler vzgojitelj, kukor tudi družinski oče. Pogreb ne-|M)/iibnega pokojnika bo danes (»opoldne ob |ml 3 v Ljutomeru. Nuj mu sveti večna luč! žalujočim nuše globoko sožalje!
Osebne novice
= Poročila sta se v nedeljo v cerkvi sv. Cirila in Metodu v Ljubljani g. dr. Herman I esanc in kund. filo/. gdč. Vladku Plantan. Obilo sreče in božjega blagoslovu.
Kopalne obleke - tlsu volu - star« nizke mm
ALOJZIJ P O T KATO PRKJ
| O S. KUN C A C o.
LJUliUIANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
Javna zahvala
Prireditev letošnjega protituberkuloznega tedna v dneh od 19.-2(1. maja je dokazala, da znamo Slovenci tudi v težkih časih vrednotiti smisel in pripravljenost za pomoč bednemu bolniku in za njegovo ozdravljenje doprinaiati denarne žrtve.
Čeprav nabiralna akcija v protituberkuloznom tednu še ni zajela prav vsakogar in so se ji mnogi izmaknili, moramo vendarle že zdaj ugotoviti, da se klic protituberkuloznega tedna ni izgubil v praznino, marveč je bil v splošnem deležen ros neprisiljenega, toplega in iskrenega odziva. V dneh protituberkuloznega ledna smo jio-slavili temeljni kamen skladu za podpiranje revnih jetičnih bolnikov. Geslo »Noben jetični brez bolniške postelje!« jo v najširših plasteh našega naroda pognalo zdrave korenine. Niso sicer še zaključeni računi, uverjenj pa smo že zdaj, da je naša letošnja sedemdnevna prireditev nadkrilila tako v moralnem kot materialnem oziru vse prejšnje.
Visoko pokroviteljstvo prvega predstavnika oblasti gospoda liana dravske banovine dr. Marka Natlačena nad iikšo prireditvijo jc razgibalo v ple-meniti tekmi za sodelovanje vse naše kulturne, humanitarne, telovadne, športne in druge organizacije, ki si v zvezi z našimi krajevnimi edini-eami v polni meri izvršilo svojo dolžnost. Vzjio-redno z njimi sla korakali šola in cerkev.
Ne dvomimo, da bodo vsem tem naknadno in s primernimi ukrepi sledile tudi vse občine, denarni zarodi, zavarovalnice, razna industrijska podjetja itd., na katere je protituhcrkuloziia zveza apelirala s posebnimi pismi.
Preobširno bi bilo naštevati vse cinitelje, ki so podprli naša prizadevanja v protituberkuloz-nem tednu moralno in materialno. Zato veljaj v našem in vseh revnih jetičnih bolnikov imenu vsem in vsakemu posamezniku naša neomajna in najiskrenejša zalivala! Zaključujemo s toplo prošnjo: Vsa slovenska javnost spremljaj naša plemenita stremljenja tudi v bodoče!
rriitiluberkulozna zveza v Ljubljani.
dne 11. junija 1940.	*
Tajnik:	Predsednik:
Dr. France Dcbevee. s. r. Dr. Joža Bohinjec, s, r.
Galjevico. Ljudem, ki so svoje gredice s skrbjo in marljivostjo obdelali, je toča popolnoma vse potolkla in razbila. Tudi Barjani so imeli prav hudo uro. Na mnogih njivah je uničen fižol, na drugih pšenica, drugje zopet drugi poljski pridelki. Bujno rastoča trava, ki jc te dni čakala veselih koscev, je pomadrana lako, ko da bi šla konjenica čez travnik. Toča je močno pokončala razne pridelke in posevke na Ižanski cesti, dalje na Havptinanci tja v Črno vas.
Ljudje na raznih krajih iz območja neurja so lahko s čudom opazovali, kako se je vrtinec vrtel in drvel iz kraja v kraj in. kako so curki toče padali z višine, 'trnovo je bilo po toči poleg Mirja najhujše prizadeto. Mnogim Trnovčanom je toča vse uničila in pobila. So pa tudi primeri, da je toča gredo popolnoma zasula in pobelila, sosedna gredica pa je ostala nepoškodovana. Vič je manj trpel po toči. Na Brezovici niso sploh imeli kaplje dežja, tudi Vrhnika je bila obvarovana neurja.
Toča je dalje klestila okoli Dravelj, Zgornje Šiške, na Jcžici, na Črnučah, po Mostah, na Fužinah in štepanji vasi. V Dev. Mar. v Polju in drugih vaseh okoli Zaloga je bil samo močnejši naliv. Pod Šmarno goro in v Mednem niso dobili niti kaplje dežja.
Zelo huda je predla Fužinam. Tam je toča po njivah napravila veliko škodo. Na mnogih krajih so še davi ob 8 ležale plasti strnjene toče. Drugod so jo ljudje zgrabili na kupe. Tudi v Mestnem logu so bili še davi kupi toče. Tako je bilo mnogo toče pri Breskvarjevi gostilni ob Cesti na Loko.
V Trnovem, Krakovem, na Mirju in drugod je toča uničila ogromno lepe glavnate solate. Pobita je čebula, uničen je stročji fižol, okleščene so krompirjeve bilke, pokončani so paradižniki. V Trnovem je na neki gredi toča popolnoma poinan-drala lepe cvetače. Uničene so razne sadike. Drevje je mnogo trpelo. Toča je klestila jabolka in hruške.
Glavna mestna vrtnarija v Tivoliju ni mnogo trpela po toči. Padlo je, pravijo, le nekaj zrn. Pravo katastrofo pa je doživela mestna vrtnarija v Trnovem. Tudi vsi bližnji nasadi so trpeli. Pa tudi vsi prebivalci v njeni okolici imajo po toči vse uničeno. Toča jim je posebno oklestila ob-hišne trte. V vrtnariji so bile na 2 kupa naložene šipe za pokrivanje gredic. Te šipe, ki so razmeroma debele, je toča kar luknjala. Vrtnarija ima na večjem kompleksu nasajenega mnogo stročjega fižola. Ta je popolnoma pokončan. Iz zemlje štrle samo nizke bilke. Treba bo novega nasaditi. Sadike za pozno zelje, ohrovt in kolerabe so poman-drane. Solata je uničena. Večja greda vrinili jagod je pokončana. Tudi rože so tnnogo trpele, kakor tudi sadno drevje. V mesln ivrlnariji jc bilo toče do 4 prste na debelo. Končno naj omenimo, da je del botaničnega vrta na Ižanski cesti tudi trpel po toči.
—	Festival belokranjskih narodnih običajev r Metliki preložen. I/. Metlike nam poročajo, da je zaradi ovir festival belokranjskih narodnih običajev. ki bi moral bili dne 1«. junija v Metliki, preložen na kasnejši čas.
—	Blagoslovitev gasllukegn avtomobila v št. Vidu. Prav lepu je bila slovesnost blagoslovil ve gasilskega avtomobilu, ki si gu je nabavila Prostovoljna gasilska četu v Št, Vidu nad Ljubljano. Avtomobil so napravile domače tvrdke. blagoslovil je avtomobil dekan in kanonik j;. Zabret, ki je imel nu navzoče gasilce lep nagovor, šentviškim gasilcem je iskreno čestital starešina Gasilske zajednice dr. Anton Kodre, zaključni govor je imel načelnik šentviških gasilcev in načelnik ga .ilske župe za ljubljansko okolico g. Jože Itupnik i/. Podgorc Jiri št. Vidu. Slovesnosti so se v lepem številu udeležili šentviški, okoliški in ljubljanski gasilci. Po blagoslovitvi so gasilci pred gasilsko /ustavo ob zvokih železničarske godbe »Sloge« defilirali. Po končani slovesnosti jc bila v gostilni pri »Jugruc gasilska zabava.
—	Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani sporoča, da bo kralj, banska uprava sprejemala prošnje z.a odpis zastankov na banovinskih do-kladah vseli onih Interesentov, ki jim je minister za finance od|iisal zaostanke na davkih, ki so izkazani konec leta 1937, |>o uredbi z dne 22. decembra 193!? M. s. št. 1667. Obrtniki, ki računajo tudi na odpis zaostankov na banovinskih dokla-dali, naj vložijo pri banski upravi posebne prošnje za odpis teh zaostankov. Te prošnje morajo biti seveda kolkovane z banovinskim kolkom.
—	Opozorilo gospodarskim krogom. Izšla je knjiga Predlog zakona o obči carinski tarifi s uvoznimi in izvoznimi carinami z vsemi izpre-membami in dopolnitvami do 30. maja 1040«. — Knjiga vsebuje poleg uvozne In izvozne tarife vse druge fiskalne predpise, ki se nanašajo na carinjenje in plačilo vseh drugih davščin, ki se plačuje pri carinarnicah. Knjiga je tiskana v latinici. Cena je 350 din. Naročila pošiljati na naslov: Prpič-Slerdjevič-Stojkovič, referenti finančnega ministr-stva-carinskega oddelka. Vplačila poslali na čekovni račun št. 57649 Poštne hranilnice.
—	Vpisovanje v Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Vpis učencev in učenk v I. in II. razred bo dne 2., 3. in 4. sept. 1040 od 8 do 12. V I. razred sc sprejemajo tisti, ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim izpitom in nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Učenci(ke), ki imajo na dan vpisa več nego 17, pa nianj kot 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem kr. banske uprave. Učenci(ke), ki se žele vpisati v
I.	razred se morajo javiti osebno dne 27. al i28. ali 29. avgusta 1940 med 8. in 12. uro in predložiti z 10 din kolkovano prijavo za vpis, izpričevalo, rojstni list in davčno potrdilo. Dopolnilni izpit iz nemškega jezika polagajo samo tisti učenci(ke) meščanskih šol, ki se lega predmeta niso učili na meščanski šoli. Dne 31. avgusta 1940 ob 8 bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet. Ne-sprejeti bodo dobili svoje listine pri šolskem slugi, sprejeti se bodo pa definitivno vpisali dne 2., 3. ali 4. sept. 1940, izročili dodatni Kolek za prijavo za 40 din in plačali šolnino ter vse drugo, kakor bo naznanjeno na razglasili deski. Prijavljenci za
II.	razred bodo predložili dne 2. ali 3. ali 4. sept. 1940 prijavo za vpis, ki mora biti kolkovana z 50 din, izpričevalo I. razreda in davčno potrdilo. Obenem bodo plačali šolnino in vse drugo, kakor bo naznanjeno na razglasni deski.
—	Ogenj v Češfi vasi pri Prečni. Iz Prečne na Dolenjskem nam poročajo: Plat zvonov je oznanjal, da gori. Kar hitro se izve, da gori. Mesojedcev kozolec. Ker je bilo okrog poldne in so bile gos|)odinje doma, so hitro prihitele s škafi. Pre-čenskim gasilcem je zapregel brizgalno Mesojadec Janez, ki je ravno vozil opeko. Ko je ta zaslišal, ga gori v Cešči vasi, je kar hitro izpregel svoj voz in pripregel gasilni voz, ne da bi vedel, da gori njegov kozolc. Kakor vedno, tako je bilo tudi lo |x>t: tudi novomeški gasilci so bili kar hitro na kraju požara. Hitri pomoči od vseh strani je uspelo, da je bil ogenj v pol ure pogašen in lako l>ol vasi obvarovane pred nesrečo požara.
—	Smrtna nesreča kolcsorja. V nedeljo zvečer se je okrog pol 10 zgodila na betonirani cesti Meri vode—Jeperca liudu prometna nesreča, katere žrtev je postal 57-letni ujiokojeni železničar Ju rman Jakob iz Zgornje Šiške, jur-man Jakob je vozil od jcpcrcc proti Medvodam skupno s svojim sinom in sta vozila vštric. Nasproti jima jc pri vozil osebni avto, last Mihaela šipica iz Kranja. Avto je vodila Božič Mara, trgovska |X)inočnica iz Kranja točno po desni strani. Preden bi se morala kolesarja srečati z avtomobilom, jc hotel Jurinan Jakob prehiteti sina. Pri tem pa se je s svojim prednjim kolesom zadel v kolo svojega sina. To je moža spravilo močno iz ravnovesja. Medtem ko se jc lovil, je zapeljal popolnoma na levo stran ceste |>rav pred avto. ki je ta čas pripeljal mimo. Jurmnn je zadel v avtomobil in j>ri trčenju odlctel s kolesu iu čez pokrov avto-
fb> cUi&avi
*	Zagrebška mestna klavnica največji odjemalec električnega toka. Za potrebe mestne klavnico je v zagrebškem mestnem proračunu določenih 2,728.000 din, za pol milijona din več kakor v preteklem proračunskem letu. Zanimivo je, koliko plina, vodo in električnega loka porabi klavnica. Letno porabijo za pogon in razsvetljavo 820 tisoč kvv ur loka, za kar .je določenih 288.000 din. Vode porabijo lO.IHJO ni" metrov po 1 din, kar znese 10.000 din. plina pa 30(X) m", t. j. z.a 6000 dinarjev letno. V proračunu jo tudi določenih 40 tisoč din za 20.000 nabojev za pobijanje živine.
*	Prvi mestni higienski muzej v Zagrebu bodo odprli na rojstni dan bratov Antona in Stje-pana Hndiča dne 11. junija. Muzej |e nameščen v Ilici št. 223. Muzej je uredil zagrebški mestnj fizikat. Higienski muzej bo odprl po nekaj dni v tednu in bo imel vsakdo brezplačen vslop. Po-lcga tega bo muzej odprt vse tako dni, ko bodo svoj prihod prijavile razne šole.
*	Letina v Vojvodini letos nc bo |w>scbno dobra, kukor se vidi iz poročil, ki priha ja jo iz. posameznih vojvodinskih krajev, /.godilja |>o-mlnd je bila silno hladna in žilo ni moglo uspevati. Vendar ImhIo kmetje kljub temu precej več pridelali, kakor je sprva kazalo. Seveda velja to le za ozemlja, ki jih ni prizadelu strašna |x>mladanska povodenj. Deževje je uničilo gotovo nad 20% pšenice, v okolici Velike Ki-kinde, ki je bila najbolj prizadeta, pa celo do M)%. Polja, ki jih jc ob povodnji poplavila voda, so morali prporati in zasadili s koruzo in sončnicami. V Bučki položaj ni dosti boljši, ker m> zaradi neugodnega vremena pozimi morali tudi tam p r coni t i in posejati oziroma zasaditi njive. Kmetijski strokovnjaki trdijo, du bomo letos pridelali komaj toliko pšenice, ko-
Ljubliana, 10 junija
Gledališče
Drama. Torek, 11.: Za|>rto. Sreda. 12.: »Rp-vizor«. Ked Sreda. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba.
Opera. Torek, 11.: »Madame Bulterfly<r. Red B. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Sreda, 12 : »Lucija LamniPrmoorsku . Izven. Gostovanje Vanje Levenlove.
Radio Ljubljana
Torek, II. junija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo v cd i in poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Zakaj veseli bi nr peli (plošče) — 12.To Poročila in objave — 15 Napovedi — 13.02 Sirom domovine (Radijski orkester) — 14 Poročilu — 18 Simfonični orkester iz Filadelfije, dirig. Stokovski (plošče) — 18.40 Misli o reklami (St. Megušur) — 19 Napovedi i n poročila — 19.20 Nac. ura — 19.4A Objave — 19.10 Gospodarski pregled (D. Potočnik)
—	20 Zd. Filiich: šarka, fantazija (plošče) — 20.20 A nt. Funtek: Tekma, drama (Radij, igral, družina) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Radostni zvoki (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek, 11. junija: Belgrad: 20.10 Klavir — Zagreb: 22.55 Plesna glasba — Bratislava: 20.10 N. Riniski-Korzakova ojicra: »Scheeherezada«.
—	Sofija: 19.50 Lohka glasba — Budimpešta: 19.25 Klavir — Bukarešta: 21.30 Vinilna — Stockhojm-Hiirbyi 22.13 Kabaret — Trst-Milan: 20.30 Madume Buterflv, tragedija — Sottrns:
Belgrajska kratkovalovna postaja YUA, YUB (49.IN m): 19.45 Poročila v slovenščini YUF (19.69): 1.53 Oddaja za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Predavanja
Krščansko žensko društvo priredi v sredo 12. t. m. ob 8 zvečer v beli unionski dvorani zanimivo predavanje. Govoril bo dr. Lojze Stran-car o aktualni zdravstveni temi. Svoja izvajanja bo pojasnjeval z, lepimi skioptičnimi slikami. Članice in prijateljice društva vl judno vabljene I
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rumor, Miklošičeva cesta 20 in mr, Murmayer, Sv. Petra cesta 78,
Poizvedovanja
Pri »Šestici« sem o priliki zadnjega preda vanja Sadjarskcgu in vrtnarskega društva pozabil notes in svinčnik z važnimi zapiski. Prosim najditelja, du odda na naslov, ki je na ovojni strani, ali pa na upravo »Slovenca«.
Damska rokavica, zelena, rjavo obrobljena, se je zgubila od Alojzijevišča do Sv. Petra ceste. Najditelj naj jo izroči proti nagradi v 'slaščičarni Aleš, Pred škofijo 3.
mobilskega motorja z glavo v šipo sprednjega okna. Ves krvav je padel z avtomobila, kateremu je ruz.bil seveda šipo. Videti je bilo. da je dobil nevarne poškodbe in tir. Crobuth Kred gu je takoj odpeljal z avtomobilom v Ljubljano. Mož pa je že med prevozom izdihnil. Naj lxi nesreča opozorilo vsem kolesarjem, ki vozijo po cestah. Isti večer je policijska konlro la ugotovila, du je vozilo na cesti proti Gorenjski na nepravilni strani 23 kolesarjev, 10 parov kolesarjev pa je vozilo vštric. Lc malenkostna motnja pri vožnji s kolesom že zadostuje, da sc zgodi na prometni cesti podobna nesreča, kakršne žrtev je postal pokojni jurinan.
— Bolne žensko si izpraznijo čreva z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode brez ovir in težav.
_nog. S. br. 154S5/35.
— Ulutj nočnega čuvaja. Iz Trbovelj poročajo: V nedeljo zjutraj so našli mrtvega nočnega čuvaja rudniškega konzuma, Urlia Ignaca, s hudo rano na glavi na dvorišču poslopja. Rajni je imel nočno službo od sobote na nedeljo in je postal žrtev svojega poklica. Ob pol ene zjutraj še kažejo kontrolne ure, da jih je navil. Kmalu jiolem se je dogodil z.ločin. Ker je rudniški konzum ob najbolj prometni cesti, je verjetno, da je tatove pregnal kak šum na cesti, ali ljudje, ki hodijo ob vsaki uri mimo. Tudi se zdi, da ni bil rajni Urh na mestu mrtev. Orožniki so prijeli nekega brezposelnega, ki je močno osumljen, da je bil pri napadu zraven.
likor jo jKitrebujemo zn doma, izvažati je pa ne bomo mogli, čeprav bi jo radi.
*	Zagrebška radio postaja izdaja svoj list. Imenoval se bo »Hrvatski ilustrirani list Radio-Zagreb, službeni list Radiostaniee Zagreb«. List Ih> urejal g. Branimir Grškovič, urednik »Jutranjega lista<. List bo prinašal v bakrotisku aktu-alne slike iz. domovine in sveta; imel bo pregledne rubrike iz mode, zabave, gospodinjstva, filma kakor tudi roman in novelo ler križanke. Objavljal bo tudi radio-spored. List bo izhajal na 16 straneh v velikosti »Jutranjega lista«.
*	Drzen rop v Zagrebu. Zagrebški gostilničar Ivan Vujičič se je zvečer okrog 11 vračal proli svojemu' domu. V Belgrajski ulici ga je uslavil neki deček, ki je prodajal cvetlice. »Lačen sem,
rosim dinar,« je dejal deček Vujičlču. Goslilni-arju se je deček smilil In je segel v žep po listnico, v kateri je imel 29.000 din. V listnici je bil tudi j>rostor za drobiž. Medtem ko jo gostilničar iskal drobiž, je priskočil neki mladenič in iz.trgal listniro ter pobegnil. Gostilničar |e klical na pomoč in |)rihilel je stražnik. Policiji sc je v najkrajšem času posrečilo prijeti mladega razbojnika v osebi Gjura Bobiča iz vasi Popovae. Bobič je priznal svoj zločin in povedni, dn je skril denar l>ri Simunu Čtičku v Po|)ovcu. Tam so res našTi 27.500 din. 1300 din pa je Bobič razdelil med družino; detvk. ki je prosil Vujičič« za miloščino, pa je dobil 100 din. Bobiča so izročili sodišču.
Anekdota
V nekem boju lela 1814. je bilo ranjenih več častnikov iz spremstva maršala Bliicherja. Bliicher sam je vzdržal, dokler krogla ni zadela ludi njegovo nogo. Takoj ga jc njegov pobočnik odvedel na stran. Hitro se je pa pokazalo, da je krogla zadela samo čevelj, noga je pa ostala nepoškodovana.
Ko je Bliicher to videl, je zaskrbljen rekel: »Hudo je to! Zakaj v vojski nimam toliko čevljarjev kakor zdravnikov.«
Huda nevihta s točo nad mestom in okolico
Kaj bo s kemičnim • inštitutom ?
Ob Aškerčevi ulici je začelo lansko leto v bližini skromnega poslopja prvotne tehnične fakultete rasti nekaj mogočnih novih poslopij, namenjenih posameznim zu vodom tehnične fakultete v Ljubljani. Poleg zavoda za strojništvo so lani začeli graditi tudi kemični institut. za katerega je bilo napisanih že vse polno člankov in objav v časopisju. V vseli teh dopisih je bilo |>osebej podčrtano navzdržno sta-nje, v katerem po sili razmer mora životariti kemični institut. Res, ni zavoda nu našem vseučilišču, ki bi razpolagal s tako tesnimi in neprimernimi prostori, kakor prav kemični institut. Zakopati se je moral kur v katakombe, v tesne in nepregledne kleti stare realke v Vegovi ulici, če komu, tedaj privoščimo temu zavodu selitev v primernejše in bolj zdrave prostore. Upravičeno pu preseneča slehernega, ki v Ljubljani zasleduje rast javnih zgradb, izredna počasnost, s katero gre delo na stavbi kemičnega instituta izpotl rok, že lani smo sredi nuj lepše gradbene -dobe doživeli nepričakovan zustoj, ki ga je povzročila naknadna sprememba gradbenih načrtov, 'ledaj je padla odločitev, da bodo sicer ozko, a visoko zgradbo razširili. Leto dni je minilo od tega. Lani so srečno še pravočasno pred najhujšim snegom stavbo pokrili. Od tedaj pa se je ni nihče pritaknil. Prizemni prostori so bili zabiti z deskami, tako da je bil distop na stavbo nepoklicanim onemogočen, lako zaplunkana stoji zgradba kemičnega instituta še sedaj. Opazovalec nazadnje ne bi mogel nikomur ničesar očitati, če bi morda za nadalnjo graditev zmanjkalo denarja ali pa če bi bil dosedanji kemični institut nastanjen v takih prostorih, da bi nova zgradba pomenila zanj le navadno selitev ali odvišnji luksus. ker pa temu ni tako, zasluži t« zavlačevanje vso obsodbo, ne samo dijaštva, ampak tudi vse slovenske javnosti. Kakor ču-jemo, se prizadeti činitelji še do sedaj niso mogli zediniti, kakšna naj bo notranja ureditev zavoda. Zato tudi ni mogoče izdelati podrobnih načrtov in zaradi tega še doslej ni stopil zidar na stavbo. Minilo je pol leta za prazen nič! Radovedni smo, koliko časa bomo še čakali, da se bo del« na stavbi zopet začelo.
Če pomislimo, koliko je bilo jadikovanja zaradi stiske kemičnega instituta v kleteh realke, potem iiiim ne gre v glavo, kako ie mogoče. da hoče prav kemični institut potolči vse rekorde v priznanem ljubljanskem »mečkanju«. Če se prizadeti činitelji, ki odločajo o notranji ureditvi zavoda ne morejo zediniti, jim tega ne moremo opravičiti. Dovolj časa so imeli vsi na razpolago, da se pogovore, če se ne morejo ali ne marajo niti sedaj, naj kdo drugi preseka ta gordijski vozel, ki mu po domače pravimo — škandal!
— Ljudje, ki poleg trde stolice trpe tudi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Jusefove« grenke vode.
Jteg. S. hr. 15485/35.
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 12. t. m. izlet v Borovnico. Bi-siro in na Vrhniko. Odhod s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkraj-šek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Avtobus 20 din.
1 Vpisovanje šolskih otrok do It. leta za mestno počitniško kolonijo je še danes 11. in jutri 12. junija. Prijave sprejema v dopoldanskih urah mladinski odsek mest. socialno-političnega urada. Krekov Irg 10.
1 Uslužbcnsfvo davčne uprave za mesto Ljubljano je darovalo podpisani Vincencijevi konferenci za revne družine 400 din namesto venca na grob umrlemu g. K. Mftchtigu. Vsem radovateljem iskrena zalivala. — Vincencijeva konferenca v Trnovem.
1 Za mestne reveže so poslali 100 din uslužbenci trošarinskega urada Dolenjska cesta v počastitev pok. nač. urada. g. Miklavčiča; g. Aleksander Šengelaja, Blei\veisova 6, je podal 200 din v počastitev pol-., g. Miloša Hribernika; ga. Marija in Vinko Zajec, Stritarjeva 6, sia podarila 200 din v počastitev starega očeta g. Franca Zajca. Ga. Nadislava Dobravec je plačala 2000 din. ki jih je pok. g. Jožef Venedig iz Sp. Šiške v svoji oporoki volil ubogim v Sp. Šiški. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastile rajne z dobrimi deli!
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 10 pop. v mestu i vrtnariji praktični pouk o cepljenju sadnega drevja in rož. Poučeval bo g. nadzornik Josip Štrekelj. Pouku bodo sledile praktične vaje in naj udeleženci prineso seboj cepilne nože. Po zaključku pouka ogled mestne vrtnarije. Vstopnine ni.
1 Brezplačno poskusno pranje z novim senzacionalnim pralnim sredstvom »Cistinit« v proda-
jalnah Prvega delavskega konzumnega društva v sledečem redu: danes, dno II. junija, na Celovški cesti št. 57, Sp. Šiška; jutri. 12. junija, na \ odnikovi c. 103. Zg. Šiška; pojutrišnjem, dne ld. junija, v Kožni dolini cesta III. št. 2. Vsakokrat začenši od 15 dalje. Prinesite s seboj volnene in svilene predmete za pranje.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josef« grenčiee.
1 Vprašanje prahu po ljubljanskih ulicah in cestah je lelos skoraj utihnilo, ker ga najbolj uspešno preganja vsakdanji dež. Tega je najbolj veselo mestno cestno nadzorstvo, ker zaradi izrednih časov ob pomanjkanju bencina in šoferjev nikakor ne bi "moglo tekmovati z vremenom. S tem pa seveda še ni rečeno, da mestno cestno nadzorstvo Ljubljančanom ne privošči lepega vremena, saj mu tudi blato daje ogromno dela. Na žalost smo dočakali čase in razmere, ki jih bodo moruli upoštevati tudi naši meščani pri svojih željah glede prahu, saj tudi vsi Ljubljančani na vseh straneh občutijo pomanjkanje svojcev in uslužbencev, najbolj pa seveda mestna občina ljubljanska, ki ji povsod primanjkuje uslužbencev. Mestno cestno nadzorstvo ima premalo šoferjev in premalo bencina, da bi moglo škropiti stranske ulice, a tudi druge ulice ne bodo več tolikokrat namočene ko prejšnja leta. Sicer ima pa Ljubljana ogromno večino še neutrjenih cest, kjer škropljenje tudi mnogo nn koristi. Voda namreč prahu ne odstrani, ker se v vročini takoj posuši. Drugo zlo na naših cestah, ki povzroča največ prahu, so motorna vozila, ker s pretiranimi in tudi nedopustnimi hitrostmi drve po ulicah in cestah ter dvigajo pra.h. Navadno makadamsko coslišče namreč no prenese velike hitrosti avtomobilov in že zato bi morali avtomobllisti voziti bolj počasi, da prehitro ne raztrgajo cest. Tudi na naših železnicah ne bi mogli uvesti vlakov s hitrostjo 100 kilometrov na uro, kakor vozijo že v drugih državah, ker naše železnice pač niso zidane za take hitrosti, zato 1 >i sP tudi avtomobilisti in motoristi morali zavedati, da niso na tlakovanih, asfaltiranih ali drugače utrjenih cestah. Upoštevajo naj torej stanje naših cest iu naj vsaj med hišami
auino se daues predvajamo ia'.košuo Spmisito
I dumo se d
jpo
Pot k slavi
Minsko opereto, v kateri ima glavno viogo nlm-ka uuietnca h s t r e IJ i t a Castro, ki poje najlepše španske Itubavue pesmi.
nt. Iiv. 19. m 21. uri Kino SlOfiflt H I 2T 30
zmanjšajo brzino na največ 30 km na uro. da ne bo toliko prahu. In če lega ne marajo storiti žo s higienskega in zdravstvenega stališča, naj po netlakovanih in neutrjenih mestnih ccstuli vozijo s pametjo in počasi »saj iz uvidevnosti in pri-zanosljivosti do someščanov.
1 Notni napad s kamenjem. V noči od sobote na nedeljo je okrog i>ol enih doživela družina tro-sarinskegn paznika, stanujoča na Vodovodni cesti hudo presenečenje. Vsi so že počivali, ko je začelo leteti skozi okna pritličnega stanovanja debelo in robato kamenje. Sipe so se med ivenketom sesipale, kamenje pa je sedaj zadelo omaro ali posteljo, sedaj je zopei zaropotalo ih> tleh. Sedem-in devetletna otroka sta začela jokati, starši so jih hitro skrili v kot sobe ler se tudi sami umaknili pred nevarnimi kamni. Pred hišo je namreč razsajal bojevilež. ki je pregloboko pogledal v kozarec in si za »orožne vaje* izbral turčanje s kamenjem. Ko se je izstreljal, je zopet nn gramoznem kupu nabral novo naročje kamenja in ponovil »ofenzivo*. Paznik je seveda takoj od-hitcl po stražnika, kateri je »razorožil, bojevi-teža in ga odpeljal na hladno. V oknih spalnice ni ostala skoraj nobena šipa cela in je možakar poleg strahu napravil družini tudi dovolj škode.
I S krampom nad opravo. V soboto popoldne se je hudo razjezil neki zidarski pomočnik. 49 letni M. M. iz Ljubljane, ki je v Povšetovi ulici neki hišni posestnici s krampom razbil vso opravo. Že večkrat ji je grozil, da ho z. njo obračunal. V soboto pa je najprej pregnal s svojo divjostjo po-sestnico iz hiše, nato pa znesel svojo jezo nad hišno opremo. S par udarci krampa je najprej razbil skoraj nov šivalni stroj, nato pa razdejal v spalnici dve omari, dve postelji in dva stola z mizo vred. \ kuhinji ni prizanesel niti kuhinjski omari in tudi no stolom in mizi. Pozabil ni niti na okna in razbil 12 šip. Ko je končal z razdejanjem, ga je odpeljal stražnik. Napravil je škode nad 7000 dinarjev in pravi, da je iinel s posestnico še neporavnane račune, katere si je na ta način sam poravnal. Kaj bo k temu reklo sodišče, ie pa seveda vprašanje zase.
mj^usmiii: ia ;im
Tržne cene
Maribor, 10. junija.
Končno je vendar nastopilo pravo pomladansko vreme s primerno junijsko gorkoto, ki sc prav razveseljivo pozna tudi na mariborskem trgu. Okoličani prinašajo čimdalje več zgodnjih raznovrstnih vrtnih in poljskih pridelkov pa tudi prvo domače sadje prihaja sedaj že na trg. Prav tako je porastel dovoz zgodnje zelenjave in pridelkov, iz južnih pokrajin države ter so se te dobrote, ki pri nas še niso dozorele, sedaj že precej pocenile. Je pa položaj na mariborskem trgu glasom zadnjega poročila mestnega tržnega nadzorstva sledeč:
Krompir, star, kg 2—2.50, merica 14—16, dalmatinski kg 8, čebula 4—6, česen 12—18, zelje, glava, 0.50—6, kislo zelje kg 5, repa kos 0.25—0.50, kisla repa 'kg 3, kumarice 3—8, karfiola"komad 3 do 12, ohrovt glava 0.50—5, hren kg 7—9, zelena komad 0.50—53, buče komad 8—20, paradižniki inozemski kg 20—28, petršilj Šopek 0.50—1,' glavnata solata 0.50—2, kup radiča 1, špargeljni kg 12—14, kupček špinače 1, por 0.25—1, vrtno korenje 0.50 do 1, koleraba 0.25—1.50, fižol v stročju kg 16, grah v stročju 8—10, luščen grah liter 8—12, redkev 1, majaron 0.50—1. — Sadje: jabolka so se močno podražila ter se dobijo sedaj po 8—16 din, hruške 10—16, slive 6—10, črešnje 10—16 (liter 4—6), orehi 8—9, orehi Ittščeni 24—28, limone 0.50—1.25, oranže 2.50—5, jagode liter 15—25. — Žito: liter pšenice 2.50, rži 2, ječmena 2, koruze 1.75—2, ovsa 1.50, prosa 2,50, ajde 1.50, prosenega pšena 5, ajdovega pšena 5, fižola 5—9. — Ribe: mrene 12—14, belice 8—10, morske ribe 11—25, klini 12—14. — Mlečni izdelki: smetana 7.50—12.50, mleko 1.59—2, surovo maslo 28—32, čajno maslo 26—40, domači sir 10 do 12, jajca 0.60—1. — Perutnina: kokoš 25—38, par piščancev 35—75, raca 25—28, domači zajec 8—25, kozlič 65.
Mesarji se držijo že objavljenih dovoljenih maksimalnih cen, vendar pa prihajajo od kupujočega občinstva pritožbe, da imajo nekateri mesarji na tabli sicer napisano maksimalno ceno do 20 din, računajo pa strankam v nadrobni prodaji tudi do 24 din za posamezne kose, izgovarjajoč se, da je to meso iz boljšega in zato dražjega dela. Tržni organi bi morali temu posvetiti več pažnje ter sc informirati glede cen tudi pri kupujočem občinstvu, ne pa samo po napisih na tablah pri mesarskih stojnicah. Seveda niso vsi mesarski mojstri taki, toda pritožbe, ki smo jih dobili, so verodostojne ter bi jih moralo tržno nadzorstvo upoštevati.
V splošnem se iz navedenih cen vidi, da je draginja na mariborskem trgu zelo znatna. Ni nobenih izgledov zaenkrat, da bi cene nazadovale. Posledice se poznajo predvsem pri zmanjšani kupni moči konzumenta ter se zaradi tega okoličani pritožujejo, da kljub zvišanim cenam letos izku-
Hitler v pogovoru s svojimi
generali « vojaškem položaju
pijo na trgu povprečno manj, kakor so dobili za svoje pridelke lani. Namesto da bi nosili domov prazne košare, pa morajo polovico pridelkov, s katerimi so šli na trg, nesti spet s seboj.
Draginja vlada tudi na trgu živinske krme, na katerem se že pojavlja novo seno — pa po visoki ceni 120—140 din, dočim se ponuja staro seno še vedno po 160—170 din, kislo seno pa po 110 din. Detelja ima ceno 150—160, pšenična slama 70—80
dinarjev za 100 kilogramov.
*
m Sprejemni izpiti za 1. razred na prvi realni gimnaziji v Mariboru bodo dne 24. junija ob 9. Prošnje se sprejemajo od 20. do 22. junija (kolek 10 din, rojstni list, šolsko izpričevalo). Šolski okoliš obsega okraje: Maribor levi breg, Dravograd, Slovenj Gradec, meslo Maribor razen tnagdaleu-"Skegin iokrajai Deklice bodo 'obiskovale II. realno gimnazijo.
" Ul Gledališki abonenti in imejitelji blokov, ki
navzlic ponovnmj^ktforlloiii^še 'nisb poravnali zaostalih obrokov, se še enkrat naprošajo, da to store čimprej.
m Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Mariboru ima v četrtek, dne 27. junija ob 17 svoj redni občni zbor.
ni Pogajanja med krpjaškimi mojstri in pomočniki. V Mariboru je nastalo med krojaškimi pomočniki mezdno gibanje ter je skraja izgledalo, da bo nastala iz tega Slavka. Začela pa so se pogajanja med obema strankama pod vodstvom mestnega obrtnega referenta dr. Senkoviča, ki ugodno potekajo. Danes dopoldne bodo v mestnem načelstvu zaključna pogajanja ter je upanje, da se bo sklenil sporazum.
m V zadnjem trenutku je rešil otroka iz goreče hiše. V Marenbergu so se vnele saje v dimniku male, s skodlami krite hišice, v kateri stanuje najemnica Alojzija Kus. Ta je šla popoldne na polje, doma pa je pustila svoja otroka, 9-letnega fanta in 1-letno hčerko. Bratec je čuval sestrico v sobi, ko je začelo pod streho naenkrat bučati in pokati.Pogledal je iz hiše ter videl, da je streha že v plamenih. Začel je kričati na pomoč ter so prihiteli sosedje ki so obvestili gasilce v Marenbergu. Preden pa so ti prišli, so ljudje čisto pozabili, da je v hiši sama I-letna deklica. V zadnjem hipu je kurjač Nikolaj Paruš iz Marenberga potem z lastno življenjsko nevarnostjo rešil že od dima omamljeno dekletce iz goreče sobe na ta način, da je po lestvi splezal skozi okno v hišo ter z otrokom v naročju po isti poti spet prišel na varno. Ogenj je nastal zaradi tega, ker so se v dimniku vnele saje.
m Fllapec — vlomilec. Pri posestniku Antonu Zorku v Košakih je služil za hlapca 21-letni Alojz Šiško iz Sv. Trojice v SI. gor. Tam je do dobra spoznal domače razmere in ko je potem službo zapustil, je svojega prejšnjega gospodarja v noči od 8. na 9. maja spet nenapovedano obiskal. Vlomil je skozi okno, na katerem je z drogom razširil železno omrežje ter je potem odnesel iz sobe razno obleko in perilo. Še preden pa je utegnil plen razprodati, so ga aretirali. Včeraj je stal Šiško pred sodniki mariborskega okrožnega sodišča ter je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije.
m Onesnažen park. Letos se opaža v mestnem parku, da Mariborčani nič kaj ne upoštevajo predpisov, da se ne smejo metati odpadki, papir itd. po stezah in nasadih. Park je zaradi tega močno onesnažen. Potrebno bi bilo strožje nadzorstvo, da se ljudje spet navadijo na disciplino.
m Drzen nočni roparski napad. Na križišču Prečne in Mlinske ulice je bil izvršen v noči od nedelje tia ponedeljek drzen razbojniški napad. Okrog 1 ponoči je hitela iz službe proti domu skozi Prečno v Mlinsko ulico natakarica Berta Križan. Ko je dospela na omenjeno križišče, se je naenkrat pojavil pred njo okrog 20 let star moški visoke postave ter jo vprašal, kam gre. Ko mu je odgovorila, da domov, je nagloma zgrabil za njeno ročno torbico, v kateri je imela oI<rog 1400 din gotovine ter jo ji je z vso silo hotel iztrgati. Kri-žanova pa se je napadalcu hrabro postavila v bran. Z eno roko je krčevito prijela za torbico, z drugo pa je napadalcu prisolila nekaj poštenih okrog ušes ter ga brcnila z nogo in na vse grlo klicala na pomoč. Njeni klici so prebudili stanovalce v soseščini. Ko so se začela odpirati okna na stanovanjih, je ropar opustil svojo namero (er je pobegnil po Cvetlični ulici navzgor .Tedaj je že prihitel napadeni na pomoč policijski stražnik, ki je slišal njene klice na železniški most ter se je podal na zasledovanje napadalca, vendar ga ni mogel dohiteti.
Celjske novice
c Romarski shod na gori Oljki bo 16. junija, c Glasbena matica v Celju priredi v četrtek, 13. junija, ob 8 zvečer v mestnem gledališču »voj komorno-simlonični koncertni večer kot končno prireditev ob zaključku 20 letnega jubileja obstoja in delovanja glasbene šoic. Nastopijo posamezni gojenci višje stopnje instrumentalne šole in nekateri solopevci. Za tem se izvajata dva violinska koncerta s spremljevanjem godalnega orkestra in po cn klavirski koncert s spremljevanjem simfoničnega orkestra Vstop le proti sporedu. Šolsko leto se zaključi 28. junija in traja reden pouk vse do konca meseca.
c Umrl je v 82. letu svojega življenia g. Avgust Lakitsch, trgovec in hišni posestnik. Pokopali ga bodo v sredo ob 5 popoldne Naj počiva v mirul Žalujočim naše sožaljel
c Praktično predavanje društva »Mali gospodar« v Celju. V nedeljo dopoldne je priredilo društvo .Mali gospodar* v Medlogu na mestnem vrtu praktično predavanje o pripravi toplih gred, piki-ranju, o načinu posetve zelenjave in kolobarjenju, to je plodnejšem izkoriščanju zemlje. Predaval je kmetijski referent g. Martin Cimcrman. Zaradi pomembnosti tega predavanja za nale kmetovalce in gospodinje sploh je bilo pač pričakovati večjega zanimanja. Predavanja se je udeležilo le okrog 30 oseb. Takih predavanj bi bilo želeti še več, razumljivo pa je, da bi moralo občinstvo pokazati več smisla.
c Vojaška godba 39. p.p. v Celju priredi drevi ob 7 na balkonu mestnega glavarstva koncert, na katerem bodo izvajana dela skladateljev: Pcker, Suppe, Parma, Pahor, Urban.
c Mestno kopališče je bilo odprto v nedeljo. Savinjsko obrežje je zopet oživelo.
c 4000 din jc ukradla. Nekemu državnemu upokojencu v Gregorčičcviu lici je bilo ukradeno 4000 dinarjev, star avstrijski petkronšek in hranilna knjižica Drž. hipot. banke. Upokojenec je nujno osumil tatvine 45 letno postrežnico Ano K. iz Dečkove cestc št. 3. Ona je namreč edina mogla priti v stanovanje, ker je imela ključe. Postrežnico so aretirali in napravili na njenem stanovanju preiskavo. Policija je našla ves denar, 4000 din, katerega je skrila postrežnica v star likalnik. Tatvine ni priznala in sc izgovarja, da je našla denar na hodniku. Izročili so jo sodišču.
Graditev zaklonišč
Ban dravske banovine g;, dr. Natlačen je izdal naredbo o letalski zaščili, iz katere posnemamo:
Ako nimamo posebnega zaklonišča, jn Irnba prirediti v kieti za vse prebivalce hiše zasilno zaklonišče, tako da jim ho nudilo zaščito pred drobci bomb ior bojnimi strupi in plini (neprodano). Da vzdrži strop v kleti težo morebitnih ruševin hiše. ga moramo podpreti z lesenimi oporniki. Te postavimo na dve široki leseni zagozdi, s katerima pritrdimo opornike čvrsto v strop. Zaradi enakomerne razbremenitve stropa, polagamo vodoravno med strop in opornike Ira-move kot nosilen stropa. Enako polagamo Iraniove tudi pod opornike:'Za klnlna okna'jo tfčha pripraviti lesnnn ali žnlnznn naoknicn, zaradi na* daljnje zaščito oken pred drobci bomb po moramo poskrbeti še za zemljo ali pesek (širina nasipa
1	m), ki ga lahko spravimo tudi v vreče (debelino 50 cm). Za zaščito kletnih oknu lahko uporabimo še sledeči material: gramoz v lesenem opažu, širokem 25 cm, opeko v debelini 3S cm, les v debelini 30 cm, zemljo v zaboju, širokem 75 cm, ali jeklene naokrtice v debelini 15—20 mm.
V zaklonišču mora biti za vsako osebo najmanj 3 in3 zračne prostornice in 0.(1 m* talne |)loskve na razpolago. Vsako zaklonišče naj ima zaradi preprečevanja vhujanja plinov predproslor (plinsko zatvornico) in najmanj en zavarovan zasilen izhod (lahko iz sosednih prostorov) na prosto Pri pomanjkanju kletnih prostorov, lahko priredimo zasilno zaklonišče v pripravnih pritličnih prostorih, moremo ga pa postaviti tudi v posebnem prizidku. Končno lahko pripravimo vsaj pokrite jarke izvnn stavb. Jarki morajo biti iz-vedeni v lomi jeni črti in oddal jeni od stavb na jmanj toliko, kolikor znaša višina najbližje stavbe. Krajši jarki (do 5 m) so lahko izvedeni v ravni črti. — Gradnja ali prireditev zaklonišča v skupinsko ležečih hišah jc obvezna, v drugih hišah pa se nujno priporoča.
Gornji gred
Prisege koroških borcev. Člani, ki niso svojim prošnjam za podelitev spomenice, priložili verodostojne dokaze o udeležbi pri I jo ii li na severni naši meji, morajo po odločbi komisije po
2	pričah, ki bodo nioraln položiti prisego, dokazati svojo udeležbo na tnh bojih. Člani, bivajoči v okolišu poverjeništva Rečica. Gornji grad tnr Nova Štifta bodo morali te priče pripeljali k prisegi v ponedeljek, 7. junija t. I. dopoldne, člani iz Bočne, Štnarlnega ob Dreti. Mozirja in Šmartnega ob Pa-ki bodo morali Io storiti v četrtek, 20. junija, in člani iz Ljuhnega, Luč in Solčave pa v soboto, 22. junija t. 1. Prisege sn bodo polagale pri okr. načelstvu v Gornjem gradu. <"'l,mi sn imajo oglasiti pri tov. predsedniku dr. E. Mejaku, kinr bodo dobili potrebne tiskovino za loto 1010. Tovariši, v Vašem lastnem interesu jn. da pridntn k prisegi. Krajevna organizacija LKB, Gornji grad.
»IŠŠ2F7S3 . . .«
Namesto služb ali uslužbencev iščejo zdaj Marši, ki so pobegnili iz Belgijo ali severne Francije, pu lisiili svoje oiroke, otroci pa svoje slaršn. »Kje sla ,lean in Giselle Dehav iz Namurja? Njuna mati in sestrica Klara bivata zdaj v Orleansu, 17. rue Dante«; lakih malih oglasov je brez števila. Koj pod njimi pa dobimo oglase, ki človeka potolažijo. Tvor-nice, ki so njih delavci in uslužbenci zbežali, pozivajo vsn uslužbenke, naj se nemudoma snidejo na določnnnm kraju, kjer se bo delo istega obsega nadaljevalo.
»Oznanilo našemu osebju. Takoj sporočite svoj naslov našemu zastopniku.« V enem samem listu je bilo šest takih oznanil. Ta oznanila so na lisoče ljudem v tolažbo, saj so včeraj izgubili dom. delo in svojm. zdaj pa se jim je že prikazala bodočnost v lepši luči..
Bolj žalosten je vtis drugnga oznanila. Neki vojak francoske armade išče svojce: Kje so moji starši, ki so bili iz Leusa evakuirani...« V istem časopisu pa dobimo spodaj uradno obvestilo, da posebni osrednji urad zbira naslovn vseh evakuirancev iz različnih krajev. Ondi naj vsakdo vpraša..,
KULTURNI OBZORNIK
Jubilejni koncert Trboveljskega slavčka
Ko govorimo o jubilejih mladinskih 7,l>orov. imamo v mislih ustanovo kot tako, ne posameznih oseb. V mladinskih zborih ni članov, ki bi jim ob takih prilikah pripenjali na prsi zaslužne svetinje, jim dajali častne diplome ali kake druge vidne dokaze njihove požrtvovalnosti. Tu je-vedno prelivanje in mladostno vrvenje; mladina se shaja in razhaja; eni odhajajo, drugi stopajo na njihova mesta. Tako se zgodi, da že po štirih, petih letih vidimo samo še nekaj znanih, že zrelejših obrazov v zboru, drugi so stopili v življenje in začeli l>orbo z njim. V srcu jim je ostal samo še topel spomin na brezskrbna leta, ko so drugi skrbeli zanje, jih vodili v široki svet. v tuje kraje, na sinje morje iu jih, če je bilo treba, tudi obuli iu oblekli. Zanje je vse to minilo. Tisti, ki edini še aktivno jubilira, je kvečjemu dirigent in pa delo, ki ga je zbor v tem času izvršil.
Pregled storjenega dela: ravno lo je glavni namen jubilejev mladinskih zborov. Tega se' jc tudi Trboveljski slavček zavedal, ko je v zadnjih dneh javnosti pokazal, kod je v času svojega desetletnega obstoja vse hodil, koliko koncertov je priredil, kako je vplival na razvoj slovenske mladinske glasbe, kako je v umetniškem in tudi v materijalnem oziru skrbel za svoje članstvo. Imel je kaj pokazati! Kogar "zanimajo statistike, si je ob razstavljenih slikali, sporedih, grafikonih, ocenah lahko ustvaril vsaj približno sliko o pomembnosti ln vplivu tega mladinskega zbora. Glasbenika je pa predvsem zanimal koncert, ki ga je Trlio-veljski slavček ob tej priliki priredil in na katerem je prikazal pregled svojega umetniškega dela. glavne skladatelje in najizrazitejše skladbe, ki jih je v teku desetih let izvajal. Pod tem vidikom je tudi sestavil spored, ki je obsegal slovenske skladatelje Adamiča, Grlica, Kogoja, Lajo-vica, Osterca, Švaro, Toinca in Vodopivca, med njimi pa tudi Krejoija in Šina, oba sinova češkega naroda, h kateremu je Trlioveljski slavček po-novno jx>hitel in bil tam vedno z odprtimi rokami sprejet. Poleg zborovskih točk je Rezika Korit-n i kova, večletna solislinja Trboveljskega slavčka, sedaj gojenka Glasbene akademije v Ljubljani, zapela tri samospeve, med njimi jx> eno kolo-
K razstavi Csjmira A. Kosa
G. A. Kos: Odlomek iz »Kmečkega puntat
Že ves teden je v Jakopičevem paviljonu odprta razstava monumentalnih slik iz slovenske zgodovine, ki jih je za reprezentančne prostore banske uprave naročil ban dr. Marko Natlačen ter jih je sedaj slikar razstavil na ujiogled občinstvu. Ob otvoritvi razstave smo v našem listu prinesli strokovno oceno teh edinstvenih slovenskih slikarskih umetnin, danes bi samo radi občinstvo opozorili na razstavo, ki je za en leden podaljšana, da bi si pač vsakdo lahko ogledal ta izredni dogodek v slovenskem slikarstvu, na katerega smo lahko ponosni. Ker bodo slike |iotem postavljene na hodnik banske uprave v reprezentančnih prostih, ki je redko dostopen širšemu občinstvu, je zdaj edina prilika, da mali slovenski človek stopi |>red la ogromna lilatna, ki mu kažejo trenutke slovenske zgodovine, v katerih je odločal prav mali slovenski človek kot nosilec zgodovinskih dejanj. Kot nosilec prvega slovenskega državnopravnega akta ob ustoličenju vojvod ter kot kolektiv, ki se je v kmečkih puntih uprl tujim gospodarjem. Poleg teh dveh glavnih podob jia dve manjši kažeta prihod Slovencev v kraj, kjer sedaj stoji glavno mesto Ljubljana, ter podpisovanje majske deklaracije, s katero smo dozoreli v državno svobodo, ko si sami volimo postave. Do sedaj je v enem tednu obiskalo razstavo že nad tisoč oseb, kar pa se nam zdi, da je v primeri s pomembnostjo teh podob v umetniškem, kakor tudi v narodno vzgojnem pogledu še vse premalo, zlasti če upoštevamo, da je še veliko šol tudi v Ljubljani sami. ki si še niso ogledale razstave. Zanimivo pa je, da je jirišlo več dijaških izletov z dežele, zlasti s Kočevskega, da so se ob teh platnih načudili umetnosti slovenskega človeka in slovenskemu duhu. S Kosom smo Slovenci dobili monumentalno zgodovinsko podobo, kakor jih doslej nismo poznali, ter smo tudi v tem pogledu stopili ob stran drugih narodov, ki so tovrstno slikarstvo imeli že zdavnaj. Pomislimo samo na Hrvate, da ne omenjamo Čehov, Poljakov. Francozov in Italijanov. Naj na tem mestu citiramo samo, kaj piše srbski list »Vre met o tej razstavi dne 9. junija:
»Kosu je uspelo, da se predstavi kot velik slikar, ki je dal nedvomno umetniška dela, močna v kompoziciji in uporabi ter razdelitvi barv. Kosu se mora priznati, da je kultiviran kolorist in mojster v obvladanju velikih figuralnih slik. Če uva-žujemo celokupno umetniško vrednost in sjilošni nacionalni pomen tega slikarskega dela, tedaj moremo reči, da je Kosova razstava prvovrsten kulturni dogodek za Ljubljano.<
Tako piše —st— v »Vremenu*, na kar smo hoteli danes opozoriti, le škoda, da ima članek v naslovu in potem vseskozi v članku veliko napako v pisavi imena našega umetnika, ki ga imenuje dosledno — I v a 11 Kos. S tem je zamenjana oseba, kajti Ivan Kos je slikar v Mariboru, G o j 111 i r Anton Kosi, stvaritej teb monumentalnih podob, pa je akad. slikar in profesor v Ljubljani.
Razstava teh podob bo odprta še prihodnji teden vsak dan od 9. do 19, zvečer.
raturno arijo Verdija in Offenbacha, v duetu z altistinjo Pej>co Vider g ar j evo pa tri skladbo že imenovanih slovenskih skladateljev.
Več činiteljev je, zaradi katerih polje Trboveljskega slavčka nikoli ne zgreši svojega učinka pri poslušalcih; to je |K>leg svežih mladinskih glasov zlasti stroga enotnost in disciplina v vsem izvajanju. Iz tega nujno sledi gotovost v zadevanju tudi najtežjih intervalov, čistost v intonaciji in neka virtuoznost, skoraj I>i rekel bravuroznost v dinamičnih odtenkih! Povili tega je v teh otrocih že neka prirojena muzikalnost, ki je navaden pojav v krajih, kjer se veliko poje in niuzicira, kot je to ravno v Trbovljah slučaj. Taki otroci nekako instinktivno zaslutijo vsebino skladbe in ji tudi v izvajanju dajo |>ravi izraz. Zato nimajo težav pri prehodu od nabožne do razposajene skladbe, iz preproste narodne pesmi v komplicirano grajeno moderno pesem. S takimi pevci ima pevovodja razmeroma lahko delo. Kakor poslušalci, tako je tudi g. Šuligoj kot dirigent lahko ugotovil, da njegov desetleten trud ni bil zastonj. Za dirigenta je ta liha zavest večje vrednosti kot vsa druga hvala! Obenem je pa zanj tudi bodrilo za nadaljnje delo. V umetnosti ni višek nikoli dosežen, vzponi so še vedno možni. V trenutku, ko se v zboru vzbudi napačna zavest, da je na vrhuncu znanja, se začne zanj propad: umakniti se mora drugim zborom, ki čutijo v sebi svežo, neizrabljeno silo. Trboveljski slavček j>a mora še dolgo vrsto let ostati kažipot našim mladinskim zborom! — Poleg zbora ie tudi gdč. Koritnikova svojo nalogo lo|x> rešila. Njen glas, ki ima izredno velik obseg, se ji ie že zdai lejio okrepil in bo z leti na moči še pridobil. Dobro ji ležijo lirične, |>a tudi koloraturne skladbe, pri katerih zna izkoristiti prednosti svojega, zlasti proli višjim legam vzpenjajočega se glasu. Njena tovarišica gdč. Vidergarjeva ima mehek, jioln, žametno barvan alt. Oba glasova sla se v dvospevih zlivala v prijetno celoto. Obe pevki kakor tudi nekatere zborovske točke je na klavirju spremljal dr. Danilo Švara, ki je jx> svoje pripomogel, da je koncert uspe/l v vsesplošno zadovoljnost številnega občinstva.	M. Tome.
Pogled na pristaniško mesto Calais, ki jo padlo Nemcem v roke
Kolo življenja se vrti dalje
Ugovori in popravki
Moje pripombe k letošnjemu Hamletu so vendar pripomogle, da je jioročevalec ali bolje poročevalka »Slovenije« stopila v javnost s polnim imenom. Toda jtoleg dr. Kristine Brenk-Vrhovčeve se je oglasil tudi Lev Modic. Ta bi me rad učil morale, medtem ko bi me ona hotela ponižati »na raven anonimnega paberkovanja«. Ponižujoče bi bilo zame, ki sem se vedno boril in se borim z odkritim obrazom in še nikoli nisem streljal izza brega anonimnosti, da bi na očitke take vrste s|>loh odgovarjal.
Kljub temu se mi zdi jx)trebno nekaj ugotovitev. Najprej naj zavrnem sumničenje, češ da sem ■zagrabil« in »ponovil« neko anonimno misel iz »Jutra«. V resnici je nastal moj sestavek stvarno in časovno popolnoma neodvisno od »Jutra« takoj r>o izidu »Slovenije«, čeprav je mogel iziti šele kasneje. Nadalje ni res, da bi bil pišoč svoj odgovor >dobro vedel, kdo je kritiko v .Sloveniji* napisal«; gos|>a doktorica sama najbolje ve, da sem izvedel za njeno avtorstvo šele »post fesluiiK. Predvsem pa moram odbiti obdolžitev. češ da sem •Sloveniji« razen izvenestelskih vidikov naravnost očital ftostranske namene, ko sem vendar nasprotno izrazil upanje, da njeno poročilo nima nič ojira-viti z onimi »motnimi viri;', ki sem jih bil na koncu svoje jiolemike omenil. Veseli me, da me to upanje ni razočaralo in da kritika v »Sloveniji« potemtakem ni v nikaki zvezi s tistimi, proli katerim se je obračal zadnji odstavek moje polemike. Zato se tembolj čudim, da se čutijo užaljene tisti, ki — po lastni izjavi — niso prizadeti.
Kar pa zadeva stvarno stran kritike dr. Brenk-Vrhovčeve, žal ne morem biti prepričan, da je nastala jx>j>olnoma samostojno in da je glas enega samega človeka. Za dokaz navajam poročilo nekega — frb o istem predmetu v zadnji številki »Sodobnosti« (str. '281—3), ki so zanj značilni ne le isti ton in misli, ampak tudi iste fraze in stavki. Tu so zame možne samo štiri razlage: ali je — frb samo nov psevdonim gospe doktorice, ali gre — če je to drug kritik — za neodvisno kongenialnost. ali gre — vsaj glede nekaterih mest — za literarni duplikat, ali pa imamo — slednjič opraviti s kritičnim laboratorijem, v katerem pa očividno ne dela en sam strokovnjak.
France Vodnik.
Vokalni in instrumentalni koncert Glasbene Matice v Ptuju
Dne 5. junija je priredila Glasbena Malica svoj zaključni vokalni in instrumentalni koncert v dvorani Glasbene Matice z zelo pestrim sporedom. Spored je otvoril pevski zbor Glasbene Matice, obstoječ iz novih in bivših pevceh, ki so se zopet zbrali na klic novega zborovodja g. Gregorca .ložela, ki je prevzel meseca marca letos vodstvo Glasbene Matice. Mešani zbor je odpel dr. A. Dolinarjevo »Po gorah« ter od Gregorca J. »Šopek in fant«, Mo-kranjčev II. rukovet in Ocvirkovo »Igra kolo:. Mešani zbor, akoravno je imel zelo kratek rok za ta nastop, je že dobro ujiet, v glasovih sorazmeren, pazi na enotnost v izgovorjavi in vsa dinamična znamenja, tako da je bilo petje zbora izredno živo in enotno vlito ter vsestransko lepo zaokroženo. Salonski orkester Glasbene Matice, ki je bil pred kratkim ustanovljen, je izvajal Flotov Alessandro Slradello (overtura), Ketelby: Na perzijskem trgu, in Leopold; Jugoslovanski biseri, ter je obiskovalce koncerta nad vse presenetil, saj so bile vse tri točke dovršeno izvajane z velikim muzikaličnim razumevanjem, osobito je izzvenela prva točka overture v lejio zaokroženi enoti in lepi harmonični strnjenosti. — Gosp. Gregore J. je odpel dve solo točki za bariton s spremljavo klavirja, in sicer Strauss: Noč in Donizetti ter je pokazal kot solist lepe zmožnosti, saj je odpel obe točki dovršeno s čutom, za kar je bil nagrajen z velikim aplavzom. Ga. Mara Kabajeva je zaigrala P. Čajkovski: Polka, Natlia — valček in Valček sentimentalni ter Liszt-Chopin: Hulanka, vse skladbe je izvajala z veliko rutino in je pokazala, da obvlada najtežje skladbe do dna. — Kot zadnja točka sporeda je bila dr. A. Schvvab: Zlata kanglica, ki sta jo izvajala mešani zbor 7. orkestrom. Mešani zbor kakor orkester sta rešila svojo nalogo dovršeno, saj je skladba donela živo, enotno ter lepo zaokroženo ter so želi izvajalci od navzočih poslušalcev obilo priznanja.
Temperamentno, sugestivno in sigurno je vodil zbor kakor orkester dirigent Gregore Jože, ki bo s svojo energijo in zmožnostmi gotovo dovedel zbor in orkester do visoke stopnje. Obisk koncerta je bil dober in je občinstvo pokazalo, da zna ceniti delo Glasbene Matice.	Fras Ferdo.
Življenje teče naprej in tudi veselejši občutki hočejo imeti svoj prav. Pod vojaškimi suknjami utripajo mlada srca in navzlic trpljenju in vojski hrepenijo po ljubezni in veselju. V oglasnem delu nekega pariškega češkega lista išče »vojak prijetne vnanjosti, 24 let star, pošteno dopisovanje z mlado Čehiujo«. Za zbližanje narodov pa je porok tale oglas: »Dva francoska člana tujske legije si želita dopisovati z dvema češkoslovaškima dekletoma.« Neki drug češki vojak prosi češko-francoske učne knjige, in neki petdesetletni Francoz išče Čehinjo iste starosti zaradi ženitve. »Pogoj je dobra kuharica«; res, tudi v vojskah »gre ljubezen skozi želodec*.
Zaloigra pa se razodeva iz malega oglasa iz lista »Pariš Midi«: »Mlada žena bi rada koj zaposlitve kot hišna, zasebno ali v hotelu. Tozadevna
obvestila na grofico C. H.« Ime je eno od najbolj znanih poljskih plemiških družin...
Tudi majhne nekdanje žaloigre se zrcalijo v časopisnih oglasih. Tu prosi neka ženska iz Belgije, »ali bi kdo njenega zvestega Mufija«, psička za čas evakuacije sprejel v oskrbo. Neka druga bi rada dala komu svojega kanarčka v oskrbo.
So še drugi oglasi, ki pričajo o dobroti in volji za pomoč. Neka družina, ki biva na posestvu v Champagniji, se ponuja, da je voljna sprejeti dva otroka-begunca in ju vzgojiti po svoje. Kar trije oglasi navajajo imena in naslove družin, ki bi vojne sirote vzele za svoje.
To so »Mali oglasi«. Zraven pa se človek zazre v veliko oznanilo, ki te vsega prevzame. Koj ob-staneš sredi hude resnobe teh dni. Kakor na vseh vogalih v francoskih mestih, dobiš tudi v vseh listih pozive, naj ljudje podpišejo vojno posojilo. Najboljši slikarji Francije so zares umetniško naslikali lepake za to. Tu je poziv, ki se mu človek zares ne more izogniti: Zmaličen obraz borečega se vojaka, ki gleda kvišku in vzklika: »Mi se vojskujemo! Pa ti? Podpiši!«
S I* O M T
To nedeljo je bi! športni spored izredno obsežen
Počasi stopamo v poletno sezono, v čas, ki je najprimernejši za športno udejstvovanje v največ disciplinah. V nedeljo je bilo mnogo na sporedu doma in drugod po državi. V Ljubljani je bil nogometni spored bolj pičel, zato pa je bil drugod tem pestrejši. V prestolici Slovenije bi prav za prav v pogledu nogometnega programa vladalo popolno mrtvilo, če ne bi dve dobri moštvi v pomlajenih postavah odigrali zanimive in lepe prijateljske tekme, v kateri je zmagal rut:niranejši in prisebnejši napad SK Ljubljane nad enajstorico ŽSK Hermesa v 6Vojo korist.
V	prvih dveh semifinalnih tekmah za prvenstvo Slovenske nogometne zveze je v Kranju domači SK Kranj zmagal nad SK Železničarjem s 3 : 2, v Mariboru pa je I. SSK Maribor zmagal nad ČSK-om 6 4 : 2. Drugi dve semifinalni tekmi, ki bosla dali finalista, bosta odigrani ena v Mariboru, druga v Ča-kovcu.
V	Belgradu je BSK premagal sarajevsko Slavijo, ki zadnjih štirinajst dni nekako prehaja iz svoje velike forme spet v povprečno, kar 6 6 : 0. V Splitu je belgrajska Jugoslavija predvsem po zaslugi svojega vratarja odšla z eno točko; igrala je s Hajdukom 1 : 1. V Zagrebu je imel Gradjanski s Haškom hudo delo, preden je — pa še to precej po sreči — zmagal z 2 : t. Hašk postane navadno dober takrat, kadar je že prepozno. V tabeli tekmovanja za državno nogometno prvenstvo krepko vodi Gradjanski, na drugem mestu je BSK, sarajevska Slavija pa je tretja. Zadnje kolo, ki bo odigrano prihodnjo nedeljo, bo šele prineslo dokončno odločitev, kdo bo prvi, BSK ali Gradjanski. Zdi se nam, da ima za osvojitev letošnjega državnega prvenstva več šanc Gradjanski.
V	6oboto in včeraj je bilo na Stadionu tekmovanje za atletsko prvenstvo ljubljanske univerze. V nedeljo so bili doseženi v tem akademskem tekmovanju neslednji rezultati:
Disk; 1. Lužnik (T - A) 36.21, 2. Kajfež (I - J) 34-26, 3. Skaza (I - J) 34.33, 4. Banko (T - J) 32.71, 5. Drovenik (1 - A) 31.20. Točke JASO 43, ASK 34.
110 m zapreke: 1. Lužnik (T - A) 18.3, 2. Vilar (I -J) 20.0, 3 Pohar (T - J 21.0, 4. Šalehar (T - A). Točke: JASO 48, ASK 40.
Troskok: 1 Smolej (I - A) 12.47, 2. Drcnik (I - A) 12.06. 3. Kraner (I - A) 11.73, 4. Skaza (I - A)
11.39.	JASO 51. ASK 48.
200 m: Vilar (1 - J) 24.0, 2. Sodnik (T - J) 25.6, 3. Kranes (l - A) 25.8, 4. Lotrič (1 - A). JASO 59, ASK 51.	_ ,,
Palica: 1. Brunet (T - A) 270, 2. Lužnik (T - A) 270, 3. Pohar (T - J) 260, 4. Banko (T - J). JASO 62, ASK 59.
1500 m: 1. Pohar (T - J) 4:55.2, 2. Vilar (I - J) 5:00.8, 3 Lozar (1 - A) 5:00.8, 4. Sehar (T - A) 5.02. JASO 80, ASK 62.
800 m: Babnik (T - A), 4. Pohar (T - J. JASO 76, 9SK 67.
Kopje: 1. Lužnik (T - A) 43 97, 2. Kajfež (I - J)
41.40,	3. Brunet (T - A) 40.38, 4. Drenik (I - A) 39.28, 5. Dular (T - A) 38.05.
Končno stanje po točkah: JASO : ASK 80 : 74, TEHNIKA : JUS 75 i 74.
Atletsko tekmovanje pa je bilo v soboto in v nedeljo tudi v Zagrebu. Slovenski atleti so dosegli odlične rezultate. Navajamo številke z nedeljskega tekmovanja.
100 m: Čičar (I) 11.4, 2. Urbič (Mt) 11.6.
Skok v daljino: 1. Urbič (Mt) 6.56.
1500 m: Kotnik (C) 4:01.2 (izenačen jugoslovanski rekord Gorška) 2. Srakar (C) 4:08.4, 3. Glonar (I) 4:22.
Disk: Čučič (C) 42. 2. Kovačevič (C) 41.42.
400 m: 1 Rem (Hašk) 53.9.
Skok v višino: Abramovič (H) 180.
10.000 m: Krajcar (C) 36:22.4, 2. Knez (Amater, Trbovlje) 27.01.
Na Savi pri Tacnu je bilo tekmovanje za državno prvenstvo v kajak-slalomu. Prve dve mesti sta si po odlični vožnji priborila člana Kajak-kluba Ljubljane. Tehnični rezultati so naslednji:
1. Malahovsky (SK Ljubljana)) 731.5 točk. 2. Mvkv (KK Ljubljana) 793 točk. 3. Plan Drago (KK
Zagreb) 805 točk 4. Močnik (KK Ljubljana) 817.07 točk. 5. Drovenik (KK Ljubljana) 821.3 točke.
I. Gorenjski motoklub je na Jesenicah izvedel na progi v Sv, Križu uspele motorne dirke. V naslednjem rezultati:
Turni motorji do 200 ccm: 1. Kavčič (Monet -Hermes) 3:30.2, 2. Žagar (Puch - Hermes) 4:00, 3. Derganc (DKW - Hermes) 5205.4. — Turni motorji do 350 ccm: 1. Zaje (Puch - Avtoklub) 3:25.4, 2. Kovačič (Monet - Hermes) 3 36, 3. Ziherl (DKW -AvtoklubS 3:38. — Turni motorji nad 350 ccm: 1, Pengov (DKW - Avtoklub) 3:20, 2. Ziherl (DKW -Avtoklub) 3:36.2, 3. Kos (IGMK) 3:44. — Športni motorji do 250 ccm: 1. Lapajne (Puch - Ilirija) 3:16.2 2 Inglič (NSU - IGMK) 3:36.4, 3. Magušar (IGMK) 3:41.8 — Športni motorji do 350 ccm: 1. Trampuž (AJS - Hermes) 3 03. 2. Šiška (NSU - Ilirija) 3:08.2, 3. Sušnik (NSU IGMK) 3:30 — Športni motorji nad 350 ccm: 1. Šiška Janko (NSU - Ilirija) 3:04.4, 2. Trampuo (AJS - Hermes) 3:07.4, 3. Korit-nik (IGMK) 308.4 — Prikolice: 1. Pogačnik (NSU - IGMK) 3:43.4, 2. Vidmar (NSU- IGMK) 4:11.4.
Pri novoustanovljeni Slovenski športni zvezi je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik; dr. Pavlin, 1. podpredsednik: dr. Kosti, II. podpredsednik: dr. Lapajne, tajnik: Joso Goreč, blagajnik Jaka Gorjanc, v nadzorstvo pa gg. Cvetko, dr. Švigelj in Matela.
V nedeljo je bil v Ljubljani osemnajsti redni občni zbor Jugoslovanske zimskošportne zveze. Od 109 klubov, ki 60 včlanjeni v zvezi jih je prišlo na zborovanje 53, vse klube srbske zimskošportne zveze pa je zastopal Belgrajčan Limič. ki pa iz formal«:h razlogov ni dobil glasovalne pravice. Glavna točka zborovanja je bilo vprašanje reorganizacije JZSS. Referent J. Goreč je predložil v razpravo — glavne točke so bile obravnavane že prejšnji dan — samo točke, pri katerih ni bilo mogoče doseči prej glasovanja. Pri tem je bilo sklenjeno, da bodi bodoči naslov zveze: Zimskošportna zveza kraljevine Jugoslavije, Dosežen je bil sporazum, da bodi razmerje sil med posameznimi narodn:mi zvezami v upravnem odboru 3 : 3 : 3, za tri leta pa dobe Slovenci še tri odborniška mesta. Višina članarine za narodno zvezo pri ZSSJ bodi 3000 din letno. Pri volitvah je bila nato izvoljena naslednja nova uprava:
Za predsednika dr. Ivo Pire, za tajnika I. Joso \ Goreč, za tajnika 11 Lado Kosec, za blagajnika Boga Šramel, za tehničnega referent Ante Gnidovec ter za odbornike Janez Kveder, dr. Zdenko Švigelj, Šetina, inž. Badovinac. V nadzornem odboru sta za enkrat Fran Pečar in Zvonko Kržič. Tri podpredsednike bodo določile posamezne narodne zveze, za srbsko zimskošportno zvezo pa sta ostali prosti dve odborniški mest: in eno v nadzornem odboru. Za načelnika zbora smuških učiteljev je bil izvoljen Jernej Jelenič, za sodniški zbor pa Stane Prcdalič.
Končno je bil dosežen tudi sporazum s srbsko narodno zvezo. Zastopnik Belgrada in Sarajeva sta pristala na vse sklepe glede reorganizacije JZSS ter izjavila, da bosta glede teritorialne razmejitve še poročala pri svoji zvezi. Določila pa 6ta zastopnike v upravni odbor ZSSJ.
Popoldne je bil nato ustanovni občni zbor Slovenske zimskošportno zveze. Zastopanih je bilo od 61 klubov 33 delegatov Vsi so se sporazumeli že v 6oboto zvečer. Vodstvo Slovenske zimskošportne zveze so prevzeli Jeseničani. Soglasno je bila sprejeta tudi njihova lista upravnega odbora, ki sc glasi:
Predsednik mr. Jože Žabkar, tajnik 1 Jože Čin-kovic, tajnik II. Drago Ažman, blagajnik Stržinar, gosnodar Razinger, načelnik mladinskega odseka inž. Poženel, načelnik tehničnega odseka I.angus, načelnik propagandnostatističnega odseka Savinšek, načelnik zbora smuških učiteljev Praček (ali Smolej) in načelnfe sodniškega zbora Ravnik. V nadzornem odboru je Tomaž Godec iz Bohinja, v razsodišču pa dr. Potočnik z Jesenic in ing. Lah iz Maribora. Nezasedena mesta treh podpredsednikov so pridržana vsem trem podzvezam, prav tako pa tudi po tri odborniška mesta iz L|ubljane in Maribora.
Ustanovni občni zbor je nato pod predsedstvom drugega podpredsednika g. Zorzuta iz Maribora izvolil še delegate za skupščino.
Učiteljska napredovanja
V 7. položajno skupino so napredovali naslednji učitelji in učiteljice:
Potočnik J. Pavla na Donački Gori, Stanič I. lavan v Bakovcih, Novačan J. Julija v Laporju, Turjak A. Kristina v Petrovčah, Sekirnik S. Maks v Oplotnici,Rajher S. Emilija pri Sv. Barbari, Poz-nik A. Ana v Ptuju, V.ižintin F. Rudolf pri Sv. Juriju, Šnuderl J. Hinko v Apačah, Zdešar H. Ljudmila v Št. Janžu, Zupan- R. Marija v Dovjem, Ste-fancioza A. Andrej v Studencih, Rainer F. Mata v Braslovčah, Kos Š. Berta v Dobravcih, Bajde M. Oton v Mariboru, Zonenvald J. Josipina v Vuze-nici, Jeseničnik J. Ana v Št. Ilju, Grum A. Andreja v Škofji Loki, Perko I. Frančiška v Vrhpolju, Senčar F. Frančiška v Vučji vasi, Robinščak I. Srečko v Šoštanju, Pečar J. Emilija v Makolah, Kalan J. Marija v Bukovici, Cilenšek F. Vinko v Slovenjem Gradcu, Lah B. Ida na Pragerskem, Erker J. Milan v Petešovcih, Kulčar J. Zofija v Ponikvi, Borko F. Angela v Sladskem vrhu, Potočnik V. Matilda v Grižah, Vutkovič M. Srečko v Sevnici, Jereb B. Marija v Rajhenburgu, Žen I. Danica v Dvoru, Petelin J. Marija v Ribnici, Kmecl E. Božena pri Sv. Juriju, Šetinc I. Jasna v Krčevini,
Gerbič L. Lambert v Sp. Polskavi, Ornik A. Cecilija v Račah, Podjaveršek A. Marija v Rogaški Slatini, Šijanec M. Martina v Ormožu, Rogoršek B. Bogomir v Ljutomeru, Mančič L. Marija v Novi Cerkvi, Robič A. Marija v Špitaliču, Hvatal D. Davorina v Boh. Bistrici, Grafenauer Z. Ludvik v Fra-mu, Škerbinc F. Franc pri Sv. Rupertu, Drobnič F. Anica v Begunjah, Škerbinc F. Antonija pri Sv. Rupertu, Bartenjev D. Emilija v Jesenicah, Strah
F.	Anton v Velikih Laščah, Tavčar I. Angela na Jesenicah, Kas I. Elizabeta v Št Ilju pri Velenju, Jeral F. Frančiška v Preddvoru, Horvat F. Julijana v Stanetincih, Podnar T. Toma v Kostanjevici, Mencej M. Martin v Kozjem, Gregorič E. Edvard v Litiji, Politeo J. Filomena na Jesenicah, Arnejc M. Karolina pri Sv. Lovrencu, Sedej J. Pavla v Grahovem, Potokar A. Olga v Logu, Potočnik A. Adalbert v Zagorju, Turka J. Stanislav v Metliki, Mahnič A. Marija v Cerkljah, Lahajner N. Julija v Stari Cerkvi, Stanič E. Olga v Ribnici, Čekada J. Miroslav pri Sv. Marjeti. Kostajnšek J. Ernestina v Mariboru, Prislan J. Jožo v Črni, Koželj M. Ema pri Sv. Petru pod Sv. gorami, Korbar A. Vladimir pri Sv. Petru, Cicnerman F. Vilma v Dolgi Vasi,
Prelog J. Mihael v Svetini, Smodič A. Anton v Ptuju, Klanšek F. Terezija v Št. Juriju pod Ku-mom, Samsa I. Marija v Vojniku, Stopar J. Josip na Teznu, Voršič J. Ana v Kamnici, Kocijančič L, Josipina v Prevaljah, Fister A. Julijana pri Sv. Križu pod Jesenicami, Milkovič I. Adam na Homcu, Jereb P. Bogomir v Senovem, Pertot J. Milan v Mariboru, Tavša J. Gabrijel v Novem mestu, An-dolšek F. Stanislav v Gozdu, Knap A. Antonija v Štorah, Prislan I. Ivan v Petrovčah, Ambrož M. Martin v Stranicah, Čimer A. Josipina v Mali Poljani, Dojgan F. Alojzij v Sevnici, Topolovec A. Pavla v Sp. Polskavi, Lunaček A. Franc v Mirni, Vostner I. Julija v Metliki, Šnuderl I. Ljudevit v Braslovčah, Klemente V. Edvin v Polhovem Gradcu, Vidmar F. Mirko v Šmarju, Bregant A. Sonja v Ribnem, Sirnik I. Frančiška v Polju, Levstik L. Eleonora v Brežicah, Urban A. Valerija pri Sv. Lenartu, Bratkovič F. Vida v Leskovcu, Žebre A. Rosanda v Begunjah, Debeljak A. Vida v Škofji Loki, Grčar J. Ana v Zalogu, Štubel M. Marija v Krupšincih, Ditrih E. Marija v Kočevski Reki, La-vrič J. Marija v Malem Slatniku, Brumen A. Bena v Ptuju.
Taučar Lj. Marija v Borovnici, Horvat J. Bela v Krogu, Cikelj F. Ana v Gorjah, Oman F. Ciril v Tržiču, Štefe I. Ivan v Pristavi, Stanič A. Ernest v Ribnici, Pogačnik K. Stanislav v Hrastniku, Zoreč
G.	Angela v Št. Vidu, Blejec L. Katarina v Leskovcu, Retel F. Vanda v Šmarju, Ravbar H. Marija v Dobrničah, Volčjak F. Ana na Uncu, Sketelj I. Albina v Braslovčah, Gabrovec B. Ana v Žireh, Lun-der F. Dušan v Trbovljah, Ražem A. Milan v Loškem Potoku, Hribar D. Ivan v Tešanovcih, Breže V Ivan pri Sv. Lovrencu, Pucelj J. Bruna v Pobrežju, Hrast I. Natalija na Brdu, Perčič I. Angela v Voklu, Košmerl V. Frančiška v Zagorju, Hladnik F. Julija v Celju, Podjaveršek Gr. Albin v Rogaški Slatini, Bevc M. Marija v Št. Janžu, Urbajs F. Alojzija v Dolu, Osterc P. Marija pri Sv. Andražu, Rataja Št. Oskar pri Sv. Križu, Novak I. Ana pri Sv. Gregorju, Jerše I. Danijela v Dobravi, Košmerl V. Vinko v Zagorju, Goršič A. Jožefa v Št. Juriju, Plemelj V, Matilda v Lešah, Škerge t A. Karel v Ženavljah, Majhen A. Ivana v Ptuju, Štrukelj T. Marija v Šmartnem.
Šlibar A. Terezija na Bledu, Jeraj M. Frančiška v Celju, Križnic J. Vilma pri Sv. Trojici, Ber-not J. Nada v Vurbergu, Mohorko J. Ciril v Studencih, Mešl L. Josipina v Planici, Maležič J. Emilija v Mariboru, Zorjan M Justina pri Sv. Pavlu, Janež L. Stanislava pui Sv. Lenartu, Modic L. Olga v Puconcih, ICalčič B. Antonija v Blejski Dobravi, Kiferle I. Danica v Ribnici, Zupan I. Alojzija v Blatni Brezovici, Engelman V. Vladimira v Mariboru, Vičar A. Franc V Polenšaku, Hari Z. Marija v Stenjevcih, Mlekuž A Franc v Trnju, Pergar A. Viktor v Toplicah, Švigelj M. Viktor v Št. Jerneju,
Jordan A. Nada v Št. Jerneju, Rošker A. Janez v Ljutomeru, Verbek Š Neža v Žrečah, Kolar F. Marija v Ljubnem, Kokolj J. Miroslav v Dolnji Lendavi, Miler R. Cecilija v Velenju, Jurkovič J. Milena v Slavini Radencih, Stres F. Boris v Prevaljah, Globokar K. Ivan v Grahovem, Pirnik A. Maks, na Rakeku, Aleksič A Filomena v Cirkov-cih, Ferk I. Leopoldina v Limbušu, Kusa J. Viljem v Lcmu, Štrus F. Franc v Blagovici, Lenartič V. Marija v Dornavi, Kubik J. Antonija v Negovi, Rogla A. Franc pri Sv. Lenartu.
Vundrl M. Neža v Narapljah, Rojca A. Avrelij v Goričah, Šepec K. Kristina pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, Horvat B. Marija v Krogu, Tratar J. Josip v Borovcu, Žolnir B. Ljubislava v Slovenj Grancu, Šumer M. Ida v Slatini Radencih, Jerele F. Zofija v Vodicah, Majhen I. Aleksander v Ptuju, Markon I. Vladimira v Dobu, Završnik R. Albin na Bledu, Prelovec F. Irma v Dolskem, Ocvirk F. Angela v Kalobju, Lovrec F. Ada v Cirkovcih, Zupančič J. Josip v Selcih, Ferenčak R. Frančiška v Šmarju, Fink I. Oton v Bukovici, Lužar R. Vida v Podzemlju, Radonič B. Ana v Ribnici, Čeh J. Iva v Vučji vasi. Koče I. Vilcna v Mengšu, Zdešar H. Henrik v Št. Janžu, Dšur J. Ivan v Radvanju, Dvoršak J. Terezija v Ljutomeru, Furek J. Roman v Brezovcah, Podboj J. Ljudmila v Laškem, Kruplež S. Jožefa pri Sv. Jakobu, Jarnovič E. Franc v Št. Lambertu, Lapanj M. Anton v Št. Petru, Nojge-bauer E. Vladimira v Dvoru, Horvat I. Albina pri Sv. Duhu, Štiglic J. Jožefa v Rečici, Ambrožič J. Branislava v Dobrepolju, Vertačnik 1. Angela v Loškem Potoku, Kus V. Marija v Lomu, Primožič J. Alojzija v Vavti vasi.
Kodrič L. Leopoldina v Hajdini, Roje A. An-zelma v Goričah, Gaber A. Ana v Homcu, Lončar F. Angela v Zitečki vasi, Šlibar J. Martin, v Toplicah, Šlibar M. Marija v Toplicah, Mehor K. Drago v Krašnji, Repič A. Ivanka v Starem trgu, Čič A. Albin v Dokležovju, Kete Antonija v Bevkah, Kos Fr. Josipina v Št. Lovrencu, Kušar R. Katarina pri Sv. Ani, Paternoster M. Marija v Vavti vasi, Menih F. Ivana v Topolščici, Leban F. Jelica v Žužemberku, Zalar E. Amalija v Dobrepolju, Možin A. Boris v Preski, Draksler F. Adolf v Marenbergu, Pikelj F. Franc v Gorjah, Pustotnik P. Marija v Škofji Loki, Turnšek F. Silva v Celju, Jankovič F. Josip v Kostanjevici Borstner 1. Josipina v Mariboru, Udovič M. Frančiška v Kropi, KusB. Gizela v Št. Rupertu, Mihič E. Ljudmila v Gotenici, Kirbiš K. Avgusta pri Sv. Urbanu, Toplak A. Valerija v Središču, Rupnik J. Vinko v Ljubljani, Kokalj F. Frančiška v Kolovratu, Hafner A. Ruperta pri Sv. Lovrencu, Koh V. Danica v Trbovljah, Alt A. Danica v Slov. Bistrici, Kokolj M. Marija v Dolnji Lendavi, Bračko F. Antonija v Murski Soboti, Lazar J. Pavla v Tomišlju.
Robič U. Anton v Špitaliču, Brenčič J. Marija
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(179) Samotar črk in Ančka sta torej šla. Pueek je drobil za njima in kmalu so vsi izginili med drevjem.
(1S0) Puščavniček je kot dober kavalir nosil Ančk j košarico. Palčki so pa res skrbeli zanjo, kjer koli so mogli! To se je Ančki zdelo lepo! Kar poglejte njen žareči obrazek I
v Hajdini, Košar L. Ivana v Šmartnem, Čekada A. Marija pri Sv. Jakobu, Kuhar F. Vida v Kotljah, Podboj J. Jakobina v Grižah, Kerkoč A. Marija v Gaboku, Dežela V. Gabrijela v Notranjih goricah, Cvetko R. Ana v Mariboru, Vračko O. Elza v Dobrepoljah, Ankele F. Florijana v Vidmu, Nagu S. Miroslava pri Sv. Jakobu, Kopriva A. Ivan v Zagorju ob Savi, Šedlbauer Č Vida v Ptuju, Klinc-Beker D Marta v Senovem, Perko I. Ivan v Vrhpolju, Klavora F. Nada na Jesenicah, Krebelj S. Ana pri Sv. Lenartu, Bajec I. Janko v Javorju, Krivograd F. Josipina v Guštanju, Pupis F. Alojzij v Nedelici, Kuharič L. Irma v Mežici, Šilovinca F. Pavel v Melencih, Geča F. Ivanpri Sv. Marjeti.
O vdaji belgijskega kralja
Pastirski list kardinala van Roeya iz Maiinesa
V švicarskem listu »Basler Volks-blatt« je tole sporočilo: S cerkvene strani smo prejeli pastirski list mali-neškega kardinala o kapitulaciji belgijskega kralja. Ta list so dne 2. junija prebrali v vseli belgijskih cerkvah.
Predragi bratje!
Žalostna preizkušnja, ki jo moramo doživljati, je tem huje povečana zaradi velikih obtožb iz Pariza zoper kralja Leopolda III. in odmevi te obtožbe so v dno duše zadeli tudi množice belgijskega prebivalstva.
Da bi — kolikor se da — usodno nesporazum-ljenje pojasnili in se na neposrednem izviru o vsem tem poučili, smo čutili dolžnost, da kralja osebno poiščemo. Kralj nas je sprejel in nam dovolil, da smemo objaviti njegova sledeča pojasnila:
1.	Sklep, da se orožje odloži, ki je bil storjen zjutraj 28. maja, je bil izsiljen po povsem nevzdrž-ijivem položaju belgijske armade. Ta je bila brez vsakršnega izhoda obkoljena in ni mogla pričakovati nobene izdatne pnmoči zaveznikov. Če bi naše čete boj nadaljevale, bi bile popolnoma uničene — in to brez vsakršne vojaške koristi. Armada bi bila mimo tega potegnila v svojo usodo tudi na sto tisoče civilnega prebivalstva, ki se je bilo na majhnem ozemlju zgnetlo skupaj.
Armada je državo do skrajnosti branila in se je vdala šele tisti hip, ko so bile vse moči izčrpane. Storilo je torej vso svojo dolžnost in je njena čast s tem rešena.
2.	Ta sklep, ki je bil bistveno vojaškega značaja, je kralj l;ot vrhovni vodja belgijske armade storil v popolnem soglasju s šefom generalnega štaba in na njegova navodila. Torej ni kralj s tem iz-
vršil nobenega političnega akta. Tudi ni sklenil s sovražnikom nobeno pogodbe, tudi vojaške ne.
Zatorej ni kralj na noben način prekršil belgijske ustave. Pri tem je ravnal v prepričanju, da je bil za to opravičen na podlagi poinomočja, ki ga ustava določa kralju v tej zadevi. Trije odlični belgijski pravniki so tako naziranje soglasno podprli. Po drugi strani pa je bilo kralju nemogoče, da bi se bil posvetoval s svojimi ministri, saj so bili štirje poslednji od njih odšli iz Belgije že 25. maja.
3. Ni res, kakor pravi poveljnik bojnih sil zaveznikov, da bi ne bil ta poučen o navzdržnem stanju belgijske armade in da je potrebno boj prekiniti. S tem razpade v nič tudi ostudna obdolžitev izdajstva.
Kralj bi bil utegnil, kar so nekateri nasvetovali, šo v poslednjem hipu z letalom odleteli v inozemstvo. Pa je rajši ostal, da deli usodo svojih vojakov in trpljenje svojega ljudstva. Mislimo, da je to bolj viteško in da mu je še posebej v čast.
Dejstva, kakršna so v teh kraljevih pojasnilih, so potrjena tudi po drugih izjavah v čim najpopolnejši meri. S tem naj bi bila odpravljena žalostna zmota, ki je bila povzročena po nekaterih nepremišljenih besedah in nekaterih obžalovanja vrednih izjavah.
Kar se tiče nas, bomo kralja še zmeraj spoštovali, mu bomo ostali zvesti in mu bomo zaupali. Vemo, da je istega mnenja tudi vse belgijsko ljudstvo. Pozivamo duhovnike, naj še nadalje opravljajo predpisane obredne molitve za kralja. Iskreno prosimo vernike, naj v svojih molitvah in sv. obhajilih neprestano priporočajo vsemogočnemu Bogu zadevo kralja in rešitev domovine.
Želeli bi, da bi ostali vsi Belgijci v mislih na težavnost sedanjih dni edini in strnjeni krog kralja, ki je naša poosebljena domovina.
Slednjič pa še vse pozivamo, da se naj zavedajo,
da se božja Previdnost v teh časih na izredne načine razodeva. Spričo teli strašnih dogodkov smo čisto majceni. Zatorej dajmo bolj ko kdaj koli zaupati v neskončno usmiljenje Srca Jezusovega! S psalmi-stom molimo: Tudi če smo v senci smrti, se ničesar ne bojimo, zakaj, Ti si z nami!«
-j- J. E. kardinal van Rocy, nadškof v Maliuesu.
Kranj
Požar. V nedeljo proti večeru je zagorela šupa, last gradbenega podjetja »Slograd«. Šupa je stala na Blejski cesti in jc služila kot shramba za orodje, ki ga rabijo delavci podjetja pri gradnji državne ceste skozi Kranj. V šupi je bilo polno orodja, nekaj obleke in raznih tehničnih priprav. Ogenj je nenadoma z vso silo udaril iz notranjosti in kmalu zajel vso šupo in se dvignil visoko v zrak. Poklicani so bili kranjski gasilci, ki so požar omejili, da se ni razširil na zraven stoječe hiše. Škoda, ki jo trpi podjetje »Slograd«, se ceni na 25.000 din. ,
Najnovejša slika angleškega vojnega ministra An-thonvja Iidenii (na desni), ki z generalom AVillom odhaja iz ministrskega predsedništva v Londonu
E. Claes:	7
Pokojni župnik Kampens
j Iz flamščine prevedel L. Ogrin
»Hejla! Beloglavec!«
Ustavim se, ves rdeč v obraz pogledam čez ramo in kdo je hitel za mano, če ne sam gospod župniki
»Beloglavec, knjiga ti jc padla na tla, vidiš!« Pobral jo je, poravnal odtrgane liste in mi jo smehljaje podal.
»Hvala, gospod župnik!« Sprejel sem knjigo kot najtežjo pokoro v spovednici.
»Gotovo nisi nič opazil, da ti je padla na tla?«
»Ne, gospod župnik.«
V mojih očeh pa jc gotovo jasno bral, da sem opazil. Spremljal me je prav do doma, klepetal o šoli, o pridnih otrocih in podobnih vprašanjih.
V. O dveh beračih.
Skoro na istem mestu, kjer sem »zgubil« svojo računico, sem dobil od pokojnega gospoda Kampensa prve zaušnice.
Bilo je majnika meseca. Vsak dan so ho-tfile dolge procesije v svetišče Matere božje na Scherpenheuvel in v Avcrbode in Peterček van de Grune in jaz sva videla na poti iz šole — oba sva stanovala zunaj vasi — vsak dnn sedeti na sredi ceste berača, ki sva ga poznala pod imenom Blink. Sedel je tam in z žalostnim glasom molil očenaše, vmes pa vpletal vedno isto melodijo: »Dajte vendar, prosim vas, kaj za ubogega, nesrečnega očeta trinajstero otrok... Oče naš. kateri si v nebesih.« Oči je imel napol priprte, da bi romarji mislili, da je slep: desno nogo pa je znal tuko čudno zvitj jiodse,,
da je vsak romar, ki je imel količkaj usmiljenja — in pri romarju ga človek mora imeti — lahko nijsfil, da z njo nekaj ni v redu. Pred njim/^iii tleli je ležala kopa, da bi ljudje metali vanjo svoje centime. To jc že padlo ccn-tiniov v to kapo! Midva sva stala na robu ceste, gledala in vneto štela, kadarkoli je priletel kak kovanec »,.. šest. sedem ... osem . .« Kakor hitro jih je bilo deset, je Blink brž kapo izpraznil, da ne bi romarji videli, da je za danes že kar dosti zaslužil Midva pa sva štela naprej enajst, dvanajst, trinajst, tako, da je Blink med dvoma gručama ljudi sredi svojega očenaša: »in odpusti nam naše dolge« nenadoma izbruhnil: »štiri! pet! šest... prokleta smrkavca!«, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!« Prav zn prav sva bila temu človeku nevoščljiva zaradi toliko denarja in sva vedno mislila, da nama bo ka j dal. Ko je nekoč odšla mimo zelo dolga procesija, ga je Peterček van de Grune vprašal: »Je kaj prida padlo, Blink?« Berač, ki je čemernega obraza prešteval svoj denar, je nenadoma skočil po koncu in šinil proti nama: »še enkrat se, hudiča, drznita zraven šteti! Smrklja! Takole človeku obrt kvariti!« Peterček in jaz sva dirjala čez travnike in v strahu mislila: »Kdo bi verjel, da zna človek tako dobro teči!« Tudi midva sva namreč nekoliko verjela v tisto pohabljeno nogo. Ko sva bila že v varni razdalji, sva začela Blinka zmerjati s kruljevcem. pijancem. tatom, barabo in podobnimi imeni.
Nekoliko dalje, tam kjer cesta zavije na desno, je sedel in drdral svoje litanije Bult (Grbavec) van Jukkcs Poleg tega. dn je imel grbo. je Bult lahko zvijal dlani in lakti kot pravi |K)habljenec. Človek bi mislil, dn taka pokveka že žlice ne more spraviti do ust. Iz svojih obrobljenih oči je po mili volji točil solze, kolikor je le liotcl. Če ni bilo nobenih
procesij, sta preganjala dolgočasje s »kampa-njem« (kdo bo bliže kamna vrgel cent) in se pridušala in jezila drug na drugega, da jih je bilo slišati prav do potoka. Kakor hitro pa sta na cesti iz Averboda zagledala prihajati kako gručo ljudi, ali zaslišala za sichemsko postajo prepevati »Ave Maria« ali godbo, sta brž skočil« vsak na svoj prostor, pričarala svojo po-habljenost in s popolnoma drugim glasom kot pri igri je začel Bult: »Usmilite se vendar ubogega, nesrečnega človeka, ki nima več ne rok ne nog... Oče naš, kateri si v nebesih...« Blink pa je vlekel ljudi s svojimi »trinajstimi otroki«, če romarji niso peli preveč glasno, je Blink lahko slišni jadikovati Bulta in Bult je razumel vsako Blinkovo besedo. Če je ta ali oni dodal kako novo besedo svojim »molitvicam«, sta se [Milem pošteno sprla. Oba sla bila neoženjena in razen grbe enega, ni bil nobeden nič pokvečen
To sta bila dva originnla mojih otroških lt. Neštetokrat sem ju videl v naših treh vaških gostilnah, kjer sta prepevala in sploh delala kraval, vedno nekoliko »nasekana«. Tudi k nam v kuhin jo sta hodila včasih pozimi. Odkod sta prišla, nisem nikdar zvedel. To sta znala pripovedovati, pesmice peti. po cele večere skupaj, toda v njunih »povestih« je bilo vedno kaj takega, kar ni bilo za mlada ušesa, tako tla je nn mojo nepopisno nejevoljo mati takoj, ko je Buli odprl usta, rekla: »Alo otroci! spat!« Samo kadar je Bult pel kako valonsko pesmico. smo lahko ostali. Blink, ki valonščine ni nič razumel, se je delal, kot da vse razume in se prav neumno režal. Tudi moji starejši brat je, ki so hbteli veljati za velike, so se delali, kot tla dobro razumejo valonsko. V neki Fultovi pesmici se je pogosto ponavljala beseda »ca-sjon«. Kaj beseda pomeni, še sedn; ,-„» vem. Joda vsakokrat, ko je Bult to besedo zgovoril,
se je Blink obrnil z glavo prnti moji najstarejši sestri in pomežiknil. Ona pa je rdeča ko kuhan rak in jezna odšla v svojo sobo. In kadar smo jo pozneje kdaj hoteli zdražiti in se nad njo maščevati zaradi kake nezaslužene kazni, smo ji vedno rekli »casjon«!, tako tla je ta beseda postala pri hiši najhujša psovka, ne da bi kdo vedel, kuj sploh pomeni.
Blink in Bult sta večkrat govorila tudi o svoji beraški »obrti«. Tedaj jo Blink pripovedoval. kako čudo v: to je včasih ljudi \lekcl; človek bi počil od smeha. Bulta sera nekoč slišni, kako je s pravimi solzami v očeh rekel naši materi: »človek mora veliko prestati za svojo ukorjico kruha, Reza! Če misliš, da je prijetno na vse načine zvijnti roke in čepeli sredi ceste., !« In materi sem videl na očeh, du se ji je revež smilil.
Kaj se je z njitna pozneje zgodilo, ne vem. Nenadoma sta izginila, sam Bog ve kam. Sedaj sta gotovo že davno mrtva. Mislil, da so jima molitve tisoč in tisoč romarjev, katerim sta dajala priliko, vršiti telesna dela usmiljenja gotovo kaj pomagale. Morda pa sedaj še v nebesih kampata«.
Nekoč se je zgodilo, da «a Peterček van de Grune in jaz šla iz ;olc domov ter uganjajoč razne neumnosti dospela tlo mesta, kjer sta navadno scrlelu berača. Daleč tam preko K>l j sva zagledala prihajati procesijo i/ Aver-ioda in — nikjer slcrlil v Blindu ali Bultu. Kaj naj to pomeni? Nekaj ni bilo v redu Nenadoma reče Peterček: »Veš kaj? Pojdiva midva enkrat na cesto klečat. Gre nama za denar!« Najprej sva se oba smejala, tako *p nama je stvar zdela smešna, \tnpak besede .gre n;ima za denar« s<> bile tako vabljive, da sva v hipu slekla suknjiče, jih obrnila, podlogo na i/ven, zopet obleki« in mislila, dn «va čisto beračem podobna. Knjige sva spravila za bližnji grm.
MALI OGLASI
D«h0l!ih,u?i8Slh ve,lj8 vsaka beseda 1 dln; »enltovanlskl oglasi 2 din. rfb®'° "skana naslovne besede se računajo dvojno. Najmanj«) znesek
P?l Z, , S? t. dln' ~ MaM °9,asl ,e Plačujejo takoj pri naročilu. _ 'eklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna P° 4 dln* — Za pismene odgovote glede malih oglasov treba . __priložiti znamko.

f,t ' ■'♦■g ■ ' * v v'- •
Muzbeiscejo
Podkovski in vozni kovač
išče službo v kakem več jem podjetju. - Naslov v upr. »Slov.« pod 8576.
Šivilja
vajena boljših del, lščo stalno mesto. Naslov \ upravi »Slov.« pod 8540
Pekovski pomočnik
Išče službo, najraje v mostu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8684. (a)
Kuharica-gospodinja
išče službo v župnlšču. Vajena vsega gospodinjstva in gospodarstva. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod ft. 715.
Mlad trgovski pomočnik
vojaščino prost, odličen prodajalec, želi premonitl mesto takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8358.
Pridna dekle
iSče službo k mali boljši družini. Je vešča šivanja in samostojnega gospodinjstva. Naslov podružnici »Slovenca« na Jesenicah pod »Poštena« 8559
Instruktor-vzgojitelj
za popravne izpite, dober matematik in filolop, išče mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8579.
mm\
Mesarskega vajenca
sprejme v uk Anton žlaj pah, mesar, Mokronog.
Kovaškega vajenca
sprejme Stebe MIlan, Z a-dobrova, D. M. v Polju.
Za frizerko
bi sc rada Izučila 14 letna deklica z odličnimi spričevali. Sla IM kamor koli v Sloveniji, kjer bi Imela vso oskrbo. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Marljiva« št. S644. (v)
tlužbpdobe
Mizarje
sprejme Ivan Uernlk, tovarna rolet, Linhartova ulica 8, Ljubljana. (b
Šiviljske pomočnice
začetnice, za izdelavo — takoj sprejme Atelje Ba-zancla, Gajeva 2.	(b
Mehanika
strojnega ključavničarja, -amostojnega, ki jc vajen raznih strojev in jili zna samostojno popravljati -iščemo. Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na električne naprave in so kot stroj, ključavničarji ali mehaniki že delali v kakšnem večjem obratu. Starost do 30 let. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve v upravo »Slovenca« pod »Samostojen mehanik« 8691.	(b j
Strojnik
vajen obrata z Dlcsel-»trojem pri elektr. centrali, dobi takoj službo. Predstaviti su na Bledu, kavarna »Bled«.	(b
Tapetniškega pomočnika
takoj sprejme Iv. Plešec, tapotnlk, Vrhnika. Oglasiti i<e pri Trampuš-Trebuščak, mizarstvo — Vlžmarje, ftt. Vid n. L,j.
rriPOTMpR
Sveže češnje
prlina, po 6 din kg, franko prevoz, košare 45 kg, razpošilja U. Drechsler, Tuzla.	(1
Cvetje, jajca
vedno v zalogi. Italijansko In jugoslov. cvetje. Štajerska sveža Jajca. -Baloh, Kolodvorska 18.
Hlapec
priden, pošten In trezen, se sprejme na večje posestvo. V poštev pridejo oni. ki so vajeni gospodarskih poslov in opravljanja pri živini, ki obstoja iz para konj In 5 krav. Nastop takoj. Plača 500 din mesečno in preskrba. - Ponudbe poslati podruž. »Slovcnca« v Celju pod »Hlapec«, (b
IflfVH f TfTTUj
'■"■■"-BiiISMtIHBBli
Žgano apno
vsako količino, vagonsko kupi »Tara«, trg. gradj. matcrijala, Beograd — Iladnička 70.	(k
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenab 1KRNE, Juvellr, Ljubljan« Woltova ulica St. 3
Bukova drva
vsako količino, kupim. -Bukov gozd, večje komplekse, kupim. Ponudbe na I. Meštrovič, eksport drva, Zagreb, Zrlnjevac 15, telefon 23-612. (k
Umrl nam je v 68. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, Stati oefc.; stric in tast. gospod
Anton Dolenc
služitelj drž. učiteljišča v pok.
rine t. m., po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojniku bo v torek, dne II. junija, ob 3. popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne tO. junija 1940.
Žalujoče rodbine: Dolenc, Strojin, Kregar in ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti javljamo, da je danes ob pol 2 zjutraj gospod
Avgust Lakitsch
trgovec in posestnik
po kratki bolezni mirno v Gospodu za vedno zaspal.
Dragega pokojnika spremimo v sredo, dne 12. junija, ob 5 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnicn bo v četrtek, 13. junija, ob 8 zjutraj v Marijini cerkvi v Celju.
Celje, dne 10. junija 1940.
ANA LAKITSCH, soproga - EDI, sin.
Hranilnica in posojilnica na Krki
javlja žalostno vest, da je umrl v noči dne 9. junija njen dolgoletni predsednik
Josip Škufca
posestnik na Vrheli.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne It. junija 1940 ob 9. uri na farno pokopališče nn Krki. Ohranimo dragega pokojnega tovariša v častnem spominu. Krku. dne 10. junija 1940.
Odbor
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, ftutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
2 9 5 1
Kupujte pri naših inserentih!
irrarfTPEi
Hiša-vila
cnonadstropna, tristano-vanjska, z velikim vrtom in več parcelami naprodaj v Ljubljani-Koseze. Pojasnila, da advokatska pisarna v Gosposki ulici 3/1.	(p
Ugodna prilika!
Enodružinsko hišo s sadnim in zelenjadnim vrtom poceni prodam. Vižmarje št. 10, pod klancem, vis-a-vis brivnice.
Majhna tvornica
za 00.000 din naprodaj. — 30.000 din plačati pri prevzemu. ostanek na mesečne obroke. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod šifro »Cisti dobiček 8000 mesečno« 8613.	(1
Posestvo
vinograd z zidanico 1. dr. pritikllne, 2'/t ha arondir., kultivirano, lepa in dobra lega, na Dolenjskem, naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vinograd« št. 8560.
Viiafein
ODDAJO:
Veliko suho skladišče
primerno tudi z delavnico, oddamo sredi mesta. Poizve se: Kolodvorska ulica 25.	(n
ODDAJO:
Opremljeno sobo .
s posebnim vhodom oddam takoj alt pozneje za 150 din mesečno. Zelena pot 10, Trnovo.	(s
»SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!

Zapustila nas je naša dobra mati, stani mati, sestra, babica, tašča, gospa
v
Frančiška Štrukelj
Pogreb nepozabne pokoj niče bo v sredo ob 2. uri iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9. na pokopališče
k Sv. Križu, Ljubljuna, Beograd, 10 junija 1940.
Žalujoča družina OŠABEN.
Gozdne
delavce
za podiranje jeiovine, kakor tudi voznike sprejmemo, .'a vi t i so je samo osebno pri upravi: Parna žaga Kog, d. z. o. z.. Podste-nica, železniška postaja Straža-Toplice.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?

Dotrpel je v 64. letu starosti naš dobri oče, stari oče in brat, gospod
Jožef Škufca
posestnik na Vrheh
previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v torek. 11. junija ob 9. uri dopoldne na pokopal išče na Krki.
Vrhe, Ljubijnna, Muljava, Clevelnnd,
10. junija 1940.
Žalujoči ostali: JOŽE, JANEZ, sinova: PEPCA, MICKA, FRANCKA, hčere in ostalo sorodstvo.
Po kratki, težki bolezni je utlano v Gospodu zaspal v 73. letu starosti predobri soj)rog. skrbni atek, brnt in stric, gosjiod
FRAN ZACHERL
učitelj v pokoju in posestnik
Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v torek, dne II. junija ob 16.30
iz hiše žalosti v Ljutomeru. Maša zadušnica bo v žujini cerkvi v Ljutomeru dne 12. junija ob 6 zjutraj.
Ljutomer, 8. junija 1940.
MARIJA, vdova; MINKA in SLAVICA, hčerki; MARICA, vnukinja in ostalo sorodstvo.
Umrl je, previden s >svetimi zakramenti, mož kremenitega značaja, dobri naš soprog, oče, tast in ded, gospod
Josip HlcmcnCK sen
trgovec in posestnik
Naj v miru počiva po trdi življenjski poti.
Blagega pokojnika spremimo na zadnji poti v sredo, 12. junija ob 5. uri popoldne.
V Kamniku, dne 10. junija 1940.
Julka, soproga; sinova Joško ter Mirko s soprogo Mili in sinom Borivojem ter ostalo sorodstvo.

Naznanjamo žalostno vest, da je danes ob pol 2 zjutraj umrl naš dolgoletni sodelavec in član načelstva, gospod
Avgust Lakitscl
trgovec in hišni posestnik
v 82. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bov sredo 12. junija ob peti uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Nepozabnega pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu.
Celje, 10. junija 1940.
NaCelslvo Hranilnega in posojilnega društva
v Cellu.
Za Juposlovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifc
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: V'ktor Cenčič
HI LJUBLJANA
Najnovejša poročila
Govor predsednika Roosevelta
Kaj bo s kemičnim inštitutom ?
Ob Aškerčevi ulici je začelo lansko leto v bližini skromnega poslopja prvotne tehnične fakultete rasti nekaj mogočnih novih poslopij, ' namenjenih posameznim zavodom tehnične fakultete v Ljubljani. Poleg zavoda za strojništvo so lani začeli graditi tudi kemični institut, za katerega je bilo napisanih že vse polno člankov in objav v časopisju. V vseh teh dopisih je bilo posebej podčrtano navzdržno stanje, v katerem po sili razmer mora životariti kemični institut, ltes, ni zavoda na našem vseučilišču, ki bi razpolagal s tako tesnimi in neprimernimi prostori, kakor prav kemični institut. Zakopati se je moral kar v katakombe, v tesne in nepregledne kleti stare realke v Vegovi ulici. Če komu, tedaj privoščimo temu zavodu selitev v primernejše in bolj zdrave prostore. Upravičeno pa preseneča slehernega, ki v Ljubljani zasleduje rast javnih zgradb, izredna počasnost, s katero gre delo na stavbi kemičnega instituta izpod rok. Že lani smo sredi najlepše gradbene dobe doživeli nepričakovan zastoj, ki ga je povzročila naknadna sprememba gradbenih načrtov. Tedaj je padla odločitev, da bodo sicer ozko, a visoko zgradijo razširili. Leto dni je minilo od tega. Lani so srečno še pravočasno pred najhujšim snegom stavbo pokrili. Od tedaj pa se je ni nihče pritaknil. rrizemni prostori so bili zabiti z deskami, tako da je bil dostop na stavbo nepoklicanim onemogočen. Tako zaplankuna stoji zgradba kemičnega instituta še sedaj. Opazovalec nazadnje ne bi mogel nikomur ničesar očitati, če bi morda za nadalnjo graditev zmanjkalo denarja ali pa če bi bil dosedanji kemični institut nastanjen v takih prostorih, da bi nova zgradba pomenila zanj le navadno selitev ali odvišnji luksus. Ker pa temu ni tako, zasluži to zavlačevanje vso obsodbo, ne samo dijaštva, ampak tudi vse slovenske javnosti. Kakor ču-jemo, se prizadeti činitelji še do sedaj niso mogli zediniti, kakšna naj bo notranja ureditev zavoda. Zato tudi ni mogoče izdelati podrobnih načrtov in zaradi tega še doslej ni stopil zidar na stavbo. Minilo je pol leta za prazen nič! Radovedni smo, koliko časa bomo še čakali, da se bo delo na stavbi zopet začelo.
Čo pomislimo, koliko je bilo jadikovanja zaradi stiske kemičnega instituta v kleteh realke, potem nam ne gre v glavo, kako ie mogoče, da hoče prav kemični institut potolči vse rekorde v priznanem ljubljanskem »mečkanju«. Če se prizadeti činitelji, ki odločajo o notranji ureditvi zavoda ne morejo zediniti, jim tega ne moremo opravičiti. Dovolj časa so imeli vsi ha razpolago, da se pogovore, ce se ne morejo ali ne marajo niti sedaj, naj kdo drugi preseka ta gondijski vozel, ki mu po domače pravimo — škandal!
— Ljudje, ki poleg trde stolice trpe tudi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode.
Rog. S. br. 15185/35._ '
1 Umctnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 12. t. m. izlet v Borovnico, Bistro in na Vrhniko. Odhod s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkraj-šek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Avtobus 20 din.
1 Vpisovanje šolskih otrok do 14. leta la mestno počitniško kolonijo je še danes 11. in jutri 12. junija. Prijave sprejema v dopoldanskih urah mladinski odsek mest. socialno-političnega urada, Krekov trg 10.
1 Uslužbenstvo davčne uprave za mesto Ljubljano je darovalo podpisani Vincencijevi konferenci za revne družine 400 din namesto venca na grob umrlemu g. K. Miichtigu. Vsem radovateljem iskrena zahvala. — Vincencijeva konferenca v Trnovem.
1 Za mestne reveže so poslali 100 din uslužbenci trošarinskega urada Dolenjska cesta v počastitev pok. nač. urada. g. Miklavčiča; g. Aleksander Šengelaja, Bleivveisova 6, je podal 200 din v počastitev pok. g. Miloša Hribernika; ga. Marija in Vinko Zajec, Stritarjeva 6, sia podarila 200 din v počastitev starega očeta g. Franca Zajca. Ga. Nadislava Dobravec je plačala 2000 din, ki jih je pok. g. Jožef Venedig iz Sp. Šiške v svoji oporoki volil ubogim v Sp. šiški. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 16 pop. v mestni vrtnariji praktični pouk o ccpljenju sadnega drevja in rož. Poučeval bo g. nadzornik Josip Štrekelj. Pouku bodo sledile praktične vaje in naj udeleženci prineso seboj cepilne nože. Po zaključku jx>uka ogled mestne vrtnarije. Vstopnine ni.
1 Brezplačno poskusno pranje z novim senzacionalnim pralnim sredstvom »Čistinit« v prodajalnah Prvega delavskega konzumnega društva v sledečem redu: danes, dne 11. junija, na Celovški cesti št. 57, Sp. Šiška; jutri, 12. junija, na Vodnikovi c. 103, Zg. Šiška; pojutrišnjem, dne 13. junija, v Rožni dolini cesta III. št. 2. Vsakokrat začenši od 15 dalje. Prinesite s seboj volnene in svilene predmete za pranje.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Vprašanje prahu po ljubljanskih ulicah in cestah je letos skoraj utihnilo, ker ga najbolj uspešno preganja vsakdanji dež. Tega je najbolj veselo mestno cestno nadzorstvo, ker zaradi izrednih časov ob pomanjkanju bencina in šoferjev nikakor ne bi moglo tekmovati z vremenom. S tem pa seveda še ni rečeno, da mestno cestno nadzorstvo Ljubljančanom ne privošči lepega vremena, saj mu tudi blato daje ogromno dela. Na žalost smo dočakaii čase in razmere, ki jih bodo morali upoštevati tudi naši meščani pri svojih željah glede prahu, saj tudi vsi Ljubljančani na vseh straneh občutijo pomanjkanje svojcev in uslužbencev, najbolj pa seveda mestna občina ljubljanska, ki ji povsod primanjkuje uslužbencev. Mestno cestno nadzorstvo ima premalo šoferjev in premalo bcncina, da bi moglo škropiti stranske ulice, a tudi druge ulice ne bodo več tolikokrat namočene ko prejšnja leta. Sicer ima pa Ljubljana ogromno večino še neutrjenih cest, kjer škrop-
ljenje tudi mnogo ne koristi. Voda namreč prahu ne odstrani, ker se v vročini takoj posuši. Drugo zlo na naših cestah, ki povzroča največ prahu, so motorna vozila, ker s pretiranimi in tudi nedopustnimi hitrostmi drve po ulicah in cestah ter dvigajo prah. Navadno makadamsko cestišče namreč ne prenese velike hitrosti avtomobilov in že zato bi morali avtomobilisti voziti bolj počasi, da prehitro ne raztrgajo cest. Tudi na naših železnicah ne bi mogli uvesti vlakov s hitrostjo 160 kilometrov na uro, kakor vozijo že v drugih državah. ker naše železnice pač niso zidane za take hitrosti, zato bi se tudi avtomobilisti in motoristi morali zavedati, da niso na tlakovanih, asfaltiranih ali drugače utrjenih cestah. Upoštevajo naj torej stanje naših cest in naj vsaj med hišami zmanjšajo brzino na največ 30 km na uro, da ne bo toliko prahu, ln če tega ne marajo storiti že s higienskega in zdravstvenega stališča, naj po netlakovanih in neutrjenih mestnih cestah vozijo s pametjo in počasi vsaj iz uvidevnosti in pri-zanesljivosti do someščanov,
1 Nočni napad s kamenjem. V noči od sobote na nedeljo je okrog pol enih doživela družina trošarinskega paznika, stanujoča na Vodovodni cesti hudo presenečenje. Vsi so že počivali, ko je začelo leteti skozi okna pritličnega stanovanja debelo in robato kamenje. Šipe so se med žvenketom sesipale, kamenje pa je sedaj zadelo omaro ali posteljo, sedaj je zopet zaropotalo po tleh. Sedem-in devetletna otroka sta začela jokati, starši so jih hitro skrili v kot sobe ter se tudi sami umaknili pred nevarnimi kamni. Pred hišo je namreč razsajal bojevitež, ki je pregloboko pogledal v kozarec in si za »orožne vaje« izbral turčanje s kamenjem. Ko se je izstreljad, je zopet na gramoznem kupu nabral novo naročje kamenja in ponovil »ofenzivo«. Paznik je seveda takoj od-hitel po stražnika, kateri je »razorožil« bojevi-teža in ga odpeljal na hladno. V oknih spalnice ni ostala skoraj nobena šipa cela in je možakar poleg strahu napravil družini tudi dovoli škode.
1 S krampom nad opravo. V soboto popoldne se je hudo razjezil neki zidarski pomočnik. 49 letni M. M, iz Ljubljane, ki je v Povšetovi ulici neki hišni posestnici s krampom razbil vso opravo. Že večkrat ji je grozil, da bo z njo obračunal. V soboto pa je najprej pregnal s svojo divjostjo po-sestnico iz hiše, nato pa znesel svojo iezo nad hišno opremo. S par udarci krampa je najprej razbil skoraj nov šivalni stroj, nato pa razdejal v spalnici dve omari, dve postelji in dva stola z mizo vred. V kuhinji ni prizanesel niti kuhinjski omari in tudi ne stolom in mizi. Pozabil ni niti na okna in razbil 12 šip. Ko je končal z razdejanjem, ga je odpeljal stražnik. Napravil je škode nad 7000 dinarjev in pravi, da je imel s posestnico še neporavnane račune, katere si je na ta način sam poravnal. Kaj bo k temu reklo sodišče, je pa seveda vprašanje zase.
Graditev zaklonišč
Ban dravske banovine g. dr. Natlačen je
izdal naredbo o letalski zaščiti, iz katere
posnemamo:
Ako nimamo posebnega zaklonišča, je treba prirediti v kieti za vse prebivalce hiše zasilno zaklonišče, tako da jim bo nudilo zaščito pred drobci bomb ter bojnimi strupi in plini (nepro-dušno). Da vzdrži strop v kleti težo morebitnih ruševin hiše, ga moramo podpreti z lesenimi oporniki. Te postavimo na dve široki leseni zagozdi, s katerima pritrdimo opornike čvrsto v strop. Zaradi enakomerne razbremenitve stropa, polagamo vodoravno med strop in opornike tramove kot nosilce stropa. Enako polagamo tramove tudi pod opornike. Za kletna okna je treba pripraviti lesene ali železne naoknice, zaradi nadaljnje zaščite oken pred drobci bomb po moramo poskrbeti še za zemljo ali pesek (širina nasipa 1 m), ki ga lahko spravimo tudi v vreče (debelino 50 cm). Za zaščito kletnih oken lahko uporabimo še sledeči material: gramoz v lesenem opažu, širokem 25 cm, opeko v debelini 38 cm, les v debelini 30 cm, zemljo v zaboju, širokem 75 cm, ali jeklene naoknice v debelini 15—20 mm.
V zaklonišču mora biti za vsako osebo najmanj 3 ma zračne prostornice in 0.6 m2 talne ploskve na razpolago. Vsako zaklonišče naj ima zaradi preprečevanja vhajanja plinov predprostor (plinsko zatvornico) in najmanj en zavarovan zasilen izhod (lahko iz sosednih prostorov) na prosto. Pri pomanjkanju kletnih prostorov, lahko priredimo zasilno zaklonišče v pripravnih pritličnih prostorih, moremo ga pa postaviti tudi v posebnem prizidku. Končno lahko pripravimo vsaj pokrite jarke izven stavb. Jarki morajo biti izvedeni v lomljenj črti in oddaljeni od stavb najmanj toliko, kolikor znaša višina najbližje stavbe. Krajši jarki (do 5 m) so lahko izvedeni v ravni črti." — Gradnja ali prireditev zaklonišča v skupinsko ležečih hišah je obvezna, v drugih hišah pa se nujno priporoča.
»Iščemo ■..«
Namesto služb ali uslužbencev iščejo zdaj starši, ki so pobegnili iz Belgije ali severne Francije, po listih svoje otroke, otroci pa svoje starše. »Kje sta Jean in Giselle Dehay iz Namurja? Njuna mali in sestrica Klara bivata zdaj v Orleansu, 17, rue Dante«; takih malih oglasov je brez števila. Koj pod njimi pa dobimo oglase, ki človeka potolažijo. Tvor-nice, ki so njih delavci in uslužbenci zbežali, pozivajo vse uslužbenke, naj se nemudoma snidejo na določenem kraju, kjer se bo delo istega obsega nadaljevalo.
»Oznanilo našemu osebju. Takoj sporočite svoj naslov našemu zastopniku.i V enem samem listu je bilo šest takih oznanil. Ta oznanila so na tisoče ljudem v tolažbo, saj so včeraj izgubili dom, delo in svojce, zdaj pa se jim je že prikazala bodočnost v lepši luči..
Bolj Žalosten je vtis drugega oznanila. Neki vojak francoske armade išče svojce: »Kje so moji starši, ki so bili iz Leusa evakuirani.. .< V istem časopisu pa dobimo spodaj uradno obvestilo, da posebni osrednji urad zbira naslove vseh evakuirancev iz različnih krajev. Ondi naj vsakdo vpraša ...
Lavrentijev bo poslanik v Bukarešti
Bukarešta, 10. .jun. AA. V tukajšnjih političnih krogih pravijo, da bo sedanji sovjetski poslanik v Sofiji Lavrentijev bodoči sovjetski poslanik v Bukarešti.
Washington, 10. juniju. AA. Reuter: Predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt je imel nocoj v Charletovillu govor, v katerem je dejal, da je Italija prezrlu pravico drugih narodov do varnosti. Roosevelt je dodal, da bodo Združene države nudile materialna sredstva, da bi se pomagalo onim, ki se bore proti sili. Predsednik Roosevelt je govoril na svečanosti predaje diplom virginijske univerze. Roosevelt je v nudaljnem svojem govoru naglasil: Ameriška vlada in ameriški narod sta z največjim in na j resnejšim vznemirjenjem zvedela z.a sklep italijanske vlade udeležiti se sovražnosti, ki sedaj besnijo v Fvropi. Roosevelt je naglasil, da se ameriške republike nahajajo na strani onih narodov, ki prelivajo svojo kri v borbi proti nasil ju in sovraštvu. Združene države lx>do delale v dveh očividno potrebnih smereh. Mi lionio onim, je dejal Roosevelt, ki se upirajo nasilju, zvišali pomoč z materialnimi sredstvi našega nurodu. Na drugi strani pa bomo gle-
Berlin, 10. jun. AA. DNB: Vodja Nemčije jc poslal kralju 1 tal i j c in cesarju Abesinije tole brzojavko:
Previdnost je hotela, da smo proti lastnim namenom prisiljeni braniti svobodo in bodočnost naših narodov v borbi proti Veliki Britaniji in Franciji. V tem zgodovinskem trenutku, ko sc združujejo naše vojske v zvestem bratstvu orožja, se čutim obveznega, f>oslati Vašemu Veličanstvu svoje najprisrčnejše pozdrave. Trdno sem prepričan, da bo silna moč Italije in Nemčije odnesla zmago nad našimi sovražniki. Življenjske pravice obeli naših narodov lxwlo zagotovljene na vse večne čase. — Adolf Hitler.
Berlin, 10. junija. AA. DNB: Vodja Nemčije je jKislal Mussoliniju tole brzojavko:
Sklep svetovnozgodovinske važnosti, ki ste ga danes objavili, me je najgloblje pretresel. Ves nemški narod misli v tem trenutku na vas in vašo državo. Nemška vojska se veseli, da bo lahko vložila svoje sile v borln/ ob strani italijanskih tovarišev. V septembru minulega leta so angleški oblnstneži objavili nemški državi brez razloga vojno ter odbili vsako ponudbo mirne ureditve. Tudi vaš predlog za posredovanje, dticc, je dobil takrat kot odgovor krut »ne«. Vedno večje omalovaževanje nacionalnih življenjskih pravic Italije s strani oblas';iežev v Londonu in Parizu je zdaj spravilo nas, ki smo ideološko nn osnovi naših dveh revolucij in političnih pogodb že davno najtesnejše zve-
Kanada v vojni z Italijo
Otawa, 10. jun. AA. Reuter: Kanadski parlament je izglasoval napoved, vojne Italiji. Vojna je bila objavljena soglasno. Predsednik vlade Mackenzie King je predložil skupno z voditeljem opozicije Hansoncm resolucijo, v kateri kanadski parlament izjavlja, da je nujno potrebno, da Kanada zaprosi kralja, da v imenu Kanade objavi vojno Italiji. — King je, ko je predložil resolucijo, dejal, da je sklep Italije razčistil položaj in da je pustil Angliji in Franciji odprte roke za močnejšo akcijo.
Nemško poročilo
Berlin, tO. junija. AA. DNB: Operacije v Franciji tečejo uspešno po naprej določenem načrtu. V širini 350 km napredujejo nemške čete v smeri proti zgornji Seini in Mami ter v Cliam-pagni. Pri tem nemške čete niso samo zlomile ves odpor sovražnika, temveč so uspešno odbile tudi njegove protinapade, ki so bili izvršeni deloma s pomočjo oklopnih sil Največjo pozornost zasluži pojX)lna nemška zmaga pri Narviku. Dasi se je sovražnim formacijam, med katerim se je nahajala tudi norveška divizija, pred kratkim posrečilo priti v Narvik. so vendar nemške čete. četudi so bile številčno slabše, ostale na gorah okoli Narvika ter so « tem ohranile kontrolo nad vso železniško progo za prevoz rude. Nemški alpinski lovci so povzročili sovražniku stalno težke izgube, medtem ko so lastne izgube bile zelo omejene. Usjieli nemških čet je tem pomembnejši, ker niso dobile nobenih ojačenj, kakršne so dobivale angleške in francoske čete Nemške čete niso mogle dobiti nobene pomoči iz ozadja in še pomoč po zraku je bila zelo omejena zaradi vremenskih razmer. Navzlic temu se. je .nemškim četam skupno s posadkami rušilcev, ki so se izkrcale nn Norveškem ter s pomočjo letalstva posrečilo izvršiti nalogo, da namreč zaščitijo železniško progo, ki vodi v Narvik, pred Angleži in Francozi.
Francosko poročilo
Pariz, 10. junija. AA. Havas: Sovražnik je oja-čal svoj pritisk od morja do Oise posebno ob ce-stih, ki vodijo iz Amiensa v Rouen in iz Amiensa v Vernon. Sovražnik ima namen prodreti do spodnje Seine, kjer je zasedel gotove točke. Sovražni oddelki so tu prekoračili reko. Sovražnik je bil zadržan z našimi protinapadi na vsem prostoru. Ob cesti od Amiensa proti Vernonu in ob spodnjem toku Oise se sovražna pehota ni mnogo udej-stvovala pri napadih. Sovražnik poskuša potom letalstva zvedeti za premike naših čet. Sovražno letalstvo je istočasno bombardiralo naše ozemlje. Sovražni oddelki, ki so se včeraj popoldne začeli premikati iz Soissonsa, so prešli danes dopoldne ponovno v napad v pokrajini Ferte Milona in Ferc en Tardenois. Drugi sovražni oddelki so prešli istočasno v napad v dolini Vela. Sovražni napadi so se začeli že ob zori. Navzlic temu, da so bile sovražne čete ojačene z novimi divizijami in navzlic vsem naporom, sovražnik ni mogel priti do mostov ter se je moral vrnili. Na vzhodu Aisne je poskušal sovražnik razširiti svoje napore v vseh smereh, t. j. od Argonov do Meuse. Na vsem tem bojišču se naše čete ogorčeno upirajo, ter branijo korak za korakom. Mnogokrat preidejo v protinapade. Naša letala so izvršila številne ogledniške polete ob vsem bojišču, posebno nad Namurom Donau e Hengenom. Bombardirani so bili sovražni konvoji na več krajih. Naša lovska letala so imela nenavadno velik uspeh. Neka lovska eskadrila pod poveljnišlvom majorja Tibaudeta se je posebno odlikovala ter je v teku enega samega poleta zbila 12 sovražni letal. Vsa naša letala, ki so se udtle-
duli na to, du razpolagamo z dovolj pripravljenim moštvom, ki bi lahko v primeru izredno iKitrebe, ki lahko nustuue, nastopilo. Vsa pota, ki vodijo k uresničitvi teh ciljev, morajo biti zavarovana pred obstrukcijo in opozicijo. Mi ne bomo (»opustili v svojem tempu ali krenili s tegu jMita. Znaki so taki, da se zahteva predvsem vsa hitrost. Nato je Roose\elt pozval Američane, naj prevzamejo nase potrebne žrtve, nuj se posvetijo delu in uporabijo vse junaštvo. Združene države so se trudile, da spravijo Italijo s pota, ki vodi v vojno. Roosevelt je na-> glasil, da je predložjl, da je pripravljen za-litevati od ostalih zainteresiranih sil, da zvesto izpolnijo vsak sporazum, sklenjen z. namenom, da se preuredijo odnošaji kakor je to Italija zahtevala, če Itali ja odstopi od vojne. Na žalost, je dejal na koncu Roosevelt, šef italijanske vlade ni bil pripravljen sprejeti predložene proceduro.
zani, kakor tudi naše narode v veliki borbi za svoIkkIo in njihovo bodočnost končno skupaj r. ramo ob rami. Duce fašistične Italije, sprejmite izraze prepričanja nernzru.šljive skupnosti lvorbe nemškega in italijanskega narodu. S svojo strani vam pošiljam v zvestem tovarištvu najprisrčnejše pozdruve. — Adolf Hitler.
Berlin, 10. juniju AA. DNB: Minister zn zunanje zadeve v. Ribbentrop je dal nocoj v dvorani zveznega sveta predstavnikom tujega tiska izjavo nemške vlade, ki so jo objavile tudi vse nemške radijske |>ostaje. Izjava vlado rajha se glasi:
Vlada Nemčije in z njo ves nemški narod je ta trenutek z največjo vz.bujenostjo poslušala besede italijanskega duccja. V tem zgodovinskem trenutku vsa Nemčija odmeva o<l vzklikov navdušenju, ker so je fašistična Italija na osnovi lastne svobodne volje odločila pridružiti se v borbi proti skupnemu sovražniku Angliji in Frunciji. Zdaj bodo nemški in italijanski vojaki šli z ramo ob rami ter se liorili vse dotlej, da bodo angleški in francoski oblnstneži pripravljeni spoštovati življenjske pravice naših dveh narodov, šele po tej zmagi mlade nacionalistične Nemčije in mlade fašistične Italije bo podana možnost, da se zagotovi srečnejša bodočnost našima narodoma. Za zmago pa jamči neomajno moč nemškega in italijanskega naroda ter neomajno prijateljstvo, ki veže naša dva velika voditelja Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija.
žila današnjih borb, so se vrnila nepoškodovana. Nobeno nasprotno letalo ni niti z enim zadetkom zadelo kakega našega letala.
Ameriško mnenie
Washington, 10. jun. AA. Reuter: Vojni odbor predstavniškega doma je sprejel zakonski načrt, na osnovi katerega se zviša efekivno stanje redne ameriške vojske od 280.000 na 400.000 mož.
Washington, 10. jun. AA. Reuter: Ameriški zunanji minister Cordell Hull je izjavil, da ni poslušal Mussolinijevega govora in da še n: imel možnosti la govor proučiti. Dejal je, da bosta minnula eden ali dva dneva, da se prouči vprašanje razširitve zakona o nevtralnosti in da bo objavljena tozadevna uradna proklamacija. Sedaj se na Sredozemskem morju nahaja okoli 18 ameriških ladij. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Pittmann je izjavil, da bo italijansko dejanje pospešilo napore Zedlnjenih držav za pompč zaveznikom razen pomoči v moštvu. Istočasno se izve, da namerava vojno ministrstvo vrniti 150 šolskih lovskih letal in bombnikov tovarnam, ki naj bi ta letala prodala zavezniknn. Občinstvo je na natrpanih galerijah senata prekršilo predpise ter močno ploskalo senatorju Lyju, ki je izjavil, naj Zedinjene države pošljejo zaveznikom vso pomoč, razen moštva, da bi sc skupno postavili v obrambo proti skupnemu sovražniku.
Washington, 10. jun .AA Reuter: Zunanji minister Cordell Hull je izjavil, da pomeni vstop Italije v vojno veliko tragedijo za človečanstvo.
Priprave v Egiptu
Kairo, 10. jun. AA. Slefani: Egiplska vlada je odobrila nove izredne kredite, ki se bodo uporabili v prvi vrsti za vpoklic dela rezervistov, ki bodo čuvali važne prometne zveze in zgradbe. Ministrski svet )e sklenil razdeliti med prebivalstvo 9000 mask za zaščito proti plinom.
Selitev francoske vlade
Pariz, 10. junija. Ilavas: Po sporočilu francoskega propagandnega ministrstva je vrhovno vojaško poveljstvo svetovalo vladi, naj se izseli iz Pariza. Večina članov vlade ie odšla iz Pariza, predsednik vlade g. Paul Reynaud pa se je (>odal na fronto.
*
Pariz, 10. jun. AA. Havas: Vlnda je z ozirom na današnje razmere sklenila preseliti pariško borzo v notranjost države.
Iz Londona
London, 10. jun. AA. Reuter: Vrata italijanskega poslaništva v Londonu so zaprta :n vsi zastori na oknih so spuščeni Osebje italijanskega poslani- • štva je odklonilo vsako izjavo o tem, kdaj odpotuje iz Londona. Smatra se, da osebje italijanskela veleposlaništva ne bo odpotovalo iz Londona pred jutrišnjim dnem.
Slovenska atletska zveza v Ljubljani. (Službeno)
V zvezi z atletskim malehom Madžarska : Jugoslavija, ki bo dne 22. in 23. t m. v Belgradu, priredi Slovenska atletska zveza v soboto in nedeljo, dne 15. in 16. t. m. izbirni meting v sledečih disciplinah. in sicer v soboto 15. t. m. z začetkom ob 16: lOOm. 6kok v višino, met krogle tek 400 in 1500 m, troskok, di6k in 10 000 m; v nedeljo 16. t. m. z začetkom ob 16: palica, 200 m, kopie, 800 m, kladivo, daljava in 5000 m.
Pravico do nastopa imajo vsi atleti, kateri po dosedanjih rezultatih pridejo v poštev za državno reprezentanco.
Mesto tekmovanja bo objavljeno pravočssse=
Sumo še danes predvajamo razkošno špansko filmsko opereto, v kateri ima glavno viouo lilnirka	I
_	m umetmea Egtrellita Castro, ki poje najlepše	■
O^kT	španske Ijubavne pesmi.	R
Mr%JJL	^	▼ * Ob 16.. 19. in 21. url KltlO SlOtfO l«l. »T-J0	I
Kino Slona tel. ZT-.10
Nemške čestitke Italiji
KULTURNI OBZORNIK
Jubilejni koncert Trboveljskega slavčka
Ko govori m o o jubilejih mladinskih zborov, imamo v mislih ustanovo kot tako, ne posameznih oseb. V mladinskih zborih ni članov, ki bi jim ob takih prilikah pripenjali na prsi zaslužne svetinje, jim dajali častne diplome ali kake druge vidne dokaze njihove požrtvovalnosti. Tu je vedno prelivanje in mladostno vrvenje; mladina se shaja in razhaja; eni odhajajo, drugi stopajo na njihova mesta. Tako se zgodi, da že po štirih, potili letih vidimo samo še nekaj znanih, že zrelejših obrazov v zboru, drugi so stopili v življenje in začeli borlio z njim. V srcu jim je ostal samo še topel sjsomin na brezskrbna lela, ko so drugi skrbeli zanje, jih vodili v široki svet. v tuje kraje, na sinje morje in jih, če je bilo treba, tudi obuli in oblekli. Zanje je vse to minilo. Tisti, ki edini še aktivno jubilira, je kvečjemu dirigent in pa delo, ki ga je zbor v tem času izvršil.
Pregled storjenega dela: ravno to je glavni namen jubilejev mladinskih zliorov. Tega se jo tudi Trboveljski slavček zavedal, ko je v zadnjih dneh javnosti pokazal, kod je v času svojega desetletnega obstoja vso hodil, koliko koncertov je priredil, kako je vplival na razvoj slovenske mladinske glasbe, kako je v umetniškem in tudi v materijalnem oziru skrbel za svoje članstvo. Imel je kaj pokazati! Kogar zanimajo statistike, si je ob razstavljenih slikah, sporedih, grafikonih, ocenah lahko ustvaril vsaj približno sliko o pomembnosti in vplivu tega mladinskega zbora. Glasbenika je pa predvsem zanimal koncert, ki ga je Trl>o-veljski slavček ob tej j>riliki priredil in na katerem je prikazal pregled svojega umetniškega dela. glavne skladatelje in najizrazitejše skladbe, ki jih je v teku desetih let izvajal. Pod tem vidikom je tudi sestavil spored, ki je obsegal slovenske skladatelje Adamiča, Grbca, Kogoja, Lajo-vica, Osterca, fcvaro. Tam ca in Vodopivca, med njimi pa tudi Krejčija in Šina, oba sinova češkega naroda, h kateremu je Trboveljski slavček ponovno j»hitel in bil tam vedno z odprtimi rokami sprejet Poleg zborovskih točk je Rezika Korit-n i kova, večletna solistinja Trboveljskega slavčka, sedaj gojenka Glasbene akademije v Ljubljani, zapela tri samosjieve, med njimi po eno kolo-
K razstavi Gojmira A. Kosa
G. A. Kos: Odlomek iz »Kmečkega punta«
2e ves teden je v Jakopičevem paviljonu odprta razstava monumentalnih slik iz slovenske zgodovine, ki jih je za reprezentančne prostore banske uprave naročil ban dr. Marko Natlačen ter jih je sedaj slikar razstavil na upogled občinstvu. Ob otvoritvi razstave smo v našem listu prinesli strokovno oceno teh edinstvenih slovenskih slikarskih umetnin, danes bi samo radi občinstvo opozorili na razstavo, ki je za en teden podaljšana, da bi si pač vsakdo lahko ogledal ta izredni dogodek v slovenskem slikarstvu, na katerega smo lahko pouosni. Ker bodo slike potem postavljene na hodnik banske uprave v reprezentančnih prostih, ki je redko dostopen širšemu občinstvu, je zdaj edina prilika, da mali slovenski človek stopi pred ta ogromna platna, ki mu kažejo trenutke slovenske zgodovine, v katerih je odločal prav mali slovenski človek kot nosilec zgodovinskih dejanj. Kot nosilec prvega slovenskega državnopravnega akta ob ustoličenju vojvod ter kot kolektiv, ki se je v kmečkih puntih uprl tujim gospodarjem. Poleg teh dveh glavnih podob pa dve manjši kažeta prihod Slovencev v kraj, kjer sedaj stoji glavno mesto Ljubljana, ter podpisovanje majske deklaracije, s katero smo dozoreli v državno svobodo, ko si sami volimo postave. Do sedaj je v enem tednu obiskalo razstavo že nad tisoč oseb, kar pa se nam zdi, da je v primeri s pomembnostjo teh podob v umetniškem, kakor tudi v narodno vzgojnem pogledu še vse premalo, zlasti če upoštevamo, da je še veliko šol tudi v Ljubljani sami, ki si še niso ogledale razstave. Zanimivo pa je, da je prišlo več dijaških izletov z dežele, zlasti s Kočevskega, da so se ob teh platnih načudili umetnosti slovenskega človeka in slovenskemu duhu. S Kosom smo Slovenci dobili monumentalno zgodovinsko podobo, kakor jih doslej nismo poznali, ter smo tudi v tem pogledu stopili ob stran drugih narodov, ki so tovrstno slikarstvo imeli že zdavnaj. Pomislimo samo na Hrvate, da ne omenjamo Čehov, Poljakov, F ran rožo v in Italijanov. Naj na tem mestu citiramo samo, kaj piše srbski list »Vreme« o tej razstavi dne 9. junija:
»Kosu je uspelo, da se predstavi kot velik slikar, ki je dal nedvomno umetniška dela, močna v kompoziciji in uporabi ter razdelitvi barv. Kosu se mora priznati, da je kultiviran kolorist in mojster v obvladanju velikih figuralnih slik. Če uva-žujemo celokupno umetniško vrednost in splošni nacionalni pomen tega slikarskega dola, tedaj moremo reči, da je Kosova razstava prvovrsten kulturni dogodek za Ljubljano.«
Tako piše — st— v »Vremenu«, na kar smo hoteli danes opozoriti, le škoda, da ima članek v naslovu in potem vseskozi v članku veliko napako v pisavi imena našega umetnika, ki ga imenuje dosledno — Ivan K o s. S tem je zamenjana oseba, kajti Ivan Kos je slikar v Mariboru, G o j m i r Anton Kos. stvaritej teh monumentalnih podob, pa je akad. slikar in profesor v Ljubljani.
Razstava teh podob bo odprta še prihodnji teden vsak dan od 9. do iS, zvečer.
raturno arijo Verdija in Offenbacha, v duetu z altistinjo l'e|>co Vidergnrjevo pa tri skladbe že imenovanih slovenskih skladateljev.
Več činiteljev je, zaradi katerih petje Trboveljskega slavčka nikoli ne zgreši sivojega učinka pri poelušalcih; to je poleg svežih mladinskih glasov zlasti stroga enotnost in disciplina v vsem izvajanju. Iz tega nujno sledi gotovost v zadevanju tudi najtežjih intervalov, čistost v internaciji in neka virtuoznost, skoraj bi rekel bravuroznost v dinamičnih odtenkih. Povrh tega je v teh otrocih že neka prirojena muzikalnosl, ki je navaden pojav v krajih, kjer se veliko poje in muzicira, kot je to ravno v Trbovljah slučaj. Taki otroci nekako instinktivno zaslutijo vsebino skladbe in ji tudi v izvajanju dajo pravi izraz. Zato nimajo težav pri prehodu od nabožne do razposajene skladbe, iz preproste narodne pesmi v komplicirano grajeno moderno pesem. S takimi pevci ima pevovodja raz.ineroma lahko delo. Kakor poslušalci, tako je tudi g. Šuligoj kot dirigent lahko ugotovil, da njegov desetleten trud ni bil zastonj. Za dirigenta je ta tiha zavest večje vrednosti kot vsa druga hvala! Obenem je pa zanj tudi bodrilo za nadaljnje delo. V umetnosti ni višek nikoli dosežen, vz[x>ni so še vedno možni. V trenutku, ko se v zboru vzbudi napačna zavest, da je na vrhuncu znanja, se začne zanj propad: umakniti se mora drugim zborom, ki čutijo v sebi svežo, neizrabljeno silo. Trboveljski 6lavček pa mora še dolgo vrsto let ostati kažipot našim mladinskim zborom! — Poleg zbora je tudi gdč. Koritnikova svojo nalogo lepo rešila. Njen glas, ki ima izredno velik obseg, se ji je že zdaj lepo okrepil in ho z leti na moči še pridobil. Dobro ji ležijo lirične, pa tudi koloraturne skladbe, pri katerih zna izkoristiti prednosti svojega, zlasti proti višjim legam vzpenjajočega se glasu. Njena tovarišica gdč. Vidergarjeva ima mehek, poln, žametno barvan alt. Oba glasova sta se v dvospevih zlivala v prijetno celoto. Obe pevki kakor tudi nekatere zborovske točke je na klavirju spremljal dr. Danilo Švara, ki je po svoje pripomogel, da je koncert uspel v vsesplošno zadovoljnost številnega občinstva.	M. Tomo.
Ugovori in popravki
Moje pripombe k letošnjemu Hamletu so vendar pripomogle, da je poročevalec ali bdlje jjoročevalka »Slovenije« stopila v javnost s polnim imenom. Toda poleg dr. Kristine Brenk-Vrhovčeve se je oglasil tudi Lev Modic. Ta bi me rad učil morale, medtem ko bi me ona hotela jx>nižati »na raven anonimnega paberkovanja«. Ponižujoče bi bilo zame, ki sem se vedno boril in se borim z odkritim obrazom in še nikoli nisem streljal izza brega anonimnosti, da bi na očitke take vrste sploh odgovarjal.
Kljub temu se mi zdi potrebno nekaj ugotovitev. Najprej naj zavrnefn sumničenje, češ da sem »zagrabil« in »jjonovil« neko anonimno misel iz »Jutra«. V resnici je nastal moi sestavek stvarno in časovno popolnoma neodvisno od »Jutra« takoj po izidu »Slovenije«, čeprav je mogel iziti šele kasneje. Nadalje ni res, da bi bil pišoč svoj odgovor »dobro vedel, kdo je kritiko v ,Sloveniji' napisal«; gospa doktorica sama najbolje ve, da sem izvedel za njeno avtorstvo šele »post festum«. Predvsem pa moram odbiti obdolžitev, češ da sem »Sloveniji« razen izvenestetskih vidikov naravnost očital postranske namene, ko sem vendar nasprotno izrazi! upanje, da njeno jx)ročilo nima nič opraviti z onimi »motnimi viri«, ki sem jih bil na koncu svoje jiolemike omenil. Veseli me, da me to upanje ni razočaralo in da kritika v »Sloveniji« jwtemtakem ni v nikaki zvezi s tistimi, proti katerim se je obračal zadnji odstavek moje jx>lemi-ke. Zato se tembolj čudim, da se čutijo užaljene tisti, ki — po lastni izjavi — niso prizadeti.
Kar pa zadeva stvarno stran kritike dr. Brenk-Vrhovčeve, žal ne morem biti prepričan, da je nastala jx>polnoma samostojno in da je glas enega samega človeka. Za dokaz navajam poročilo nekega — frb o istem predmetu v zadnji številki »Sodobnosti« (str. 281—3), ki so zanj značilni ne le isti ton in misli, ampak tudi iste fraze in stavki. Tu so zame možne samo štiri razlage: ali je — frb samo nov psevdonim gospe doktorice, ali gre — če je to drug kritik — za neodvisno kongenialnost, ali gre — vsaj glede nekaterih mest — za literarni duplikat, ali pa imamo — slednjič opraviti s kritičnim laboratorijem, v katerem pa očividno ne dela en sam strokovnjak.
France Vodnik.
Vokalni in instrumentalni koncert Glasbene Matice v Ptuju
Dne 5. junija je priredila Glasbena Matica svoj zaključni vokalni in instrumentalni koncert v dvorani Glasbene Malice z zelo pestrim sporedom. Spored je otvoril pevski zbor Glasbene Matice, obstoječ iz novih in bivših pevceh, ki so se zopet zbrali na klic novega zborovodja g. Gregorca Jožeta, ki je prevzel meseca marca letos vodstvo Glasbene Matice. Mešani zbor je odpel dr. A. Dolinarjevo »Po gorah« ter od Gregorca J. »Šopek in fant«, Mo-kranjčev II. rukovet in Ocvirkovo »Igra kolo«. Mešani zbor, akoravno je imel zelo kratek rok za ta nastop, je že dobro upet, v glasovih sorazmeren, pazi na enotnost v izgovorjavi in vsa dinamična znamenja, tako da je bilo petje zbora izredno živo in enotno vlito ter vsestransko lepo zaokroženo. Salonski orkester Glasbene Matice, ki je bil pred kratkim ustanovljen, je izvajal Flotov Alessandro Stradello (overtura), Ketelby: Na perzijskem trgu, in Leopold; Jugoslovanski biseri, ter je obiskovalce koncerta nad vse presenetil, saj so bile vse tri točke dovršeno izvajane z velikim muzikaličnim razumevanjem, osobito je izzvenela prva točka overture v lepo zaokroženi enoti in lepi harmonični strnjenosti. — Gosp. Gregorc J. je odpel dve solo točki za bariton s spremljavo klavirja, in sicer Strauss: Noč in Donizetti ter je pokazal kot solist lepe zmožnosti, saj je odpel obe točki dovršeno s čutom, za kar je bil nagrajen z velikim aplavzom. Ga. Mara Kahajeva je zaigrala P. Čajkovski: Polka, Natha — valček in Valček sentimentalni ter Liszt-Chopin: Hulanka, vse skladbe je izvajala z veliko rutino in je pokazala, da obvlada najtežje skladbe do dna. — Kot zadnja točka sporeda je bila dr. A. Schwab: Zlata kanglica, ki sta jo izvajala mešani zbor z orkestrom. Mešani zbor kakor orkester sta rešila svojo nalogo dovršeno, saj je skladba donela živo, enotno ter lepo zaokroženo ter so želi izvajalci od navzočih poslušalcev obilo priznanja.
Temperamentno, sugestivno in sigurno je vodil zbor kakor orkester dirigent Gregorc Jože, ki bo s svojo energijo in zmožnostmi gotovo dovedel zbor in orkester do visoke stopnje. Obisk koncerta je bil dober in je občinstvo pokazalo, da 7iia ceniti delo Glasbene Matice,	Fra« Ferdo.
Pogled na pristaniško mesto Calais, ki je padlo Nemcem v roke
Kolo življenja se vrti dalje
Življenje teče naprej in tudi veselejši občutki hočejo imeti svoj prav. Pod vojaškimi suknjami utripajo mlada srca in navzlic trpljenju in vojski hrepenijo j>o ljubezni in veselju. V oglasnem delu nekega pariškega češkega lista išče »vojak prijetne vnanjosti, 24 let star, pošteno dopisovanje z mlado Čehinjo«. Za zbližanje narodov pa je porok tale oglas: »Dva francoska člana tujske legije si želita dopisovati z dvema češkoslovaškima dekletoma.« Neki drug češki vojak prosi češko-franeoske učne knjige, in neki petdesetletni Francoz išče Čehinjo iste starosti zaradi ženitve. »Pogoj je dobra kuharica«; res, tudi v vojskah »gre ljubezen skozi želodec«.
Zaloigra pa se razodeva iz malega oglasa iz lista »Pariš Midi«: »Mlada žena bi rada koj zaposlitve kot hišna, zasebno ali v hotelu. Tozadevna
obvestila na grofico C. H.< Ime je eno od najbolj znanih poljskih plemiških družin ...
Tudi majhne nekdanje žaloigre se zrcalijo v časopisnih oglasih. Tu prosi neka ženska iz Belgije, »ali bi kdo njenega zvestega Mufija«, psička za čas evakuacije sprejel v oskrbo. Neka druga bi rada dala komu svojega kanarčka v oskrbo.
So še drugi oglasi, ki pričajo o dobroti iu olji za pomoč. Neka družina, ki biva na posestvu v Champagniji, se ponuja, da je voljna sprejeti dva otroka-begunca in ju vzgojiti po svoje. Kar trije oglasi navajajo imena in naslove družin, ki bi vojne sirote vzele za svoje.
To so »Mali oglasi«. Zraven pa se človek zazre v veliko oznanilo, ki te vsega prevzame. Koj ob-staneš sredi hude resnobe teh dni. Kakor na vseh vogalih v francoskih mestih, dobiš tudi v vseh listih pozive, naj ljudje podpišejo vojno posojilo. Najboljši slikarji Francije so zares umetniško naslikali lepake za to. Tu je poziv, ki se mu človek zares ne more izogniti: Zmaličen obraz borečega se vojaka, ki gleda kvišku in vzklika: »Mi se vojskujemo! Pa ti? Podpiši!«
ŠPORT
To nedeljo je bil športni spored izredno obsežen
Počasi stopamo v poletno sezono, v čas, ki je najprimernejši za športno udejstvovanje v največ disciplinah. V nedeljo je bilo mnogo na sjjoredu doma in drugod po državi. V Ljubljani je bil nogometni spored bolj pičel, zato pa je bil drugod tem pestrejši. V prestolici Slovenije bi prav za prav v pogledu nogometnega programa vladalo popolno mrtvilo, če ne bi dve dobri moštvi v jjomlajenih postavah odigrali zanimive in lepe prijateljske tekme, v kateri je zmagal rutiniranejši in pri6ebnejši napad SK Ljubljane nad enajstorico ŽSK Hermesa v svojo korist.
V	prvih dveh semifinalnih tekmah za prvenstvo Slovenske nogometne zveze je v Kranju domači SK Kranj zmagal nad SK Železničarjem s 3 : 2, v Mariboru pa je I. SSK Maribor zmagal nad ČSK-om 6 4 i 2. Drugi dve semifinalni tekmi, ki bosta dali finalista, bo6ta odigrani ena v Mariboru, druga v Ča-kovcu.
V	Belgradu je BSK premagal sarajevsko Slavijo, ki zadnjih štirinajst dni nekako prehaja iz svoje velike forme spet v povprečno, kar s 6 s 0. V Splitu je belgrajska Jugoslavija predvsem po zaslugi svojega vratarja odšla z eno točko; igrala je s Hajdukom i i 1. V Zagrebu je imel Gradjanski s Haškom hudo delo, preden je — pa še to precej po sreči — zmagal z 2 i 1. Hašk postane navadno dober takrat, kadar je že prepozno. V tabeli tekmovanja za državno nogometno prvenstvo krepko vodi Gradjanski, na drugem mestu je BSK, sarajevska Slavija pa je tretja. Zadnje kolo, ki bo odigrano prihodnjo nedeljo, bo šele prineslo dokončno odločitev, kdo bo prvi, BSK ali Gradjanski. Zdi se nam, da ima za osvojitev letošnjega državnega prvenstva več šanc Gradjanski.
V	6oboto in včeraj je bilo na Stadionu tekmovanje za atletsko prvenstvo ljubljanske univerze. V nedeljo so bili doseženi v tem akademskem tekmovanju neslednji rezultati:
Disk; 1. Lužnik (T - A) 36.21, 2. Kajfež (I - J) 34-26, 3. Skaza (I - J) 34.33, 4. Banko (T - J) 32.71, 5. Drovenik (I - A) 31.20. Točke JASO 43, ASK 34.
110 m zapreke: 1. Lužnik (T - A) 18.3, 2. Vilar (I -J) 20.0, 3. Pohar (T - J 21.0, 4. Šalehar (T - A). Točke: JASO 48, ASK 40.
Troskok: 1. Smolej (I - A) 12.47, 2. Drenik (I - A) 12.06, 3. Kraner (I - A) 11.73, 4. Skaza (I - A)
11.39.	JASO 51. ASK 48.
200 m: Vilar (I - J) 24.0, 2. Sodnik (T - J) 25.6, 3. Kranes (I - A) 25.8, 4. Lotrič (I - A). JASO 59, ASK 51.	t
Palica: 1. Brtmet (T - A) 270, 2. Lužnik (T - A) 270, 3. Pohar (T - J) 260, 4. Banko (T - J). JASO 62, ASK 59,
1500 m: 1. Pohar (T - J) 4:55.2, 2. Vilar (I - J) 5:00.8, 3 Lozar (I - A) 5:00.8, 4. Sehar (T - A) 5.02. JASO 80, ASK 62.
800 m: Babnik (T - A), 4. Pohar (T - J. JASO 76, 9SK 67.
Kopje: 1. Lužnik (T - A) 43.97, 2. Kajfež a - J)
41.40,	3. Brunet (T - A) 40.38, 4. Drenik (I - A) 39.28, 5. Dular (T - A) 38.05.
Končno stanje po točkah: JASO : ASK 80 ; 74, TEHNIKA : JUS 75 : 74. •
Atletsko tekmovanje pa je bilo v soboto in v nedeljo tudi v Zagrebu. Slovenski atleti so dosegli odlične rezultate. Navajamo številke z nedeljskega tekmovanja.
100 m: Čičar (I) 11.4, 2. Urbič (Mt) 11.6.
Skok v daljino: 1. Urbič (Mt) 6.56.
1500 m: Kotnik (C) 4:01.2 (izenačen jugoslovanski rekord Gorska) 2. Srakar (C) 4:08.4, 3. Glonar (I) 4:22.
Disk: čučič (C) 42, 2. Kovačevič (C) 41.42.
400 m: 1 Rem (Hašk) 53.9.
Skok v višino: Abramovič (H) 180.
10.000 m: Krajcar (C) 36:22.4, 2. Knez (Amater, Trbovlje) 27.01.
Na Savi pri Tacnu je bilo tekmovanje za državno prvenstvo v kajak-slalomu. Prve dve mesti sta si po odlični vožnji priborila člana Kajak-kluba Ljubljane. Tehnični rezultati so naslednji:
1. Malahovsky (SK Ljubljana)) 731.5 točk. 2. Myky (KK Ljubljana) 793 točk. 3. Plan Dratfn (KK
Zagreb) 805 točk. 4. Močnik (KK Ljubljana) 817.07 točk. 5. Drovenik (KK Ljubljana) 821.3 točke.
I. Gorenjski motoklub je na Jesenicah izvedel na progi v Sv. Križu uspele motorne dirke. V naslednjem rezultati:
Turni motorji do 200 ccm: 1. Kavčič (Monet * Hermes) 3:30.2, 2. Žagar (Puch - Hermes) 400, 3. Derganc (DKW - Hermes) 5205.4. — Turni motorji do 350 ccm: i. Zaje (Puch - Avtoklub) 3:25.4, 2. Kovačič (Monet - Hermes) 3-36, 3. Ziherl (DKW -Avtoklub5 3:38. — Turni motorji nad 350 ccm: 1. Pengov (DKW - Avtoklub) 3:20, 2. Ziherl (DKW -Avtoklub) 3:36.2, 3. Kos (IGMK) 3:44. — Športni motorji do 250 ccm: 1. Lapajne (Puch - Ilirija) 3:16.2, 2. Inglič (NSU - IGMK) 3:36.4, 3. Magušar (IGMK) 3:41.8 — Športni motorji do 350 ccm: 1. Trampuž (AJS - Hermes) 3 03, 2. Šiška (NSU - Ilirija) 3:08.2, 3. Sušnik (NSU IGMK) 3:30. — Športni motorji nad 350 ccm: 1. Šiška Janko (NSU - Ilirija) 3:04.4, 2. Trampuo (AJS - Hermes) 3:07.4, 3. Korit-nik (IGMK) 308.4 — Prikolice: 1. Pogačnik (NSU - IGMK) 3:43.4, 2. Vidmar (NSU - IGMK) 4:11.4.
Pri novoustanovljeni Slovenski športni zvezi je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik; dr. Pavlin, I. podpredsednik: dr. Kosti, II. podpredsednik: dr. Lapajne, tajnik: Joso Goreč, blagajnik Jaka Gorjanc, v nadzorstvo pa gg. Cvetko, dr. Švigelj in Matela.
V nedeljo je bil v Ljubljani osemnajsti redni občni zbor Jugoslovanske zimskošportne zveze. Od 109 klubov, ki so včlanjeni v zvezi jih je prišlo na zborovanje 53, vse klube srbske zimskošportne zveze pa je zastopal Belgrajčan Limič, ki pa iz formalnih razlogov ni dobil glasovalne pravice. Glavna točka zborovanja je bilo vprašanje reorganizacije JZSS. Referent J. Goreč je predložil v razpravo — glavne točke so bile obravnavane že prejšnji dan — samo točke, pri katerih ni bilo mogoče doseči prej glasovanja. Pri tem je bilo sklenjeno, da bodi bodoči naslov zveze: Zim6košportna zveza kraljevine Jugoslavije. Dosežen je bil sporazum, da bodi razmerje sil med posameznimi narodn:mi zvezami v upravnem odboru 3 : 3 : 3, za tri leta pa dobe Slovenci še tri odbomiška mesta. Višina članarine za narodno zvezo pri ZSSJ bodi 3000 din letno. Pri volitvah je bila nato izvoljena naslednja nova uprava:
Za predsednika dr. Ivo Pire, za tajnika I. Joso Goreč, za tajnika II. Lado Kosec, za blagajnika Boga Šramcl, za tehničnega referent Ante Gnidovec ter za odbornike Janez Kveder, dr. Zdenko Švigelj, Šetina, inž. Badovinac. V nadzornem odboru sta za enkrat Fran Pečar in Zvonko Kržič. Tri podpredsednike bodo določile posamezne narodne zveze, za srbsko zimskošportno zvezo pa sta ostali prosti dve odborniški mesti in eno v nadzornem odboru. Za načelnika zbora smuških učiteljev je bil izvoljen Jernej Jelenič, za sodniški zbor pa Stane Predalič.
Končno je bil dosežen tudi sporazum s srbsko narodno zvezo. Zastopnik Belgrada in Sarajeva sta pristala na vse sklepe glede reorganizacije JZSS ter izjavila, da bosta glede teritorialne razmejitve še poročala pri svoji zvezi. Določila pa 6ta zastopnike v upravni odbor ZSSJ.
Popoldne je bil nato ustanovni občni zbor Slovenske zimskošportne zveze. Zastopanih je bilo od 61 klubov 33 delegatov. Vsi so se sporazumeli že v 6oboto zvečer. Vodstvo Slovenske zimskošportne zveze so prevzeli Jeseničani. Soglasno je bila sprejeta tudi njihova lista upravnega odbora, ki sc glasi:
Predsednik mr. Jože Žabkar, tajnik I. Jože Čiiv-kovic, tajnik II. Drago Ažman, blagajnik Stržinar, gospodar Razinger, načelnik mladinskega odseka inž. Poženel, načelnik tehničnega odseka Langus, načelnik propagandnostatističnega odseka Savinšek, načelnik zbora smuških učiteljev Praček (ali Smolej) in načelnik sodniškega zbora Ravnik. V nadzornem odboru je Tomaž Godcc iz Bohinja, v razsodišču pa dr. Potočnik z Jesenic in ing. Lah iz Maribora. Nezasedena mesta treh podpredsednikov 60 pridržana vsem trem podzvezam, prav tako pa tudi po tri od-borniška mesta iz Ljubljane in Maribora,
Ustanovni občni zbor je nato pod predsedstvom drugega podpredsednika g. Zorzuta iz Maribora izvolil še delegate za skuDščino.