UETO I. LJUBLJANA, 27. MAJ« 1823. ŠTEV. 23. NAROČNINA t za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.) za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Bin. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA t Arona Nerod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. ©ST POŠTNEGA PLAČANA V GOTOVINI! ”<»53 NACIONALISTIČNI ORGAN. Ivan Endiicher. Ce solnca ni, odkod to hrepenenje, ki v srcih burno nam kipi in vre, odkod v oceli mladini to žarenje, ki dvom in vse pomisleke zatre? 0. solnce je, je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše Čutimo! Oton Žujautič. Preroške besede -pesnika so šle mimo ušes starcev in niso prodrle v njih duše in srca. mladina pa je instinktivno začutila njih globoki pomen. od besede do besede jih je vzela kot resnico čistega evangelija, kot napoved bližajoče se zarje svobode. Nepokvarjena srca in čiste duše naše mlade generacije so željno srkale osvežujoči duh te napovedi in med temi najmlajšimi se je porodila ideja jugoslovanskega ujedinjenja. Sprva ^ samo sproščeno hotenje, neutešna želja mladih src po svobodi, po solncu ju sreči, je ta ideja začela dobivati realne in konkretne oblike, bržko so zabobneli topovi srbskih osvetnikov Kosova na Ku-manovem, na Jedrenju in na Ovčjem Polju. Z juga ie zavel val osvoboditve. našel je občutna resonančna tla v vsem našem ljudstvu, mladino Pa je imperativno silil na pot. ki drži preko persekucij, ječ, bojnih poljan in smrti v svobodo. Vse faze te poti so prehodili naši »Preporodovci«. Cinični in skeptični zasmeh mladih in starih starcev so izkušali agitatorji in apostoli novega evangelija, prišli so zgoraj v konflikt z režimom, njih strašne grehe je obravnavalo sodišče, presedali so svoje mlade dneve v ječah, umirali In umrli so med vlažnimi zidovi in na grmečih bojnih poljanah. Prehodili so vso. v vekovih predpisano pot borcev za idejo, izpili so kelih trpljenja do poslednje kaplje, v leči in kot komite so zapečatili oporoko naslednikom s svojim življenjem in s srčno svojo krvjo. Dali so sijajen primer starcem in čas je, da ti uvidijo, da s svojim rob-skim čustvovanjem ne sodijo na če- lo naroda, ki je skozi muke in kri dospel na solnce. Obrnite pregovor. starci, poklonite se mladini, bila le rnodrejša od vas, poklonite se ma-nom mladih zanešenjakov, njih zasluga je, da je zlato solnce svobode Posijalo na vaše sive glave in sta-Jalo ledene spone robstva z vaših duš. Vsaj enkrat, vsaj to pot. naj čutijo starci hvaležnost do mladine! Orjuna s ponosom lahko ugotovi dejstvo, da je bil ta mladi dijak, česar oko je ugasnilo za vedno v temnicah ponemčenega Gradca, njen idejni predhodnik. Bil je integralen Jugoslovan, bil je tedaj to, kar se nam očita dan na dan. bil je to, kar hočejo naši nasprotniki, da bi nam postalo psovka in poroga. Drugi predhodnik našega pokreta je bil Avgust Jenko, verni drug Endli-cherja. tih, resen in energičen mladenič. ki ie na svojem potu šel tako dosledno do skrajnosti, da je s svojo krvjo kot srbski komita posvetil svojo in našo idejo in zanjo žrtvoval življenje kot pravi borec z orožjem v roki. Ostali udeleženci tega pokreta. ki so trpeli po ječah, internacijah in vojaških formacijah kot politični osumljenci, so skoro vsi naši člani in somišljeniki. To dejstvo nam je hrbtenica, moralni raison d’ Stre, pa naj nasprotniki še tako ljuto zatrjujejo, da ie naše gibanje brez ideje, brez smernic in brez tradicije! Naše gibanje je mlado, pa je njegova tradicija vse to. kar se je zgodilo lepega in sijajnega, odkar smo Postali zopet subjekt v svojem lastnem življenju. »Preporodovcem« Kre zasluga, da so uvedli v naše javno življenje gosposvetsko tradicijo, jo združili z vidovdansko in jima do- dali svoje lastno trpljenje, ki nam Je sveta tradicija, kajti ž njo je slovensko pleme nehalo biti pasiven objekt v zgodovini in je postalo tvorni subjekt. Druge tradicije, druge zgodovine mi Slovenci nimamo, pa naj domišljavost naših nasprotnikov še tako poudarja kaj drugega. »Preporodovci« so bili to, kar se danes imenuje integralni Jugoslovani. Ni separatizem, da so obudili v življenje Gosposveto, sai jim je bila Gospasveta istotako naša kakor VI-dovdan zelo razumljivo je, da so kot sinovi te zemlje najprej obujali tradicijo našega ljudstva, toda vedno so poudarjali edinstvo in tesno skupnost vseh treh plemen. Saj sta poleg Jenka zapečatila svoje Jugoslovanstvo s krvjo tudi muslimana Hasan Rebac in Mustafa Lelič. Ugotavljamo to in izjavljamo, da bomo kot vršilci oporoke naših ipredhonikov vedno in povsod vs-trajali na braniku za jugoslovansko narodno edinstvo. Čast in slava padlim »Preporo-dovcem«, hvala tistim, ki so v ječah trpeli za veliko idejo, in boi njim, ki so bili njih nasprotniki! RADIVOJ REHAR: Naš pokret in kmetje. Kmet. poljedelec, je tisti faktor, ki tvori ogromno večino našega jugoslovanskega naroda in na katerem stoji pravzaprav naša država, žalostno pa je. da se ravno o tem tako važnem faktorju vodi na merodajnem mestu vse premalo računa. Naše kmečko ljudstvo pozna gospoda, osobito strankarska, samo za časa volitev. Takrat prihaja v naše vasi in trosi na debelo vse mogoče obljube, ko Pa so volitve končane, je končana tudi skrb za kmečko ljudstvo, skrb za deželo. Kljub temu pa so naši kmetje še tako lahkoverni, da se dajo vedno znova preslepiti. Posebno pri nas v Sloveniji je v tem oziru stanje naravnost obupno. Potom zlorabljanja vere so razni klerikalni demagogi docela zasužnjili naše kmečko ljudstvo tako da ob vsakih volitvah znova voli klerikalne poslance, čeprav ti ne storijo zanj ničesar in nikoli ne bodo storili ničesar, ker jim ni do tega, da bi izboljšali kmečko stanje, ampak samo da to stanje še poslabšajo da imajo potem več sredstev za hujskanje in za agitacijo. V naši državi bi se dala razna kmetijska vprašanja hitro in ugodno rešiti, samio ko bi oni. katere kmetje volijo v narodno skupščino, to hoteli. Toda oni nočejo! Mesto da bi reševali razna kmetijska vprašanja, se prepirajo v parlamentu radi jalovega problema, kako naj bo urejena naša država, ali naj ima samo eno vlado in en parlament, ali naj ima kar štiri vlade in štiri parlamente. Štiri cela leta se prepirajo poslanci v narodni skupščini samo radi tega, med tem pa propada naša dežela, trpi naše kmečko ljudstvo. Človeku, ki premišlja o tem, kako je bilo mogoče klerikalcem nahujskati naše kmečko ljudstvo proti edinstveno urejeni državi, nikakor ne gre v glavo, da to naše kmečko ljudstvo še do danes ni uvidelo čemu se pravzaprav klerikalci tako bore za avtonomijo Slovenije, za poseben slovenski parlament in za posebno slovensko vlado, ko bi pomenila uresničitev tega načrta zopet ogromno povišanje davkov? Danes imamo en parlament in eno vlado, pa še v tem parlamentu ne delajo poslanci drugega nego to. da se med seboj prepirajo in še ta vlada ne dela drugega kakor da uprizarja neprestane krize. Pomislite pa, kaj bi bilo, če bi imeli v naši državi štiri parlamente in štiri vlade, kakor to hočejo klerikalci! Mesto v enem. bi se potem prepirali v štirih parlamentih in mesto v eni vladi bi bila neprestana kriza v štirih vladah. Imeli bi štirikrat toliko poslancev in štirikrat toliko ministrov kakor danes. Stroški za te parlamente in vlade bi bili seveda štirikrat večji in kdo bi te stroške plačeval — oni, ki tvori večino našega naroda, to so kmetje, koristi pa bi od tega ne imeli prav nobene. In vendar so naši kmetje volili pri zadnjih volitvah poslance, ki jim hočejo naprtiti taka ogromna nova bremena. Tako bi izgledala ona slovenska »avtonomija«, za katero se bore klerikalci: zakaj se bore zanjo, pa .ie jasno že vsakemu političnemu otroku. samo našemu ljudstvu na deželi ne. Klerikalni voditelji bi imeli radi poleg osrednjega parlamenta tudi še poseben slovenski parlament v Ljubljani, zato da bi jih lahko še več vleklo poslanske dijete. imeli bi radi poleg osrednjega ministrstva v Beogradu še posebno slovensko ministrstvo v Ljubljani, zato da bi več njihovih voditeljev sedelo na ministrskih stolčkih. To je edini vzrok, da se klerikalci bore za »avtonomijo«. Naše podeželsko ljudstvo pa tega ne uvidi, ono verjame raznim klerikalnim voditeljem, da mu, če pride »avtouoiUia«. ne bo treba plačevati davkov, da ne bo treba pošiljati sinov k vojakom itd. Koliko časa bo še verjelo? Dokler ne bo Orjuna temu našemu kmečkemu ljudstvu odprla oči. Klerikalci danes dobro vedo, kaj pomenja naš pokret oni vedo, da smo jim samo mi resno nevarni, da jih samo mi lahko razkrinkamo, zato pa nas v svojem časopisju tako besno napadajo, zato nas slikajo temu kmečkemu ljudstvu kot barabe, divjake. razbojnike ter ga hujskajo na nas in pozivajo, naj nas pobijejo s krampi in motikami. In marsikateri kmet verjame tem lažem in se faktično bori proti nam, ne da bi vedel, da se s tem bori proti samemu sebi in proti svojim lastnim interesom. Toda pravica in resnica zmaga vselej, ker mora zmagati, zato bo zmagala tudi sedaj. Orjuna stopa krepko tudi med kmečko ljudstvo na deželi, toda ne z lažjo, z varanjem in s hujskanjem. ampak z resnim delom, s prebujanjem in poučevanjem. Naše kmečke legije se množe od dne do dne in se bodo še množile. Vse hujskanje in varanje klerikalcev in njihovega časopisja ne bo pomagalo ničesar. Kakor klerikalci v Sloveniji, tako vara Radič kmečko ljudstvo na Hr-vatskem. a v zadnjem času pričenja s svojim zastrupljevalnim delom tudi v Sloveniji. I udi on obljublja kmetom raj če bodo šli za njim, v resnici pa je ravno on tisti, ki je največ škodoval kmetu. Ustanovitev samostojne kmetijske stranke v Sloveniji in zemljoradniške stranke v Srbiji je bila za iugoslovenskega kmeta velika pridobitev in združeni z Radičevo stranko bi bili kmečki poslanci lahko ugodno in srečno rešili vsa kmetijska, pa tudi splošna politična in državna vprašanja. Toda ravno Radič ki ima vedno na jeziku »seljačko pitanje«, je bil tisti, ki jo to onemogočil, ki je razbil snujočo se enotno državno kmečko fronto. Kakor našim klerikalcem, tako tudi Radiču ni do kmetov. Kmetje so tem politikom samo gnoj, s katerim gnoje svoje strankarske njive, da jim prinašajo čimveč osebne in strankarske koristi. S svoio demagogiio so ustvarili v naši mladi državi, ki bi bila lahko vzor vsem drugim, razmere, ki so neznosne, in j ki tlačijo vse stanove, a v veliki me-j rj ravno kmečki stan. Položaja, v ; katerem se nahajamo danes, ni mogoče spremeniti brez hitre in energične akcije. Ako hočemo ozdraviti naše bolno državno telo. moramo izvesti naglo operacijo, pri tem pa je potrebno vzajemno sodelovanje vseli stanov, predvsem pa še kmečkega. Zato je sveta naloga vsakega kmeta-orjunaša. da širi med svojimi tovariši našo rešilno misel, da poučuje zaslepljene in tako doprinese svoi del do prebujenja in odrešenja naše dežele, našega kmečkega ljudstva. Kakor so delavske Orjune tiste, ki rešujejo delavstvo lažne in-ternacijonale in raznih izkoriščevalcev tako morajo biti kmečke Orjune tiste, ki bodo osvobodile našega kmeta klerikalnega suženjstva ter ga povedle v boljšo bodočnost. Zato pa ie potrebno, da se v vsaki vasi osnuje Orjuna. Živeli kmečki borci v naših vrstah! Živele kmeč-ke Orjune?_______________ JO V. M. SILOBRČIČ: Kdo hoče državo v državi Če zasledujemo zadnje dni pisanje nam nasprotnih listov, opazimo, da nas napadajo, češ, da srno »država v državi«. List, ki ni s svojim pisanjem prav nič pripomogel k ureditvi naših političnih razmer, temveč jih s svojim skrajnim defetizmom poslabšal. piše v eni zadnjih številk celo. da smo »republika v državi«. Zagrebška »Slobodna Tribuna« prinaša vest naše »Zagrebške Orjune« o prihodu predsednika našega Direktorja dr. M. Korolija v Zagreb, ki je ob tej priliki odlikoval dva junaška četnika zagrebške akcijone. To imenuje čin suverenosti in ker je dr. Korolija predsednik, potem je on po njenem mnenju predsednik republike, a Orjuna »republika v državi«. Popolnoma točno po njenem tribunaškem rezoniranju, samo da mnogo ne hasne. temveč kaže njeno goloto in jezo brez moči. Potemtakem bi bila vsaka organizacija. ki na ta ali oni način odlikuje svoje člane, »republika v državi«. Omenjamo to samo mimogrede, kakšne namene pa imajo časopisi, katerim smo še več kot trn v peti. je pa kaj lahko razvidno. Nikoli pa ni mogla obstojati država v državi in ne more obstojati niti danes, še manj pa v naši Jugoslaviji. Nobena država ni dovolila ustvarjanja države v državi. Tudi Jugoslavija ne sme tega dovoliti. Ker smo pa mi Orjunaši po njihovem pisanju ta druga država, potem bi nas morala državna oblast razpustiti in razgnati jugoslovenske nacijonaliste. Oj. kakšno veselje bi zavladalo po Jugoslaviji. Zvonovi bi nabijali po vsej Sloveniji, tamburice bi brenkale po Hrvatskem in hodže bi klicali na minaretih po Bosni — separatizem bi slavil velik praznik. Tedaj bi se mogla svobodno rušiti naša država a ne samo na papirju, temveč dejanski. Ali kdor to misli, se vara! Vsi ti morajo vedeti, da če bi tudi državna oblast ugodila njihovi želji in razpustila našo organizacijo, da bi mi postali isti trenutek še močnejši nego smo sedaj in bi stali še pazljivejše na straži za obrambo naše države in kraljevine. Vsakemu ie znano, da tvorijo nacijonalno državo njeni državljani, v splošnem, da tvori tako državo narod, čigar življenje daje od postanka pa do danes, le eno edinstveno nacijo. Tudi ve vsak, da imamo v naši edinstveni državi le eno. edinstveno jugoslovensko nacijo. Zato imamo tudi le eno državo. Da bi bile dve ali tri države, bi morale biti tudi dve ali tri nacije, a teh ni! To je eno. Drugo je pa to, da nismo m! n'koli mislili niti delali hi ne mislimo niti delamo na fo. da postanemo država v državi. Dobro vemo. da smo pravi predstavniku jugoslovenske nacije, pravi predstavniki .iugoslovenskega naroda in da smo mi noslc! prave državne misli. Oni vedo prav dobro, kako nek-' do drug. ki jim je prav blizu, misli in dela na ustvaritvi neke države v mejah naše države. Oni dobro vedo, kako in kaj mislimo mi o raznih Radičevih »republikanskih banovinah«. Koroščevih in Spahovih »av* ton orni j ah« in »federalizacijah«. Ta gospoda hoče prav za prav državo v državi, a ne mi! Dobro jim je znano, da bodemo mi take »države« uničili in zrušili že v sami nameri in da se morejo upostaviti te edinole na papirju. Tako morejo Radič, Korošec in Spa- li o ustvarjati na papirju razne »republike« v monarhiji, a v resnici nikoli. Jugoslovenska državna oblast in jugoslo venski nacijonalisti jim ne bodo dopustili tega nikoli. Mi bi jim tega niti ne rekli, ker srno jim dali že davno razumeti in so tudi sami spoznali, da so te njihove dr-, žave v državi samo utopije in da bode edinstvena jugoslovenska država ostala v bodočnosti ravno ta" ka kakršna je danes! Zelo jih to peče! Oni danes dobro vedo. da je Orjuna v tej državi faktor, preko katerega se ne more iti. a kaj šele rešavati vprašanja, ki zasekajo globoke rane v našo državo. Danes se mora slišati, kaj misli in kaj hoče Orjuna. A to jih peče! Oni se morajo umikati v ozadje, a namesto njih, ki ne marajo te kraljevine. pojavljajo se jugoslovenski nacijonalisti. ki so pripravljeni dati vse za to državo in ki bodo znali voditi narod in državo do izpolnje-nja njene prave veličine. Strah je prišel do mozga njihovih kosti in oni se zdravijo z vsemi mogočimi zdravili, da bi nas mogli onemogočiti. Ali kasno je, prekasno! Mi nismo več samo male grupi-ce idealnih ljudi, lokalizirane na eno mesto ali pokrajino, mi smo danes močna, borbena organizacija ki ni in ne bo imela pardona za one. kateri bi hoteli rušiti to. kar je bilo pridobljeno s krvjo. Mi smo danes bojna organizacija, vseh idealnih državljanov. vseh dobrih Jugoslovanov ki je napovedala nekompro--misni boj vsem sovražnikom naše kraljevine. Narod io država! Jugoslovenski nacijonalisti imajo največio orav'co govoriti v imenu naroda. Ta pravica nam pripada, dal nam io .ie narod sani. ki se ie boril za Svobodo in iiiedinienie od tedaj, ko se je naselil na Balkan; to pravico so nam dali vsi oni. ki so dosedai pomrli za upo-stavUev te kraljevine, to pravico nam ie dala naša jugosSovenska nacija. In v imenu te pravice naj vedo vsi ti. da se mi ne bodemo bali ničesar. če bi prišel v nevarnost ob-< stanek naše kraljevine in v slučaju, da bi se državna oblast pokazala neodločna nap ra m protidržavnim elementom. Orjuna ie ravno ona, ki ne trpi države v državi in ki hoče veliko, edinstveno in močno jugoslovensko državo. Naročajte „QRJUN0“! Naš nastop v Ptuju. Po razpustu nemških bojnih organizacij na nekdanjem spodnještajerskem ozemlju, so se nemški hujskači zatekli v razna kulturna in strokovna društva ter nadaljujejo pod temi na videz nedolžnimi firmami svoje razkrojevalno in zastrup-ljevalno delo. Znano je n. pr. kak duh veje v onih požarnih brambah, ki so še danes izključna domena Nemcev, slavna gnezda protijugo-slovenskega rovarjenja pa so tako-zvani »Miinnergesangsvereini«. V teh društvih, ki bi morala gojiti samo petje, se zbira v resnici vse. kar je proti nam in proti naši državi. Pevske vaje teh društev so pravi politični sestanki, na katerih se kujejo načrti za nadaljno potujčevalno delovanje. Posebno razvpita sta v tem oziru mariborski in ptujski »Mannergesangsverein«. Panger-manske prireditve mariborskega duštva je preprečila naša mariborska Orjuna, zato pa so hoteli prenesti center svojega delovanja v Ptuj, kjer so za soboto 19. t. m. napovedali proslavo 601etnice obstoja tamkajšnjega »Mannergesangsvereina«. Nase organizacije v Mariboru. Ptuju in v bližnji okolici, so skrbno zasledovale nemške priprave za to proslavo ter pravočasno opazile, da hočejo pod jubilejno firmo kulturnega društva prirediti Nemci v resnici politično prireditev. Zato so že več dni pred prireditvijo opozorile ptujsko okrajno glavarstvo na to dejstvo ter zahtevale, da se proslava enostavno prepove, ali pa vsaj kontrolira Po organih, oblasti in po delegatih Orjune. Okrajno glavarstvo je obljubljalo, storilo pa ni seveda ničesar. V petek. 18. t. m. so naenkrat preplavili slovenski Ptuj popolnoma nemški lepaki in letaki, ki so vabili na nemško izzivalno veselico. Poleg koncerta, na katerem so hoteli peti tudi neko »heilovsko« pesem, :;o imeli na sporedu tudi politično konferenco in političen banket. Povabili so v ta namen v Ptuj tudi svoje poslance ter glavne nemške in nemčurske voditelje iz Maribora, Celja in iz drugih nemških krajev ter celo svoje brate iz Avstrije. Tega pa Orjuna ni mogla mirno trpeti. Predsedstvo ptujske Orjune je zahtevalo v petek ponovno odstranitev samonemških lepakov in letakov ter črtanje vseh onih točk sporeda. ki niso samo kulturne. Okrajno glavarstvo je zahtevi ugodilo samo deloma to ie. dalo je odstraniti lepake in letake, sicer pa ni storilo ničesar. Vsled tega je Orjuna sklenila poslužiti se pravice, navedene v drugi točki Statutov ter preprečiti nemško izzivanje. Na večer 19. t. m. so biie odposlane v Ptuj akcijske čete nekaterih naših bližnjih organizacij. skupno okrog 150 mož. Čete so priredile po ptujskih ulicah vzorno manifestacijo za narodno in državno misel ter se potem napotilo pred sekvestrirani »Deutsches Haus«, v katerem se ie vršila nemška proslava. Naši delegati so zahtevali, da se jih pusti v dvorano kot kontrolo, čemur pa se je okrajni glavar sprva uprl. je pa na energično zahtevo dovolil desetorici naših članov vstop. Ti so šli v dvorano, predložili pri oblasti protest, pregledali spored in črtali one točke, ki niso odgovarjale interesom in časti našega naroda in naše države. Ker je bil skrčeni program med tem izčrpan, so naši delegati zahtevali, da ] se udeleženci razidejo. Okrajni glavar na to zopet ni hotel pristati, ampak ie vztrajal na tem. da naj se Nemci dalje zabavajo, ker imajo dovoljenje do 1 ure. Da bi še bolje omogočil Nemcem blatiti naš narodni čut. je pozval pred poslopje orož-ništvo, katero je imel pripravljeno v bližnjih ulicah. Orožništvo se je obnašalo sprva jako surovo, nastavilo proti našim četam bajonete ter jih tudi grdilo in se je le železni disciplini naših ljudi zahvaliti, da ni prišlo do dogodkov, ki bi bili lahko da-lekosežni. Moč naših discipliniranih sil pa je končno zmagala in Nemci so se morali raziti, ne da bi odpeli zadnje izzivalne pesmi in ne da bi imeli banket. Pri izpraznjevanju poslopja so se naše čete zadržale disciplinirano in ni razen vzklikov sploh prišlo do kakih incidentov. Nemci, ki so sicer v Ptuju skrajno predrzni, so tokrat odhajali mimo naših čet poparjeni in pohlevni. Poslancu dr. Schaueriu ie pri odhodu na cesti baje priletel v glavo kamen, vsled česar se ie onesvestil. Kamna pa ni zagnal nihče naših, ampak je bil nasprotno vržen na naše čete. je pa izgrešil cilj in zadel dr. Schau-erja. Do manjših kontraverz je prišlo pri odhodu naših čet na kolodvor, kjer so zunanji gostje pri pogledu na naše ljudi zbežali in se niso odpeljali. Iz Maribora so se udeležili »Mannergesangsvereinove« proslave trgovec Serko na Vodnikovem trgu. trgovec Ošlag na Aleksandro- vi cesti, trgovec Platzer v Gosposki ulici, agent Sachs, dr. Orosel, dr. Kieser. dr. Braudstatter. dr. Jett-mar in bivši kapelnik železničarske godbe Schonherr, večinoma torej sami renegati. katere toplo priporočamo naši javnosti. S tem svojim nastopom v Ptuju smo pokazali, da ne bomo nikdar in nikjer trpeli nemškega izzivanja, pa naj se vrši pod to ali 0*io firmo. Časi nemške pre-potence so minuli. Vemo. da bodo Nemci sedaj jadikovali in lagali, češ, onemogočili so nam »kulturno« prireditev, toda spomnijo naj se. da jim mi ničesar ne jemljemo, ampak samo vračnmo ono, kar počenjajo oni na našem slovenskem Koroškem in ono. kar so cr.i sami nekoč počenjali nad nami tudi v Ptuju. Nismo še pozabili kako so pretepli in opljuvali naše ljudi na zborovanji’ Ciril-Meto-dove družbe nismo pozabili lumparij zloglasnega Ornigga. Linharta itd. itd. Ptui je danes naš, jugoslovanski, zato v tem našem Ptuju ne bomo nikdar več trpeli nemškega izzivanja. Ptujskim Nemcem je zadnje čase zopet rastel greben, mislili so, da ni sile. ki bi jim mogla pristriči pangermanske peruti. V soboto so se prepričali da je Orjuna, zvesta čuvarica naših nacijonalnih in državnih pridobitev, močnejša nego so mislili in da se s to Orjuno ni šaliti. Upamo, da si bodo dobro zapomnili sobotno lekcijo in se do njej ravnali. Našs. kontrola bo visela nad njimi kot Damoklejev meč! Naši grobovi. Orjuna objokuje ta teden izgubo treh mladih članov, kojih življenje se je v zornih dnevih mladosti končalo na skrajno tragičen način. Dne 23. t. m. smo položili k večnemu počitku tovariša Ivana Zam-Ijena, ki je kot žrtev avtomobilske nesreče sredi veselja prekipevajoče mladosti zapustil naše vrste in se preselil v večnost. Bil je dober tovariš. blagega značaja, njegovo prerano smrt objokujemo in čutimo globoko sočutje z užaloščeno rodbino. Naslednji dan smo pokopali vrlega tovariša Ivana Močivnika, čelnl-ka trbovelj. akcij. čete. Globoko čuteča njegova duša s silno čustveno ekspanzijo ni mogla prenesti dejstva. da mu premet njegove mladeniške ljubezni ni smel vračati istih čustev, čutil se je osamljenega In obup ga je dovedel do usodnega dejanja. Bil je eden najboljših članov trboveljske Orjune, zato nas je njegova nenadna in tragična smrt globoko pretresla. Za njim žalujejo tovariši prijatelju in znanci, ki so dobrega mJadenča izredno čislali in ljubili. Njegovo smrt obžalujejo tudi poltični nasrpotniki, sovražnikov pa blaga duša ni imel. Tretjo vrzel v naših vrstah je povzročila kruta smrt pri naši šišenski organizaciji. Na takisto tragičen način je končal življenje 19-letni mladenič Rudolf Gustinčič; motivi njegovega dejanja so skrajno idealistične narave. Šišenska organizacija je priredila pokojniku sijajen pogrebni sprevod, ki ga je vodil predsednik ljubljanskega Oblastnega Odbora. Pogreba se je udeležilo 45 članov akcijske čete. zamenik oblastnega čelnika, trije odborniki Oblastnega Odbora, Mestni Odbor Šiška in številni člani in članice ter mnogo Orjuni .naklonjenega občinstva. Med sviranjem žalnih koračnic železničarske godbe se je pogrebni sprevod pomikal od Sv. Krištofa po Dunajski c., Prešernovi, Miklošičevi in Komenskega ulici vse do Sv. Križa. Na Friškovcu se sprevod — kakor sicer običajno — ni razšel, ampak je pospremil zemske ostanke pokojnika na pokopališče. Žalni sprevod je po mestu zbudil mnogo pozornosti, ker je knezoško-fijski or dinar i jat odrekel spremstvo duhovnika pokojniku in občinstvo je z začudenjem ugotovilo odsotnost duhovnika ter komentiralo postopanje cerkvenega oblastva. ki nesrečnemu mladeniču niti Po smrti ne odpušča obupnega čina. Dospevši na pokopališče smo videli, da se je cerkvena oblast zbala precedenčnega slučaja in poslala v zadnjem trenutku duhovnika, ki je potem opravil pogrebne molitve in izvršil pogreb po cerkvenih predpisih, čez mesto se je sprevod pomikal brez duhovnika' in svojcem pokojnika je bilo v tolažbo, da srd naših sovražnikov \ sega samo do groba . . Šest čanov v društvenem kroju, ki so bili častna st .tža pokojniku ob mrtvaškem odru. je poneslo krsto v cerkev in ra pokopališče do groba. r Po opravljenih cerkvenih obredih se je predsednik O. O. s par gor- Debut v slovenski publicistiki. Iz podlistka nekega beograjskega lista se je pritihotapil v našo publicistiko tip. po imenu Fran Erjavec. Krošnjo svojega skromnega znanja in gorostasne nevednosti, zabeljeno z avtonomistično tendenco, je prenesel z beograjske čaršije, kjer je kot muha enodnevnica sproti za-uadala zasluženi pozabi na slovenski knjižni trg in jo izlož.i pod mno-goobetajočim naslovom: Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socijalni pregled. Delo obsega z mottom, predgovorom, navedbo virov in kazalom natančno 260 strani četrtin-skega formata. Pozdravili bi knjigo, če bi imela sploh kako vrednost. Ne vemo pa, komu naj služi ta ponesrečena kom-piiacija — orava satura !aux —. nismo si na jasnem, čigavi potrebi naj zadosti, kako vrzel v naši publicistični literaturi naj izpolni. Za ljudstvo la pregled ni. ker se giblje v preveč splošnih fiaskulah; za izobražence ni, ker nikomur ne pove rit novega in sc odlikuje po narav- nost fenomenalni nevednosti; povprečni lajik. ki se je vsaj količkaj pobavil s temi vprašanji samo mimogrede pa večinoma ve vse bolje in temeljiteje ko pisec tega dela. Na teh borih 260 straneh je nakopičeno toliko netočnosti pomanjkljivosti in nevedne tendencijoznosti. da bi se rabilo pet takih knjig, če bi se hotelo pisca obdelati po zasluženju. Za danes se v meritum ne bomo spuščali, ampak bomo začeli z raz-členbo dela ab ovo, ker smo se uve-rill. da je že v predgovoru samem koren zla ki daje svoje obiležje vsemu delu. Pisec ni samo lajik globoko pod povprečnostjo, temveč celo skrajno nesposoben kompiiator vseh virov, ki jih je uporabljal. Kakor rečeno, posvetimo meritorni strani naše prihodnje feljtone, danes ;;e omejujemo samo na predgovor, ki gleda iz njega pisec Fran Erjavec v vsej svoji veličini in čudoviti spekulativnosti. Da se debutanta - publicista oceni prav. je treba poseči malo nazaj v njegovo najmlaišo preteklost. Kdaj so .ie začel obešati na suknje našim javnim in kulturnim delavcem, nam je neznano. Kdaj in kako se mu je posrečilo primazati se (samo ta iz- ko občutenimi besedami poslovil od tovariša, za šišensko organizacijo pa je umrlemu izrekel zadnji pozdrav eden izmed pokojnikovih intimnih prijateljev. Umrli tovariš je bil nameščenec tukajšnje spedicijske tvrdke »Balkan« in se je uradnštvo tvrdke v deputaciji udeležilo pogreba ter položilo na krsto umrlega tudi lep venec. Vence so poklonili tudi svojci, članstvo in Mestni Odbor Šiška. Zvečer se je vršila žalna seja Oblastnega Odbora Orjune. kjer so se poudarjale vrline umrlih članov in izrazilo sožalje svojcem in prizadetim organizacijam. Počivajte v miru, dragi tovariši, v svobodni zemlji. Vaše blage in izmučene duše pa naj zadobe večni počitek v vesoljstvu, kamor ste se vrnili po tako kratkem zemeljskem življenju! Barva za vse razmnoževalne aparate. Oblastna skupščina Orjune v Beogradu se je vršila 17. t. m. Prisostvovali so tudi delegati Direkto-rija z g. dr. Korolijem na čelu. Izvoljen ie sledeči oblastni odbor: Predsednik: Ing. Miloš Radojlo-vič; pedpredsenik: dr. Ivo Mogoro-vič, inšpektor ministrstva; tajnik: Sreta Milojevič. universitetni asistent; blagajnik: dr. Stanko Šifrer, bančni vicedirektor. Odborniki: dr. Grga Andelinovič, advokat; vojvoda Ilija Trifunovič-Birčanin; Mom- i čilo Sokič. mehanik; Sreta Janoše-j vič, carinik; Stojan Vučkovič, pen-j zijon; Milan Živanovič, sekretar mi-nistarstva. Namestniki: Svetozar j Despotovič. šef izvršnog oddelka j beograjske občine; Miloš Popovič, penziono; Ljubo Cvetkovič, advokatski pripravnik. Revizijski odbor: Bode Jovanovič, sekretar ministar-stva; Branislav Stefanovič, dijak; Obrad Ačimovič, uradnik. Skupščina ie potekla v naiveč-jem oduševljenju. Posebno burno so bili pozdravljeni govori preds. di-rektorija dr. Mirko Korolije in pod-preds. direk,torija dr. Paška Tomiča. Direkicri? Orjune in kralj, vfsda. Beograd, 19. maja. G. Nikola Pasic, predsednik vlade je sprejel v avdijenci predsednika Centralnega Odbora Orjune dr. Mirka Korciija j in se razgovarjal z njim približno j eno uro. Razen tega so bili naši de-j legati pri g. Svetozaru Pribičeviču, Voju Laziču, Ljubi Jovanoviču in ostalih voditeljih vseh strank. i) :ČNI ZBORI. 27. maja izrc.Ird občni zbor v Novem mestu, ob 14. uri. 27. maja ustanovi;! občni zbor Dolnja Lendava. Dne 21. t. m. ss je vršil v Gornji Lendavi ustanovni občni zbor Oda-ne, katerega se .ie udeležil delegat Mestne Orjune v Murski Soboti. Izvolil se ie defenitivni odbor in s tem postavila naša nova straža na naj- bolj izpostavljeni točki naše države. Gibanje naše ideje na skrajni sever-* ni meji naše države bo znala ceniti vsaka naša organizacija in bo vsa-^ kemu našemu članu in somišljeniku v spodbudo in zadoščenje. Živela Orjuna v Gornji Lendavi! Dne 19. t. m. se je vršil v Raji henburgu informativni zbor. O našem pokretu in ideologiji je poročal delegat Obl. Odbora Jan. Tonja. Zbor je dobro uspel in se bo v naj-1 krajšem času osnovala naša organi--zacija v strah vsem nemčurjem pri rudniku, ki zopet povzdigujejo grebene. Občni zbor Orjune v Ormožu. V sredo, dne 16. t. m. zvečer se je vršil v Ormožu ustanovni občni zbor tamkajšnje Orjune. Občni zbor. katerega so se udeležili tudi delegati ptujske in središke Orjune, je bil jako dobro obiskan. Izvolil se je definitivni odbor, ki ie takoj pri^ čel z delom in upamo, da bo ormoška Orjuna postala krepka straža naše misli ob Dravi. Informativni sestanek v Št. Janžu na Dravskem polju. V nedeljo, 20. t. m. popoldne je obdržal predsednik mariborske Orjune informativni sestanek v št. Janžu na Drav^ skem polju, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor. Navdušenje, s: katerim sprejema Št. Janž našo misel, nam daje najboljšo garancijo, da se bo ta Orjuna, ki io tvorijo izključno sami kmetje, krasno razvijala ter postala ena najmočnejših naših trdnjav. Nova Orjuna v Slovenskih goricah. Mariborska Orjuna je osnovala pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah novo poverjeništvo, ki pridno pripravlja teren za prvi informativni sestanek, ki se bo v kratkem vršil. VSEM ORGANIZACIJAM OR-JU-NE V SLOVENIJI. Poživljamo vse organizacije ljubljanske oblasti Or-ju-na. da dne 28. junija, če le mogoče, prirede Vidovdansko proslavo. Organizacije, ki ne morejo prirediti proslave, nam morajo naznaniti vzrok. Obl. odbor. POZIV AKCIJSKIM ČETAMI Poživljamo vse Čete ljubljanske Or-ju-ne, da se polnoštevilno udeleže zbora, ki se vrši v sredo, dne 30. t. m. ob 18. uri v areni. Mestni odbor. Ženska sekcija Or-ju-na Ljubljana ima svoje redne seje vsako sredo ob 20. uri v areni. Vsem organizacijam naznanjamo, da ie biago za kroje došlo s Češke in se kroji naročajo pri tvrdki P. Capuder, Vidovdanska c., Ljubljana. Ob!, odbor. Vsem organizacijam. Dasi dobro poznamo s am oz a ta j e v a 1 n o delo in veliko potrpežljivost naših organizacij napram sovražnikom, ponovno apeliramo na vsakogar, da se vselej in povsod izogiba, ako ie le mogoče, vsakemu izzivanju naših nasprotnikov. Vsako dejansko žalitev pa so dolžni vsi člani poplačati desetkratno. Ob!, odbor. Vsem organizacijam javljamo, da je Oblastni odbor radi enotnosti prevzel nabavo praporjev Or-ju-na. Napise mora vsaka organizacija iz- raz ie primeren zanj) med naše kulturne delavce tudi tega ne vemo, znano nam pa je, da .ie baš ta človek dal povod, da bi odlična kvalifikacija »kulturni delavec« kmalu postala pri nas kvalificirana žalitev. Ima namreč navado ta novopečeni publicist, da daje v podpis} razne izjave. ki jih zaposleni in nič hudega sluteči od politike oddaljeni kulturni delavec podpiše, misleč, da bodo ostale in camera caritatis, ki jih pa ta človek obiavi, še predno se je črnilo posušilo in s tem svojo zadevico predstavi javnosti kot velepomembno zadevo, ki tangira ves narod. Podpisovalci Erjavčevih izjav imajo potem po navadi nehvaležno dolžnost, da branijo take erjavščine javno. Dva slučaja sta nam že znana, knjiga, ki jo ocenjujemo, je tretji tak slučaj in dokazuje železno metodo Frana Erjavca, po hrbtih kulturnih delavcev priplezati na stališče uglednega javnega in kulturnega delavca. Prvi slučaj: O priliki pogreba Cankarjevega leta Erjavec od enega umetnika in pisatelja do drugega, moleč jim pod nos izjavo z ugotovitvijo, da Tavčar ni izobesil črne zastave za Cankarjem. V po- grebnem sprevodu stoječ podpiše prvi. sklicujoč se na prvega podpiše drugi tretji in tako vsi do konca. Erjavec hiti takoj v tiskarno in kulturni delavci imajo nepotrebno in neprijetno afero. Erjavec pogoltne vsa očitanja in vse gorke besede in sedi dalje v družbi kulturnih delavcev. Drugi slučaj: O priliki debate o ustavi v skupščini pade v krogu javnih in kulturnih delavcev, ki se jim Erjavec z ginljivo vztrajnostjo in nosorogovo kožo obeša za škrice, beseda, da bi morali javni delavci pokreniti anketo in predlagati nekatere temeljne točke ustave. Kost pograbi Erjavec, skuje famozno izjavo in jo da v podpis, rekoč, da ni namenjena javnosti, ampak, da je samo nekak spisek oseb. ki bi se po potrebi pozvale na anketo o ustavi. S tem zagotovilom hiti Erjavec v tiskarno in pristavi izjavi svoi podpis, srečen, da ima priliko biti podpisan na istem papirju pod isto izjavo z resnično zaslužnimi možmi. Da pa .ie svoje stvari gotov, da v podpis izjavo tudi nekaterim osebam, ki po lastnih izjavah nimajo ambicije, prištevati se h kulturnim delavcem. Na ta način sl pribori Erjavec naslov kulturnega delavca. Za njegovo stvar morajo soodgo-varjati podpisani, erjavščina se ie posrečila na celi črti in se nadaljuje.. Trda koža in bornirana brezobraz-nost. jo ščiti pred vsemi rekrhnina-cijami. Res incepta porro traetatur. Rufe! Predgovor uvodoma omenjeno knjige predstavlja popolnoma kon-formen slučaj, v bistvu tako fra--pantno podoben zgoraj opisanima, da človek strmi nad gorostasnim brezobrazjem pisca. Erjavec se v tem predgovoru zahvaliuie nekaterim našim znanim kulturnim in javnim delavcem, ki »so ga podpirali s svojim svetom in dejanjem« pri sestavi tega skrpucala. Tvrdka k ran Erjavec se zaveda šibkih strani svojega dela, zato pa postavi na čelo znane osebe, priznane kapacitete ter njih »svete in dejanja«, uverjena, da ga ne bo junaka, ki bi vrgel rokavico tem možem. Ne njim, ampak tvrdki veljajo te in prihodnje vrstice. ki jih bomo napisali o najnovejšem debutu dičnega Erjavca. O. K. (Dalje prih.) raditi sama. Poživljamo vse organizacije. da naroče prapor. _ Oblastni odbor Or=ju-na za Slonijo javila, da le črtal iz Imenikov vse člane, ki obiskujejo srednja šole. Apeilraaio na višji šolski svet, kakor tudi na profesorske zbore vseh srednjih šol, naj vzamejo našo izjavo na znanje jn noj prenehajo s preganjanjem naših bivših članov srednješolcev. ORJUNAŠI, PEVCI! Ustanovila se je pevska sekcija mestne »Orjune« Ljubljana. Dolžnost vsakega pevca Orjunaša je, da se Priglasi v ponedeljek 28. t. m. in y torek 29. t. m. od 6.—7. pri društvenem tajniku. m ^evS^'- z\"x mariborske Orjune. iv-arioorska Orjuna ie v sredo, dne t. m. v okvirju kulturne sekcije osnovala svoj mešani pevski zbor, ki prične takoj z vežbanjem. Pevski zbor mariborske Orjune bo važen kiji turni činitelj ob naši severni me-n. zato mu želimo obilo uspeha. Izlet mar borske akcijske čete v » eSnico. V ponedeljek Dopoldne je Priredila mariborska akcijska četa skupno s kolesarskim oddelkom iz-. v Pesnico. Ker je bil vsled nekih °dredb policije, ki je mislila, da se za izletom skriva kai drugega, in za katere je organizacija še pravočasno zaznala, načrt spremenjen, je jn a udeležba le mala, vendar pa je P1.0 razpoloženje dobro in se je ves ■zlet izvršil v najlepšem redu. . Odgoditev razvitja prapora mariborske Orjune. Mariborska Orjuna Je nameravala dne 3. junija razviti svoj prapor ter ob tej priliki prire-ti izlet vseh štajerskih Orjun v artbor. Ker se dne 2. junija vrši Pogreb judenburških žrtev, katere-?a udeleže zastopniki vseh Or-nn. je mariborska Orjuna to svoje ^av,e„ odgodila na dan 17. junija; csoče pa je, da se bo prireditev ysied neugodnega časa sredi mese-Ca °dgodiIa še na poznejši čas. O definitivnih ukrepih bomo vsekakor S0 Pravočasno poročali. IZKLJUČENI ČLANI. Na temelju sklepa Mestnega Odbora Orjune Ljubljana z dne 23. maja t. I. so izključeni iz organizacije sledeči člani: Franjo Sovine, radi nediscipliniranosti : Fran Zelenik, ker ob važni priliki ne samo ni nastopil za interese °rgMizacije. temveč jih ie s svojimi izjavami oškodoval, in s tem kršil banske dolžnosti. Velik Izlet Orjune v Novem Sa-j*u se vrši na Vidovdan. Sodelovale . °d° vse vojvodinske organizacije dele^catie iz vseh krajev. Na prosim bode posvečena zastava, vr-se bode revija čet. nacijonali-stjene konjenice in oklopnih avtomo-. *ov. letel bo tudi »Orjuna«, prvi ^°slovenski avijon brez motorja, -večer bo svečanost na vrtu Stre-'larne. Ja izlet bode zelo velika nacijo-nalistična manifestacija, kjer se bo-e pokazala disciplina in moč voj-v°dinske Orjune. Nove Orjune v Vojvodini in Sla-°Mil Delegati mest. odbora Osjek so ustanovili 13. t. m. mestno Orju-no v Dalju. V Gložanah je bil velik zbor. ~^la vas se je zbrala pred občinsko . so da sliši program Orjune. Bratje Slovaki so se v velikem številu vPi3aii v našo organizacijo. V Loku ie bil 17. t. m. velik zbor Orjune. Prisostvovali so delegati O. O- Novi Sad. Orjuna na Hrvatskem V Dugom Selu se je vršil informativni sestanek Orjune dne 13. t. P1- Prisostvovali so delegati O. O. lz Zagreba. Orjuna v Požeg! bode osnovana v najkrajšem času. Priglašenih je že mnogo članov. Razvitje zastave »Orjuna« v galunu. V nedeljo, dne 13. maja Je bila na slavnosten način razvita ^tava Orjune v Zemunu. Sodelo-vaIo je pri tej svečanosti zelo mno-Patrijotičnega meščanstva iz Zemuna. Zastopane so bile do delega-lb tudi sosednje organizacijo, po-veb»o Beograd in Pančevo. Zasta-a »c bila posvečena brez duhovni-,a’ ker je »Srnao« zagrozila istemu, Ia bode maščevala nad njim. če 1 blagoslovil zastavo. Govorili so a slavnosti: kum zastave dr. Cuč-r/iv‘č; predsednik Dirchtorija. dr. 0l'O'!iia, dalje dr. Tomič, Vidovič in urednik beograjske »Pravde« So-kič. Živela Orjuna — Zemun! Posvečenje zastave Orjune v Descot sv. Ivanu je bila velika kulturna manifestacija našega pokreta. Cela vas je prisostvovala ceremoniji in pazljivo poslušala govor predsednika Petroviča, ki je pozival akcijske čete, da hrabro čuvajo zastavo. simbol našega ujedinjenja in svobode. Zvečer je priredil dramatični odsek Orjune zabavo, ki je zelo dobro uspela. Čestitamo lepemu uspehu! Prva zastava Orjune v Bački ie bila razvita 29. aprila, in sicer v Št. Bečeju. Slavnosti je prisostvovalo mnogobrojno občinstva in delegati iz Sente. V cerkvi je držal zelo lep govor prota g. Stepanov. Zvečer se je vršil koncert. ssssssssbs SBUBUSJA« t ----------------- 1 c';yi ji« TRADEMRRK C OPOZORILO. Vse naročnike, člane in somišljenike, ki nam potom položnice pošt-no-čekovnega urada nakažejo kakršenkoli znesek, prosimo, da na položnici označijo kratko, za kaj pošiljajo denar. Prosimo, da se natančno pazi na položnice za upravo lista in na one Oblastnega Odbora. Položnice Orjuna 1 naj se ne uporabljajo več. ker ie ta račun v likvidaciji. JZ TRBOVELJ. t IVAN MOČIVNIK. Žalostna je topot naša dolžnost, pisati na tem mestu besede v večno slovo Tebi, Ivane dragi. Ne samo, ker Te ne bo nikdar več med nas. ampak žalostna zato. ker bi na tem mestu pisali lahko ravno o Tebi. o sadovih Tvojega požrtvovalnega dela mnogo, mnogo veselega, vzpodbudnega, v zgled nam vsem. S kakšno vzhičenostjo si prihitel k natn, kakor hitro se je bila pojavila naša misel v Trbovljah; s kolikim ognjem mladeniškega navdušenja si se vrgel takoj za našo stvar na delo. na najtežje: hodil si od moža do moža in propovedoval naš evangelij. Govoril si o ciljih našega pokreta. o značajnosti, nesebičnosti, poštenju; in pri tem Ti je žarelo otroško zaupanje iz mladega obraza. In uspeh Tvojega dela ni izostal. Tu si se sredi vzvišenega dela. poslovil od nas. Utihnil si, pevec idealist, tako nepričakovano in za vselej. Blag li spomin! Bodi Ti lahka, gruda domača katero si ljubil tako iskreno, ob katere imenu samem Ti je že vztrepetala duša v ljubezni do nje! Z Bogom, Ivane! Mestna Orjuna Trbovlje. Z Vrhnike. Staroslavni Nauportus je leglo najostudnejšega bratstva klerikalcev in švabskih privandrancev. Zavetišče vseh sumljivih tipov je znano lcatoliško-narodno podjetje J. Jelovškovo. Predzadnjo nedeljo so imeli Skoli, ki so se udeležili ta-mošnjega vaditeljskega tečaja, priliko slišati, kako katoliško-narodni gospodar Jelovšek v družbi svojih pijanih hlapcev psuje državo in narod, nacijonaliste in Sokole. Posebno Orjuna je tej sodrgi, stepeni iz vseh vetrov bivše Avstrije, močno na poti. Na njen naslov so letele najostuduejše psovke. Imena Jelov-škovili švabskih podrepnikov so nam znana in na temelju okrožnice ministrstva trgovine in industrije v Beogradu, bomo tej druhali pokazali na severni meji vrata v Avstrijo, kjer jih ne bo motila cirilica in jugoslovanstvo. Hoče se jim avstrijskih milijonov, jim bomo postregli ž njimi, kajti tukajšnje mezde ne dosegajo tako vrtoglavih številk. Dobro gnezdo takim junakom je tudi Vrhniška tovarna konzerv, to znano »nacijonalno« podjetje, čigar vodstvo obstoja večinoma iz bivših avstrijskih »Generalštaberjev«, ki ne znajo niti našega jezika ter niso naši državljani. V bistvo tega podjetja se bomo še povrnili v tolažbo tem avstrijskim herojem. Sv. Lenart v Slov. goricah. Tukajšnje okrajno sodišče pošilja še vedno strankam dvojezične kuverte z nadpisom: K. k. Bezirksgericht St. Leonhard in Steiermark. C. kr. okrajno sodišče v Sv. Lenartu. Vsakdo lahko uvidi, da s tem ravno sodišče, in sicer obmejno sodišče, ruši državno avtoriteto, da vzgaja in podpira s tem renegatstvo da je to sodišče zaspalo ujedinjenje in da misli, da je še vedno v Avstriji. Vprašamo g. ministra pravde, koliko časa bo še dopustil ta škandal. X. Loče. V eni zadnjih številk »Orjune« se je spomnil nekdo tudi na Loče. Onemu dopisu moramo dostaviti še nekaj zanimivosti. Nemškutarija, ki je po preobratu nekoliko ponehala, se ie kmalu opomogla. Po volitvah pa so postali naši nemškutarji naravnost nesramni. Ni zadosti, da jih naš narod trpi in da živijo te pijavke od krvavih žuljev našega naroda. V zahvalo nas zabavajo ti hajlovci z nemškim petjem, tuljenjem in rjovenjem. Popivajo navadno pri mesarju in gostilničarju Wai!andu. Ta gospod podaljša policijsko uro, če krokajo pri njem nemškutarji, kar po svoji volji. včasih kar celo noč. Radi tega je bil neštetokrat naznanjen, a koncesija mu do sedaj še ni bila odvzeta. Pred več leti so kupili farani godala za cerkveno godbo. Kapelnik, nemškutarji organist Salier (reci Zalar) si s svojimi muzikanti prisvaja to godbo kot nemškutarsko lastnino. Dne prvega maia je ta godba igrala in žrla v kleti pri g. WaJ-landu. Popoldne pa se je nadaljevalo praznovanje pri že znanem nemčurju Ersichu. ki je družbo zabaval s svojimi neumnostmi. (Pravijo, da če le usta odpre, zine kako neumnost). Da je bila družba popolnejša, se ji je priključilo tudi nekaj gospodičen in zdravnik sr. Lauter, ki kupuje s slovenskimi žulji kar cele vinograde. Ko je bila družba že na dovolj visoki stopnji alkoholnega razpoloženja, se je spravila celo na mimoidoče učitelje in jih hotela pretepsti s koli. Najbolj je razgrajal kapelnik in organist Salier. Nemško tuljenje se je nadaljevalo pozno v noč. Pošteni ljudje niso mogli niti spati in marsikdo je premišljeval kje so orožniki, da ne slišijo vsega tega. Malo potrpljenja nemškutarska gospoda! Orjuna vas bode že naučila, kako se imaio vesti tujeredci v Jugoslaviji. Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana. Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. I. = Morska Sobota.. »Našemu Domu« št. 7. v odgovor. Na Vaš neskladni članek »Orju-ni v M. Soboti«, podpisan od dveh pomembnih črk A. — S. skladen odgovor: Prvi ricinus dobi AsinuS. = W L’ ESERCITO! Profesor V. Bandelj, vodja slovenskih fašistov v Gorici, ki ga njegovi fašistovski kolegi že imenujejo Bandelii, je izdal iz ljubezni do naših fantov »priročno knjigo za slovenske vojake v Italiji«. Knjiga ima tri dele: Slovnico italijanskega jezika, vojaški poduk in slovarček. V drugem delu je najznamenitejše to, kaj se morajo slovenski vojaki učiti 0 italijanski vojski. Med drugim odstavek »O fanteriji«: Italijanska pehota ie najhrabrej-ša na svetu. Italijanski fanterijski polki izhajajo od starih pijemonteš-kih pehotnih polkov. Isti so se vedno junaško bili v vojnah proti Avstriji za italijansko neodvisnost (1848. do 1866.); v afrikanski vojni za osvobojenje Eritreje (1896.); v italijansko - turški vojni za osvojitev Libije (1911.—1913.); v veliki svetovni vojni (1915. do 1918.). v kateri so se pokrili s slavo 1 vzbudili občudovanje vsega civiliziranega sveta. Slovenskim vojakom v Italiji mora nehote prihajati na misel, da ie to šaljiva knjiga za kratek čas. Imena: Novara, Custozza, Vis, Adua, Soške bitke in posebno slavni »Caporetto« so res sijajni dokazi junaštva, s katerim so se pokrili potomci starih Pijemontezov v občudovanje celega sveta. Dobro bi bilo. da pošlje Bandelj to knjigo nasledniku Menelika in maršalu Fochu na vpogled. S to začimbo si morajo naši fantje beliti svojo »mineštro«! Meša se j m ... O priliki prihoda Direktorija Orjune dr. Mirka Karoli-je v Beograd so prinesle sarajevske »Večene Novosati« sedeči izvirni brzojav; Beograd, 5. maja. Jutri pride v Beograd madžarski grof KaroIy s svojim štabom. Orjuna mu pripravlja slavnosten sprejem. Ko so hoteli naši člani prisostvovati koncertu »Mannergesangsve-reina« v Ptuju, je policijski komisar g. Knez zahteval, da člani puste palice v garderobi ali pa na policiji. Tega seveda ni zahteval od Švabov in poiuric. Brez komentarja. Pripovedujejo, da se je v Ptuju osnoval nov verifikacijski odbor, ki deluje skrajno neparlamentarno. Protestiramo! Po obravnavi dr. Reisman-Že-bot. Keisman in Zebot sta — že bot. Tudi drugi tovariši, ki jih je Zebot žalil, bodo kmalu lepo po vrsti ugotovili: z Zebotom smo — že botl DOBRE JEDI SE VSAK VESELI. Zato kupujie »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Skrajna surovost. Pred nekaj dnevi je tolpa surovežev napadla starega borca za svobodo in bojnega tovariša biagopokojnega kralja osvoboditelja Petra Mrkonjiča g. Tomana in mu strgala naš znak. Posebno junaško se je pri tem napadu obnašal iur. Ivo Santič. Ti junaki vedno v tolpah napadajo poedine naše člane, in sicer samo dame, starčke in mladeniče. Javnost naj sodi. če smo opravičeni take surove napade zavrniti. »Tolovajstva Orjune«. Naše klerikalno časopisje, predvsem seveda »Straža«* »Slovenec«. »Slovenski gospodar«, pa tudi socijalistična »Volksstimme« in včasih mali »Naprej«, prinaša dan za dnem krvava poročila o »tolovajstvih Orjune«. Zadnje dni poročajo ti Usti z vseh strani o raznih napadih Orjune na »otroke, starčke, žene« itd. Vse te vesti so seveda ali docela zlagane ali pa skrajno potvorjene. V Mariboru so te dni zapeljani klerikalni backi napadli in težko ranili nekega našega člana, »Straža« in »Slovenec« pa sta poročala, da so Orjunci napadli »otroke in ženske«. V Studencih pri Mariboru so Nemci pretepli nekega roiaka Hrvata, ti listi pa so poročali, da so ga pretepli Or-jutiaši. Iz vsakega poboja med pijanci napravijo ti listi pretep Orjune. Mi vemo prav dobro, kaj zasledujejo ti listi s tem pisarjenjem, vemo pa tudi. da ne bodo uspeli. Na našem pohodu nas ne bodo zadržali. Laž še nikoli ni obrodila dobrega sadu, tudi klerikalna ga ne bo, četudi bi bila blagoslovljena od samega papeža. Izbruhi klerikalnega časopisja so znamenje bližajočega se konca ter so nam najboljša garancija, da zmagujemo. V svojem mrzličnem strahu vidijo dan za dnem pred seboj eno samo strašno pošast — Orjuno! Zato pišejo samo o Orjuni. Pogodili so pravo — samo Orjuna je tista, ki bo pokončala »klerikalnega zmaja«. Le pišite naprej klerikalni mazači, mi se smejemo vašemu onemoglemu besu. vašemu mrzličnemu strahu in smejali se bomo toliko časa, da vam bodo šklepetali zobje in se vam bodo lasje ježili. Takrat pa pride vaša ura, ura vaše sodbe. ZVEZI INDUSTRIJALCEV V POSREDOVANJE. Tvrdka »I n d u s« d. d., prej Karl Pollak v Ljubljani. Sv. Petra cesta 68, je dne 15. maja 1923 odslovila 7 uradniških moči, in sicer 4 moške in 3 ženske. Moški; Rebolj Martin. Čr-č e k Drago, Šolar Herman, dr. A. G o r d I j e n k o. Zenske: Zor Pavla, Tanko Fani. S e p i č Antonija. Navedeni jalov vzrok; redukcija uradništva. * Celo odpoved je insceniral znani dr. M e g 1 e r , solastnik tovarne in predsednik Orlovske zveze. Kako dela ta gospod z uradništvom in delavstvom glede plače in dela. povedo lahko stotine prič v in izven tovarne. Kdor se slepo ne pokori njegovim naziranjem tudi na političnem polju izven tovarne, pade pri njem v popolno nemilost. Navedena Šolar in Črček sta znana kot prava »Sokola« in tudi Rebolj se politično ne sklada z naziranjem imenovanega gospoda. G. dr. A. G o r -d i j e n k o je Rus. To i e pravi vzrok o d -p o v e d i. Če se reducira uradništvo. se mora v prvi vrsti odsloviti tujce — Nemce. V tovarniški pisarni sedita dva brata W i 11 i in Guido S c h w a a b , pristna Nemca, čeho-slovaška državljana, ki ne znata ne češko, ne slovensko. Tretji uradnik* Nemec je Avguštin G r e e, po rodu češki Nemec, ki sploh ne zna slovensko. niti češko. Ta ie pristojen na Dunaj. Vsi trije so pa seveda ljubljenci gospoda dr. Meglerja ter zato nenadomestljivi. Kakor da ne bi imeli Slovenci dovolj pisarniških oziroma knjigovodskih uradnikov. V interesu vsega odslovljenega uradništva in v prvi vrsti, da zatremo zasmeh Švabov, prosimo, da Zveza industrialcev odločno zahteva od tvrdke »I n d u s«, da takoj odslovi imenovane uradnike-Nemcc. Obenem naj se zahteva od tvrdke. da nikakor ne sme sprejeti novih uradnikov, namesto odpuščenih, ker, če ie vzrok redukcija uradnikov utemeljen, se no sme obljubljati službe novincem, kakor je to danes storil g. dr. Megle r. Or. ju. na. PRENOS JUDENBURŠKIH ŽRTEV. Ob tej priliki se nehote spominjamo vseli onih avstrijskih priganjačev, ki so ne samo iz službenih ozirov, temveč tudi iz lastnega nagiba s podvojeno silo pomagali greniti usodo slovenskih fantov bivšega 17. pešpolka, še žalostnejše pa je dejstvo, da so dotični priganjači po nepotrebnem mučili svoje lastne brate. Med temi priganjači je bil tudi bivši kapetan 17. pešpolka in sedanji žandarmerijski major v Ljubljani g. Schmidt, kateremu je bila že samo slovenska beseda zločin. Prepovedal je n. pr. vojakom pri ra-portu izražati svoje želje v materinskem. to ie v slovenskem jeziku, dasi je bilo v avstrijski armadi dovoljeno vojakom, ki niso znali nemški, svoje zadeve prednašati v materinskem jeziku. In marsikateri izmed trpinov je moral zato v Judenburgu viseti privezan ob deblo. Bivši kapetan Schmidt ie taka priveza-nja hladnokrvno zaukazal. Postrežemo lahko še s hujšimi podatki. Vse vojake. ki so služili pod poveljstvom kapetana Schmidta v Judenburgu ter občutili njegovo okrutnost, pozivamo, da nam pošljejo svoje naslove. Gospodu majorju Schmidtu pa prepovedujemo, da bi se med drugimi oficirji naše vojske udeležil svečanosti prenosa Judenburških žrtev. ker bi s tem skrunil njih spomin. Zaščitite naše delavstvo pred frn-portom tujcev! Že opetovano smo v našem listu naštevali lumparije. Id se dogajajo na račun našega domačega delavstva. Sedaj doznavamo o novem slučaju iz Brezna ob Dravi. Tamkajšnji nemški lesni trgovec Franz Germuth ie te dni odoustil dva domača delavca, sprejel Da dva tujca — rudarja iz Avstrije. Radovedni smo. če okrajno glavarstvo sploh ve za to? Mi bomo zadevo zasledovali in v slučaju potrebe ukrenili potrebne korake. J. Mahorko. družba z o. z. za razpečavanje mineralnooljnih in ke-mikalnih izdelkov, centrala Maribor. telefon št. 153, razpošilja pod to lepo slovensko firmo nemške račune in nemške dopise na katere pritisne ob koncu nemški žig; »J. Mahorko, Gesellscbaft m. b. H. etc.« Priporočamo bratski mariborski Orjuni. da si bližje ogleda to »slovensko« firmo. Odkod toliko nemških glasov pri zadnjih volitvah na štajerskem? štajerskim Nemcem je čudovito zrastel greben po zadnjih volitvah, ki so izkazale skoraj 6000 nemških glasov za nje. Če pregledujemo volilne izide po raznih občinah, se pride do zaključka, da so v občinah, kjer ni Nemcev, pač pa so nemška posestva, osobito veleposestva glasovali slovenski uslužbenci in kme-tiski delavci pod pritiskom za nemške gospodarje! Najmanje polovica za Nemce oddanih glasov ie oddanih s strani slovenskega ljudstva. Dve šestini je Nerncem naklonjenih (recte nemčurskih) in ena šestina je pravih nemških glasov. Nemci večinoma gospodarsko izkoriščajo slovenski domači živelj; na vseli dobro plačanih mestih sedi’: privan-drani Nemci in nernčurii. samo v mestih in po industrijah, temveč tudi po kmetih na posestvih se bo moralo začeti čistiti in ščititi domači narodni živelj! S čini so klerikalci ag tirali v ob; mejnih krajih in rued železničarji pred volitvami. Od več strani se čuje, da so Koroščevi agitatorji agitirali med obmejnim prebivalstvom in železničarji z obljubo da bo Korošec skušal delovati na to, da se velik del Spodnje Štajerske zopet priključi blaženi Avstriji, češ. da se tam vsem bolje godi kakor v Jugoslaviji. Seveda je šel marsikdo na led; kakor ne bodemo doživeli znižanja davkov, Koroščeve _ avtonomije in premestitve naših fantov v naše kraje in drugih obljub ljudskih osrečevalcev ter zastrupljevalcev slovenskega življa na deželi, ravno tako si zastonj vzbujajo up na Avstrijo zapeljani volilci obmejnih krajev! Vse one pa, ki so s takimi sredstvi asitirali za volitve, se naj imenoma navede po vseh jugoslovansko in državno čutečih listih, da jih javnost spozna! Ostanki tlačanstva med našim narodom. Kje jih najdemo? Na mnogih veleposestvih Štajerske in Prekmurja. kjer izmozgava ohola nemška gospoda slovenskega domačina. Evo vam vzgleda: Vsi nižji, usluž- benci in viničarji nemškega veleposestnika Pongratza v Dornavi pri Ptuju morajo gospodu in njegovemu mladoletnemu sinčku poljubljati roke ter se mu gologlavi klanjati do tal. Gotovo je treba, da je služboje-malec do gotove meje pokoren gospodarju, a takih znakov srednjeveškega suženjstva ni treba še danes med svobodnim jugoslovanskim narodom. posebno ko omenjeni gospod svoje delavce sramotno slabo plačuje. Rdečica sramu te obliva, ko slišiš okoliške kmete in kmetske delavce omenjenega gospoda nagovarjati z »gnadljivi gospod«. Ali jim ni znano, da spada gospod Pon-gratz med najzagrizenejšeNemce, ki so do zadnjega upali in še upajo, da se vrnejo v naročje Slovanom sovražne Avstrije? Gospodom, ki skrbe za svoje stalne uslužbence pod vso kritiko, gospodom, ki sramotno plačujejo delo slovenskega trpina-delavca, gospodom, ki sp skušali s tihotapstvom oškodovati našo, z našo krvjo ustanovljeno domovino gospodom, ki še danes podpirajo nemški živelj in na tihem nemško, rajhovsko propagando, ne gre naslov: »gnadljivi gospod«, še manie pa, da takim poljubljajo roke pri težkem, a slabo plačanem delu osiveli kmetijski delavci. To je kulturni škandal sedanjega stoletja! Kmetsko ljudstvo, ali Te ni krvava svetovna vojna dovolj spametovala in Ti odprla oči. da na tako nečasten način častiš zastopnika krivcev te vojne! Čudno se pa nam tudi vidi. da višje oblasti gredo temu »gnadljivemu gospodu« povsod na roko na škodo okoliškemu kmetijskemu stanu. Poglavje o zavednosti. V Gradcu je precejšnja garnizija »Volks-wehra«, kateri se rekrutira skoro do 50% iz Slovencev. Ta izmeček sestoja iz delomrznih ljudi — mnogo, mnogo je pa med njimi dezerterjev izdajic. ki so jo pobrisali čez mejo vsled klerikalno - komunistične propagande. Sedaj čakajo, da se vrnejo — ko nastopi v Sloveniji ata-nomija. Mi te sramote ne bi omenjali — ako se ne bi »Slovenec« pred nekaj dne- vi širokoustil o neki slovenski zavednosti. Da zavedni so Slovenci — ampak samo tisti, ki so bili že pred vojno — in na tem nima »Slovenec« in njegova stranka nobene zasluge. nasprotno, oni so ubili v našem narodu čut narodnosti tako temeljito. da je vedel samo, da ie Avstrijec. Kranjec ali Štajerc. In danes? Volk dlako menja — navade pa ne!_ Zanimivosti iz Maribora. Spedi-cijska tvrdka Blum & Popper je čisto nemško-židovsko podjetje. Za carinskega posredovalca ima nekega Dunajčana Summererja, ki ne zna niti besedice slovenski; carinski in železnični uradniki morajo zavoljo njega govoriti ž njim nemški. Isto-tam je v službi sin postajenačel-nika v Lipnici Bohm, za domačine pa tvrdka nima mesta. Pred kratkim je dobil carinsko posredništvo neki Klippstadter, trd Švaba, njegovo osobje sestoji iz enega Slovenca in enega nemčurja. Naravno, da niti slednji niti njegov gospodar ne znata besedice slovenski. Restavrater na glavnem kolodvoru je še vedno Nemec Stickler, ki jemlje pivo samo od Gotza. Kdor zahteva pivo delniške pivovarne iz Laškega, ga ne dobi. ker je Stickler opustil to pivo, ki mu je preveč slovensko. Na postaji Maribor glav. kol. se tudi še ni provedlo temeljito čiščenje. Ostalo je mnogo nemčurskega osobja. Našega jezika nista zmožna Kurth pri brzovozni in Armbruster pri tovorni predaji, slednjega rodbina je popolnoma nemškutarska. Daši imata že polno službeno dobo za seboi. jih direkcija ne pošlje v pokoj. Dve postajni blagajni imata tudi dva uradnika, ki sicer nista ofenzivna nemčurja, ki pa svoji rodbini vzgajata v nemškem duhu. sta to Opelka in Mlaker. Pragersko. Tukajšnji brzojavni mojster Kropiwnicki je rodom Poljak. toda zagrizen nemškutar; rodbino ima čisto nemško. Pravi, da je škoda, ako se otroci v šoli uče mrtvega (slovenskega!) jezika, ki na celem svetu nikjer ne prihaja v poštev. Ta nemčur je postal izvanred-nim potom adjunkt, Slovenci, med njimi znani narodnjak in podpredsednik »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Davorin Perme, so pa še vedno poduradniki! Listnica uredništva. Izjava uredništva. V eni zadnji! številk smo prinesli članek »Iz Krasa«. v katerem smo obelodanili napad na g. kapetana Ukmarja. Izjavljamo prostovoljno, da smo naseli grdi mistifikaciji, ki izvira iz osebne mržnje dopisnika do g. Ukmarja-Navedena dejstva so neresnična k obžalujemo, da smo žalili uglednega moža. Lastnik gmI. ¥. Kranjec. Odgovorni urednik ¥§» L @aSz3sda AKADEMIK ORJUNAŠ kateremu je vsled pomanjkanj* gmotnih sredstev ogrožena eksis-tenca se obrača tem potom na vse premožnejše člane Or-ju-na za bi®' gohotno posojilo od 2000—3000 Di*1 Blagohotne ponudbesprejemaupr „Orjune 1 Priporočamo za nakup DiSMŠlllftiiillBlrel M. TIČAR Ljubljana, 2'2 Šelenburgova ulica štev.l in Sv. Petra cesta. 'mm a Mestna Or. Ju. Na. Trbovlje, vrši tem potom žalostno dolžnost, da javlja tužno vest o nenadni smrti nje vzornega četnika uiti: “ Ivana Močivnika ki je dne 22. maja preminul. Pogreb nepozabnega se je vršil dne 24. maja na pokopališče pl prt Sv. Križu v Ljubljani. jpf Trbovlje, dne 27. maja 1923. m $jj »»'/[Sl k mmmmm . i i iiim-i niniiiiTVin-i' --rrrnr-n OR. JU. NA. v Šiški naznanja žalostno vest, da je tovariš Rudolf Gustinčič uradnik „Balkana“, d. d. za mednarod transporte v Ljubljani v torek, dne 22. maja ob 2. uri nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega tovariša se je vršil v četrtek 24. maja ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo vrlemu tovarišu trajen spomin! V Ljubljani, dne 27. maja 1923. | Stegu in drugi L kom. družba za strojno in električno industrijo. i Pisarna v palači Ljubljanske kreditne banke Dunajska c. Ib, III. nadstr. Postavlja: kompletne naprave modernih žog ter naprave za sušenje lesa. Dobavlja in montira: vse stroje za lesno obdelavo. oblastveno poverjen stavbeni inlinei io mestni stavbenik mm.Mirte tt.ll p m visoke zgradbe, vodne zgradbe, železobetoiske stavbe itd. ‘ /i f f m, . pit ■ - fr k ten ■t mg. ' V.-' , * G! 1‘ ■- . 'r- ; $j? * im Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, brat in stric GUSTAV PIRC po težki živčni bolezni v starosti 62 let preminul. Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 26. t. m. ob pol 5, uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališču v Srednjo vas v Bohinju. BOHINJ, dne 25, maja 1923. Žalujoča rodbina Pirc. m mi mm l&fl| P1N inserirajte v „ ORJUN/ več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa Velikazaloga pneumatike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-niklanje, - t¥R3BUNA* F. B L. tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. se-; M h**«* Oblastni odbor Or. Ju. Na. za Slovenijo v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je neprizanesljiva smrt ugrabila pretekli teden trojico naših zvestih elanov DRAGO elan Or. Ju. Na. elan in odbornik Or. Ju. Na. četnik Or. Ju. Na. Ljubljana Šiška Trbovlje Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in Or. Ju. Na. Ljubljana, Šiška, Trbovlje izražamo naše sožalje. Članom Or. Ju. Na. jih priporočamo v trajen spomin. Bodi jim lahka domača zemlja. V Ljubljani, dne 27. maja 1923. Obl. odbor Or, Ju. Na. za Slovenijo v Ljubljani. KONCERT v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc. ! Izdelava oblek v last- | nem modernem salonu.« Za obilen obisk se sl, občinstvu pri- Mk© kal!jat® je edino sredstvo proti prehlajenju poročata SVsrn In SCrapsž, tv? 1 fŠ|g* sigurno pomaga drogerija in loto - manufaktura v B. €vančara, Ljubljana, Avtomobile icolesa, motorje* pnevmatiko vrst, olje* In nGfir@bšilne teaa vsefss© w zalegi F„ Florjani!! LJUBLJANA____ MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestu 1 trg 19. CENE ZMERNE!I_ Huf@sara.ia AUTODELAVNfCA Er.-l e v skl dvorski liferant LJUBLJANA - MOSTE Telefon št. "42. Telefon Int. gt. 247, Glavna zaloga cigaretnega papirja j Papir ©mgroš. Bacmnarc t >vtubb6 ■jn^atam-viCTjnaccjBaErrirfaraTP Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni. Ljubljana