/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu cB fN fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 4 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik, Janez Dodič, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, Janez Kušar, Mojca Lindič, MSc, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, Helena Mervic, mag. Tina Nenadič, Judita-Mirjana Novak, Jure Povšnar, mag. Ana T. Selan, Dragica Šuc, MSc , Mojca Koprivnikar Šušteršič, Ivanka Zakotnik Izbrani temi so pripravili: Dragica Šuc, MSc (Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2011), Jure Brložnik, Lejla Fajič (Izvoz blaga v obdobju 2009-2011) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................16 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Izbrane teme Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2011......................................................................29 Izvoz blaga v obdobju 2008-2011................................................................................................................................31 Okvirji Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg, 2011............................................................................................8 Okvir 2: Tržni deleži...........................................................................................................................................................11 Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa.............................................................................12 Okvir 4: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................13 Okvir 5: Turistični prihodi in prenočitve v letu 2011.................................................................................................15 Okvir 6: Vmesna potrošnja sektorja država................................................................................................................25 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 9. maja 2012. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno EK in IMF v zadnjih napovedih, podobno kot ostale mednarodne institucije, v letošnjem letu pričakujeta znižanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju (-0,3 %). Po mnenju IMF negotove razmere v evrskem območju predstavljajo glavno tveganje za svetovno gospodarsko rast, ki bo kljub manjšemu izboljšanju napovedi letos nižja kot lani. Obe instituciji kot ključna razloga za pričakovano zmanjšanje BDP v evrskem območju letos navajata nadaljnje izvajanje ukrepov za konsolidacijo javnih financ in nadaljevanje zaostrenih razmer na finančnih trgih. Sicer je večina članic lani znižala primanjkljaj sektorja država, ki je bil v povprečju evrskega območja nižji za več kot dve odstotni točki (4,1 % BDP), vendar je v sedemnajstih državah še vedno presegal 3 % BDP. Nadaljevanje zaostrenih razmer na finančnih trgih pa bo po mnenju IMF tudi posledica visokih potreb po refinanciranju evropskih držav in bank. V prvem četrtletju so se posojilni pogoji v evrskem območju nadalje zaostrili, čeprav manj kot v predhodnem četrtletju, kar je bila predvsem posledica nestandardnih ukrepov ECB. Aprila pa so se po izboljšanju v prvem četrtletju znova povišale zahtevane donosnosti državnih obveznic najbolj izpostavljenih držav. V prvih dveh mesecih letos je večina vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji ostala na podobni ravni kot konec lanskega leta, obeti pa ostajajo slabi. Realni izvoz blaga in realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta se februarja sicer povečala, pri čemer se izvoz ohranja na podobni ravni od začetka zadnjega četrtletja lani, obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa od sredine lanskega leta. Realna vrednost opravljenih gradbenih del je februarja zaradi vremenskih razmer občutno zanihala navzdol. Sicer se je gradbena aktivnost od začetka zadnjega četrtletja lani povečevala, a izmed vseh kratkoročnih kazalnikov še vedno najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. Februarja se je zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini na drobno, kar je bila tudi posledica zmanjšanja prihodka v trgovini z motornimi gorivi, kije bil v zadnjih mesecih glavni dejavnik rasti prihodka v trgovini na drobno. Po nominalnih podatkih sta se februarja zmanjšala tudi prihodek v trgovini na debelo in prihodek v storitvenih dejavnostih, ki sicer ostajata na podobni ravni od jeseni lani. Obeti za gospodarsko aktivnost v Sloveniji ob občutnem poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime aprila ostajajo slabi. Stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je lani izboljšala, čeprav je v zadnjem četrtletju lani znova prišlo do nekaterih negativnih gibanj. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, je bil v vseh četrtletjih lani medletno nižji, njegov padec v celem letu pa je bil med višjimi v evrskemu območju. Nasprotno je bil padec realnih stroškov dela na enoto proizvoda, tudi zaradi ponovno poslabšanega razmerja med plačami in produktivnostjo dela v zadnjem četrtletju lani, v celem lanskem letu med nižjimi v evrskem območju. Ob izboljšanju stroškovne konkurenčnosti pa se je lani upočasnilo tudi zmanjševanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu blaga. To je bila predvsem posledica povečanja tržnega deleža na nemškem in hrvaškem trgu. Razmere na trgu dela kljub zmanjšanju števila brezposelnih oseb ostajajo slabe; povprečna bruto plača se ob rasti v zasebnem sektorju še naprej povečuje. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je februarja znova zmanjšalo (desez.). Po originalnih podatkih znova najbolj v gradbeništvu, najbolj pa se je povečalo v javnem sektorju, in sicer v vseh treh dejavnostih. Število registriranih brezposelnih oseb se je v prvih štirih mesecih letos zmanjševalo (desez.), tako da je bilo konec aprila brezposelnih 109.084 oseb. Zmanjšanje je predvsem posledica manjšega števila oseb, ki so izgubile delo, več odjavljenih oseb iz evidence zaradi kršitev obveznosti in večjega števila brezposelnih oseb, vključenih v javna dela. Povprečna bruto plača se je februarja znova povečala zaradi rasti v zasebnem sektorju (desez.), kar je bila po naši oceni posledica visokih izrednih izplačil za ugotovljeno poslovno uspešnost v farmacevtski in zavarovalni dejavnosti. V javnem sektorju se je povprečna bruto plača znova znižala. Cene življenjskih potrebščin so se aprila povišale za 1,1 %o, medletna rast pa se je povišala na 2,6 %. Mesečna rast cen je bila predvsem posledica vnovičnega sezonskega zvišanja cen obleke in obutve ter zvišanja cen tekočih goriv. K 2,2-odstotni inflaciji v prvih štirih mesecih letos so največ prispevale cene energentov (okoli 1,0 o. t.) in cene hrane (0,6 o. t.). Na ravni celotnega evrskega območja se je medletna inflacija znižala in ravno tako znašala 2,6 %. V prvem četrtletju letos se je kreditna aktivnost domačih bank zaradi okrepljenega zadolževanja države povečala, obseg kreditov zasebnega sektorja pa se je še naprej zmanjševal. Skupni obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev se je ob povečanju zadolževanja države za več kot 300 mio EUR v prvih treh mesecih povečal. Obseg kreditov gospodinjstev se je v enakem obdobju zmanjšal za dobrih 40 mio EUR, podjetij in NFI pa za dobrih 30 mio EUR. Razmere v slovenskem bančnem sektorju so se marca zaradi druge avkcije ECB nekoliko izboljšale, a ostajajo zaostrene. Domače banke so povečale obveznosti do ECB v višini 2,1 mrd EUR, kjer so slabo polovico teh sredstev porabile za poplačilo tujih obveznosti. Del so jih naložile v kratkoročne vrednostne papirje države, ki jih je marca izdala za 250 mio EUR, del pa po naši oceni hranijo za poplačilo prihodnjih zapadlih obveznosti. Nadaljevanje zaostrenih razmer v bančnem sektorju kaže februarsko vnovično povišanje deleža slabih terjatev (na 11,4 %), banke so marca oblikovale za več kot 180 mio EUR rezervacij in oslabitev, kar je z izjemo decembrov najvišja mesečna vrednost doslej. Javnofinančni primanjkljaj je januarja znašal 310 mio, kar je 97 mio EUR več kot januarja lani. Po podatkih konsolidirane bilance so bili javnofinančni prihodki (1,2 mrd EUR) januarja medletno manjši za 2,0 %, odhodki (1,5 mrd EUR) pa večji za 5,1 %. Visoka je bila predvsem medletna rast odhodkov za obresti (53,9 %) in subvencij (20,1 %), večje kot januarja lani so bile tudi plače s prispevki in drugi izdatki zaposlenim ter transferji posameznikom in gospodinjstvom. Izdatki za blago in storitve so bili na podobni ravni kot januarja lani, izdatki za investicije in investicijske transfere pa so bili, po občutnem zmanjšanju lani, medletno manjši za 3,5 %. Neto pozitivni položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih letos (33 mio EUR) za 60 % manjši kot v enakem obdobju lani. (O £ (O ja tv ■o o a (A o IÜ >u Jž 0 Mednarodno okolje IMF je aprila nekoliko zvišal napoved svetovne gospodarske rasti za letos. Po napovedih IMF najbi svetovna gospodarska rast letos znašala 3,5 %, kar je sicer manj kot lani (3,9 %), a je zadnja napoved v primerjavi z januarsko višja za 0,2 o. t. Največ bodo k rasti prispevale hitro rastoče države, predvsem Kitajska (8,2 %), kjer pa se bo rast v letošnjem letu upočasnila. V ZDA naj bi se rast letos pospešila na 2,1%, za evrsko območje pa IMF, podobno kot ostale mednarodne institucije, letos napoveduje recesijo (-0,3 %). Gre tudi za posledico učinkov napovedane fiskalne konsolidacije, negativno pa bo na rast v evrskem območju vplivalo tudi nadaljevanje zaostrenih razmer na finančnih trgih. Letos bodo potrebe po refinanciranju dolga držav in bank visoke, saj bodo po oceni IMF znašale kar 23 % BDP evrskega območja. Prihodnje leto IMF pričakuje postopno okrevanje v evrskem območju in pospešitev rasti v razvijajočih se državah. Slika 1: IMF napoved gospodarske rasti -Svet -Razvite države -----Hitro rastoče države -----Evrsko območje 10 8 6 4 2 0 -2 -4 ............Us' ! v \ ■■■■T— r......f......."-v ir^ \ L"-"''! jl N .f' /' 1 ! \ l! ........... ............ i i ........f" V i i 1 i i napoved 1 1 1 CDC^CDC^CDC^C^C^CDC^C^C^C^ Vir: IMF. V prvem četrtletju letos so se posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva nadalje zaostrili, a manj kot v predhodnem četrtletju. Glavni razlog za nadaljnje poslabšanje so bila znova slaba pričakovanja glede okrevanja gospodarstva. Na manjšo zaostritev posojilnih pogojev kot v zadnjem četrtletju lani pa so vplivali tudi nestandardni ukrepi ECB za povečanje likvidnosti na medbančnem trgu. Po anketi ECB je bilo v prvem četrtletju letos število bank v evrskem območju, ki so poslabšale posojilne pogoje za 9 % večje od števila bank, ki so jih izboljšale (v zadnjem četrtletju lani kar 35 %). Banke so poslabšale posojilne pogoje za vse ročnosti in velikosti podjetij. Poslabšanje posojilnih pogojev je spremljalo tudi zmanjšanje povpraševanja podjetijpo posojilih, še posebejza investicije. Banke pričakujejo nadaljevanje zaostrovanja posojilnih pogojev tudi v drugem četrtletju letos, ko najbi se poslabšali predvsem pogoji za dolgoročna posojila in velika podjetja. Povpraševanje podjetij po posojilih pa naj bi se povečalo. Banke so poročale tudi o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev za gospodinjstva, kar pričakujejo tudi v drugem četrtletju letos. Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) - Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 70 -10 -20 -40 Zahtevane donosnosti državnih obveznic nekaterih najbolj izpostavljenih držav članic evrskega območja so se aprila zopet povišale. Povišanje zahtevane donosnosti predvsem v Španiji in Italiji je bilo predvsem posledica zaskrbljenosti glede nadaljevanja fiskalne konsolidacije in težav v bančnem sektorju. Bonitetna agencija Standard&Poor's pa je aprila zaradi potrditve dogovora glede delnega odpisa dolgov za eno stopnjo zvišala bonitetno oceno Grčije, ki pa je še naprej ocenjena kot skrajno tvegana. Slika 3: Pribitki na 10-letne obveznice nad nemškimi obveznicami 14 - Slovenija ■ Italija ■ Španija ■ Portugalska Irska 4 "iE 6 2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 16 12 8 4 0 Aprila so se medbančne obrestne mere v evrskem območju znova znižale in se približale najnižjim vrednostim doslej. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je aprila v povprečju znižala za 11 b. t. na 0,74 %, medletno pa je bila nižja za 58 b. t. Vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,47 %) in CHF ( 0,11 %) sta bili skoraj nespremenjeni. Aprila se je vrednost evra v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami znižala. Znova se je nekoliko znižala vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem (za 0,3 %) in znašala 1,317 USD za 1 EUR. Vrednost evra se je znižala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 1,5 % na 105,40 JPY za 1 EUR) in britanskim funtom (za 1,3 % na 0,812 GBP za 1 EUR), v primerjavi s švicarskim frankom pa je ostala približno enaka kot marca (1,203 CHF za 1 EUR) Cene nafte so se aprila znižale, upočasnila se je tudi rast cen neenergetskih surovin. Dolarske cene nafte Brent so se aprila znižale za 4,5 % na 119,8 USD za sod, v primerjavi z decembrom lani pa so bile višje za 11,0 %. Cene nafte, izražene v EUR, so se aprila znižale za 3,1 % na 91,38 EUR na sod. IEA ugotavlja, da je na nižje cene nafte vplivala tudi povečana proizvodnja v državah OPEC, ki je dosegla najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol. Po zadnjih Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg, 2011 V letu 2011 je večina držav članic EU skladno z dogovorjenim ciljem konsolidacije javnih financ zmanjšala primanjkljaj sektorja država. Primanjkljajsektorja država v EU se je v letu 2011 zmanjšal za 2,0 o. t. in je znašal 4,5 % BDP (evrsko območje 4,1 % BDP). Skorajvse države članice so lani zmanjšale primanjkljaj, povečal se je le na Cipru in v Sloveniji. Primanjkljaj pa je bil v 17 državah še vedno večji od 3 % BDP. Ob nadaljnjem primanjkljaju pa se je lani bruto javni dolg sektorja država v povprečju EU povečal na 82,5 % BDP (evrsko območje 87,2 % BDP), kar je 2,5 o. t. več kot leto prej in kar 20 o. t. več kot v letu 2008. Nabor ukrepov za konsolidacijo javnih financ je v večini držav usmerjen na racionalizacijo izdatkov, v več državah so bili sprejeti tudi ukrepi na prihodkovni strani. V večini držav članic so sprejeli ukrepe za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov, ki zajemajo predvsem spremembe na področju ureditve javnega sektorja ter socialnih in pokojninskih transferjev. Večina držav je začela z racionalizacijo javnega sektorja in zamrznila oz. zmanjšala zaposlenost v javnem sektorju, v več državah pa so tudi znižali plače javnih uslužbencev.1 Na prihodkovni strani je več držav uvedlo spremembe davčne zakonodaje, in sicer v smeri povečanja obdavčitve potrošnje in premoženja (Madžarska, Združeno kraljestvo) ter z namenom razbremenitve gospodarstva (Italija, Združeno kraljestvo). Kratkoročne ukrepe pa spremljajo tudi sistemske spremembe, saj so v nekaterih državah izpeljali pokojninsko reformo, kar naj bi izboljšalo razmere v javnih financah na daljši rok. V postopku presežnega primanjkljaja je trenutno še vedno 23 držav članic EU. V okviru postopka presežnega primanjkljaja morajo države zmanjšati primanjkljaj pod 3 % BDP, za večino držav je skrajni rok leto 2013.2 EK je državam članicam priporočila letno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja v višini od 0,75 do enega odstotka BDP v obdobju 2010-2013. Po lanskem še vedno razmeroma visokem primanjkljaju EK ocenjuje, da bo v povprečju EU tudi letos presegel 3 % BDP. Tabela 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v državah članicah EU 1 Več o ukrepih na področju zaposlenosti in plač v javnem sektorju v posameznih državah članicah glej UMAR Poročilo o razvoju 2012, Okvir 1, str. 15. 2 Madžarska in Malta sta morali zmanjšati primanjkljaj pod 3 % BDP že v letu 2011, šest držav mora to storiti do konca letošnjega leta, ostale pa do konca prihodnjega leta. Izjeme so Grčija, Irska in Združeno kraljestvo, kjer so roki daljši. Saldo sektorja država Bruto javni dolg 2011 2011 V % BDP 2010 Program stabilnosti 2010 Napoved EK (nov. 2011) Dejansko 2010 Napoved EK (nov. 2011) Dejansko EU -6,5 / -4,7 -4,5 80,0 82,5 82,5 EMU -6,2 / -4,1 -4,1 85,3 88,0 87,2 BE -3,8 -3,6 -3,6 -3,7 96,0 97,2 98,0 BG -3,1 -2,5 -2,5 -2,1 16,3 17,5 16,3 CZ -4,8 -4,2 -4,1 -3,1 38,1 39,9 41,2 DK -2,5 -4,1 -4,0 -1,8 42,9 44,1 46,5 DE -4,3 -2,5 -1,3 -1,0 83,0 81,7 81,2 EE 0,2 -0,4 0,8 1,0 6,7 5,8 6,0 IE -31,2 -10,0 -10,3 -13,1 92,5 108,1 108,2 EL -10,3 -7,3 -8,9 -9,1 145,0 162,8 165,3 ES -9,3 -6,0 -6,6 -8,5 61,2 69,6 68,5 FR -7,1 -5,7 -5,8 -5,2 82,3 84,4 85,8 IT -4,6 -3,9 -4,0 -3,9 118,6 120,5 120,1 CY -5,3 -4,0 -6,7 -6,3 61,5 64,9 71,6 LV -8,2 -6,0 -4,2 -3,5 44,7 44,8 42,6 LT -7,2 -5,3 -5,0 -5,5 38,0 37,7 38,5 LU -0,9 -1,0 -0,6 -0,6 19,1 19,5 18,2 HU -4,2 2,0 3,6 4,3 81,4 75,9 80,6 MT -3,7 -2,8 -3,0 -2,7 69,4 69,6 72,0 NL -5,1 -3,7 -4,3 -4,7 62,9 64,2 65,2 AT -4,5 -3,9 -3,4 -2,6 71,9 64,2 72,2 PL -7,8 -5,6 -5,6 -5,1 54,8 56,7 56,3 PT -9,8 -5,9 -5,8 -4,2 93,3 101,6 107,8 RO -6,8 -5,0 -4,9 -5,2 30,5 34,0 33,3 SI -6,0 -5,5 -5,7 -6,4 38,8 45,5 47,6 SK -7,7 -4,9 -5,8 -4,8 41,1 44,5 43,3 FI -2,5 -1,8 -1,0 -0,5 48,4 49,1 48,6 SE 0,3 0,3 0,9 0,3 39,4 36,3 38,4 UK -10,2 -9,8 -9,4 -8,3 79,6 84,0 85,7 Vir: Eurostat, EC Autumn Forecast, Programi stabilnosti. podatkih IMF se je rast dolarskih cen neenergetskih surovin marca upočasnila na 1,1 %, po začasnih podatkih pa se je rast cen aprila še upočasnila. Slika 4: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) ■ Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1,4 1,2 (5 D 1,0 0,8 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji V prvih dveh mesecih letos so vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti ob mesečnih nihanjih ostale podobne kot konec lanskega leta.1 Realni izvoz blaga in realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta se februarja povečala. Sicer izvoz od začetka zadnjega Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno ^ ^ ^ ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. četrtletja lani stagnira, obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa se ohranja na podobni ravni od sredine lanskega leta. V gradbeništvu, kjer so mesečna nihanja največja, je februarja realna vrednost opravljenih del zaradi neugodnih vremenskih razmer občutno zanihala navzdol. Sicer se je od začetka zadnjega četrtletja lani gradbena aktivnost povečevala, a izmed vseh kratkoročnih kazalnikov še vedno najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. Februarja se je zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini na drobno. Tokrat se je zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki je bil v zadnjih mesecih glavni dejavnik rasti prihodka v trgovini. Po nominalnih podatkih sta se februarja zmanjšala tudi prihodek v trgovini na debelo in prihodek v storitvenih dejavnostih, ki sicer ostajata na podobni ravni od jeseni lani. V začetku letošnjega leta realni izvoz blaga ostaja na doseženi ravni (desez.).2 Februarja se je realni izvoz blaga3 po naši oceni sicer nekoliko povečal, vendar se ob mesečnih nihanjih od začetka zadnjega četrtletja lani ohranja na podobni ravni. Tako ostaja tik pod povprečno ravnjo iz leta 2008, ki jo je sredi lanskega leta sicer že dosegel. Realni uvoz blaga4 mesečno bolj niha kot izvoz in se na podobni ravni ohranja od drugega četrtletja lani, februarja pa se je po naši oceni občutneje zmanjšal.5 Tudi ta se postopoma vedno bolj oddaljuje od povprečne ravni Slika 6: Ocena realnega izvoza in uvoza blaga 110 105 aj S^ 100 95 85 75 -Izvoz blaga -Uvoz blaga Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Po desezoniranih podatkih. V nadaljevanju desez. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 3 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 4 Ocena realnega uvoza je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 5 Podatki o nominalni blagovni menjavi so začasni in se z naknadnimi objavami spreminjajo, predvsem se spremenijo z naslednjo objavo. Pregled sprememb od januarja 2011 kaže, da se je z naslednjo objavo podatkov mesečni podatek o uvozu blaga vedno povečal, in sicer v povprečju štirinajstih objav od januarja 2011 do februarja 2012 za 20,9 mio EUR. Povečanje je bilo največje julija 2011, ko se je uvoz blaga z naslednjo objavo povečal za 49,1 mio EUR (prvi objavljeni podatek je bil 1.727 mio EUR, z objavo za naslednji mesec pa se je povečal na 1.776 mio EUR). 90 - 80 70 iz leta 2008 in za njo zaostaja za več kot desetino. Šibko okrevanje uvoza oz. njegovo zmanjševanje v zadnjem obdobju povezujemo predvsem s šibkim domačim povpraševanjem in tudi z zmanjševanjem izvoza. Februarja se je zmanjšala tudi nominalna storitvena menjava (desez.).6 Izvoz storitev, ki se sicer skoraj neprekinjeno povečuje od druge polovice leta 2009, se je februarja zmanjšal za 1,8 %. Glavni razlog upočasnitve okrevanja izvoza storitev v zadnjem obdobju je upočasnitev rasti največje komponente, izvoza potovanj. Uvoz potovanj se je februarja znova nekoliko zmanjšal (-0,6 %), a z mesečnimi nihanji ostaja na podobni ravni od sredine leta 2010. Podobno kot pri blagovni menjavi pa uvoz storitev za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja bolj kot izvoz. Slika 7: Storitvena menjava 450 Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji c^ c^ c^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je februarja znova skromno povečal. Ponovno se je povečala proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah, povečala se je tudi v tehnološko najmanjzahtevnih panogah, v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa je po rasti v preteklih mesecih ostala nespremenjena (desez.). Po originalnih podatkih7 se je med tehnološko zahtevnejšimi panogami, katerih proizvodnja je bila v prvih dveh mesecih letos skupaj medletno večja za 3,8 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj zmanjšala medletna rast v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav, za ravnmi iz enakega obdobja lani pa je zaostala proizvodnja vozil in plovil8. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog je bila v tem obdobju v v % 2011 II 12/ I 12 II 12/ II 11 I-II 12/ I-II 11 Izvoz1 10,8 1,7 3,8 4,1 -blago 12,5 4,5 3,7 3,6 -storitve 4,0 -10,4 4,1 6,2 Uvoz1 10,9 1,0 0,3 2,8 -blago 12,4 1,2 0,9 3,7 -storitve 1,9 -0,5 -4,1 -3,3 Industrijska proizvodnja 1,3 -0,22 -0,43 0,53 -v predelovalnih dejavnostih 1,1 0,62 -1,63 -0,23 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 -4,52 -0,73 1,73 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) -nominalni prihodek 2,8 -1,02 -0,63 0,53 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. povprečju sicer na podobni ravni kot v enakem obdobju lani, a je bila medletno večja le proizvodnja v popravilih in montaži strojev in naprav (34,4 %). Večja kot pred letom je bila tudi proizvodnja tehnološko najmanj zahtevnih panog (3,4 %). Izmed dveh panog v tej skupini, ki najbolj zaostajata za povprečno ravnjo iz leta 2008, je tokrat k rasti prispevala tudi proizvodnja tekstilne industrije, v pohištveni industriji pa je še vedno medletno manjša. Slika 8: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. 6 Po plačilnobilančni statistiki. 7 Po posameznih panogah so objavljeni le originalni realni indeksi obsega proizvodnje. 8 Proizvodnja teh tehnološko zahtevnejših panog je v krizi padla manj kot v večini ostalih panog predelovalnih dejavnosti in so med prvimi dosegle raven proizvodnje iz leta 2008 oz. pred začetkom krize. Gradbena aktivnost se je po začasnih podatkih februarja ponovno zmanjšala. Ob nadaljevanju mesečnih nihanj se je vrednost opravljenih gradbenih del po januarski rasti februarja zmanjšala za 10,3 % (desez.). Zmanjšanje je po naši oceni povezano z neugodnimi vremenskimi Okvir 2: Tržni deleži1 Slika 9: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu blaga in v EU Svetovni trg BEU V letu 2011 se je zmanjševanje tržnega deleža na svetovnem trgu blaga upočasnilo, v EU pa se je tržni delež povečal. Po triletnem zmanjševanju tržnega deleža na svetovnem trgu, ki je bilo med višjimi med državami članicami EU, je bila lanska upočasnitev padanja (-1,3 %, 2010: -10 %) predvsem posledica povečanja na nemškem in hrvaškem trgu. Zmanjšanje tržnega deleža na svetovnem trgu je bilo lani nekoliko manjše kot v povprečju EU (-2,0 %). Slovenija je bila med petnajstimi članicami EU, kjer se je tržni delež lani zmanjšal, v skupini držav z najmanjšim padcem2, v enajstih članicah pa se je tržni delež na svetovnem trgu lani povečal. Zaradi rasti tržnega deleža v Nemčiji in tudi v večini ostalih držav članic3 se je ponovno povečal tržni delež v EU (2,5 %), ki lani ni več opazneje odstopal od dosežene ravni pred krizo. Med najpomembnejšimi štirimi trgovinskimi partnericami iz EU se je tržni delež lani poleg v Nemčiji povečal tudi v Italiji, v Avstriji je bil tik pod ravnjo iz leta 2010 (-0,5 %), v Franciji pa se je zmanjšal drugo leto zapored, kar je bila predvsem posledica postopnega ukinjanja spodbud za nakup cestnih vozil do konca leta 2010. Zmanjšanje tržnega deleža zunaj EU se je v letu 2011 upočasnilo zaradi rasti na Hrvaškem in v manjši meri tudi v ZDA, padanje tržnih deležev pa se je nadaljevalo v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Rusiji. Po padcu za skoraj tretjino v letu 2010 se je naš tržni delež na ruskem trgu lani zmanjšal še za petino, kar je bila posledica skromnega okrevanja našega izvoza v Rusijo ob hkrati visoki rasti ruskega uvoza.4 Vir: UN, preračuni UMAR. a a a a 2011 Z izjemo cestnih vozil in manjšega dela kovinskih izdelkov so na rast tržnega deleža v EU v letu 2011 vplivali vsi pomembnejši odseki SMTK5. Med njimi po rasti tržnega deleža izstopajo medicinski in farmacevtski proizvodi, izdelki iz kavčuka, Slika 11: Sprememba tržnih deležev v EU po preja in tkanine, železo in jeklo, pogonski in specialni stroji, pomembnejših odsekih SMTK 2010 12011 ♦ Delež v izvozu v EU, 2010 (desna os) Slika 10: Tržni delež v pomembnejših trgovinskih partnericah zunaj EU I Zunaj EU-skupaj* (desna os) - Srbija - Hrvaška ----Makedonija 10 ----BIH -Ruska federacija (desna os) 9 _j-i-i-i-L_ _J-i-i-L_ _J-i-i-L_ 20 15 10 5 0 a a a a a Vir: SURS, EUROSTAT, WIIW, U.S. Census bureau. *Opomba: Hrvaška, Rusija, Srbija, BIH, Makedonija, ZDA. ^ O- Ji "0 rjj s^ F: f: Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. 1 Tržni delež na svetovnem blagovnem trgu je delež blagovnega izvoza Slovenije v svetovnem blagovnem izvozu. Tržni delež blaga v (14-ih) trgovinskih partnericah je delež blagovnega izvoza Slovenije v te partnerice v uvozu teh partneric. Na enak način so izračunani tudi tržni deleži v posamezni partnerici oz. sektorju SMTK (deleži našega izvoza v uvozu partnerice oz. EU sektorja SMTK). 2 Manjši padec kot Slovenija je zabeležila le še Švedska. 3 V Italiji, Združenem kraljestvu, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in Nizozemskem, v Belgiji, Danski, Švedski, Grčiji, Finski, Romuniji, Bolgariji in na Cipru. 4 Naš izvoz blaga v Rusijo se je leta 2011 nominalno povečal za 1,6 % (2010: 2,9 %), rast ruskega uvoza blaga pa je znašala 26,5 % (2010: 45,0 %). 5 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v letu 2010. 6 5 4 -15 3 2 0 električni stroji, pohištvo in razni gotovi izdelki. Čeprav se je zmanjševanje tržnega deleža cestnih vozil zaradi ukinitve spodbud za nakup novih avtomobilov nadaljevalo drugo leto zapored, ta od dosežene ravni pred krizo lani ni opazneje odstopal zaradi izjemne rasti (za približno četrtino) v letu 2009, ko so bile uvedene spodbude6. V primerjavi z doseženo ravnjo v letu 2007 je bil lani v EU izrazitejši le padec tržnega deleža pohištva, barvnih kovin in kovinskih izdelkov7. Tržni deleži vseh ostalih pomembnejših proizvodov so bili v primerjavi s predkriznim obdobjem lani večji. 6 Spodbude so bile večinoma namenjene za nakup manjših oz. okolju prijaznejših vozil, ki jih proizvaja tudi naša avtomobilska industrija. Glej Ekonomsko ogledalo, december 2010. 7 V primerjavi s povprečjem leta 2007 je bil v letu 2011 tržni delež pohištva manjši za 23,1 %, barvnih kovin za 12,1 %, kovinskih izdelkov, drugih, še neomenjenih pa za 9,9 %. Padec tržnega deleža cestnih vozil je bil v tem času 3,2-odstoten. razmerami na začetku tega meseca.9 Hkrati so bili popravljeni statistični podatki za januar, tako da se je vrednost del januarja glede na začasne podatke, objavljene marca, zmanjšala za 4,2 %. Slabi ostajajo tudi obeti, saj je bila vrednost zaloge pogodb februarja za 16,7 % manjša kot v enakem obdobju lani. Podatki so najslabši v gradnji stanovanj, kjer je bila vrednost medletno za skoraj polovico manjša, najboljši pa v gradnji civilno inženirskih objektov, kjer je manjša za 9,7 %. Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -Stanovanjske stavbe -----Nestanovanjske stavbe -----Gradbeni inženirski objekti ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast realnega prihodka se je februarja v trgovini na drobno prekinila, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je realni prihodek nadalje zmanjšal; nominalni prihodek v trgovini na debelo je ostal na podobni ravni (desez.). Realni prihodek v trgovini na drobno se je februarja relativno Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v letu 2011 povečal, oba pa sta že nekoliko presegla povprečno raven iz leta 2008. V lanskem letu se je obseg cestnega blagovnega prometa povečal za 3,2 %, kar je bila posledica povečanja prevozov pravnih oseb za več kot desetino, prevozi fizičnih oseb pa so se znova zmanjšali. Skupaj je bil cestni blagovni promet lani že za 1,1 % večji kot v povprečju leta 2008. Znotraj njega so se v obdobju 2008-2011 občutno povečali prevozi po tujini1 (za več kot četrtino), obseg ostalih mednarodnih prevozov (ko se blago pripelje v Slovenijo ali iz nje odpelje) in prevozov znotrajSlovenije pa se je zmanjšal. Obseg železniškega blagovnega prometa se je lani povečal za 9,7 % predvsem kot posledica nizke osnove. Sicer se je lani povečal le v prvem četrtletju, v prihodnjih treh pa se je zmanjšal. V primerjavi s povprečjem leta 2008 je bil lani večji za 6,6 %. Drugače kot cestni promet je obseg železniškega blagovnega prometa po tujini (med dvema krajema v tujini) podobno velik kot obseg prevozov znotraj Slovenije (slabo petino), največ pa je prevozov, ko je blago odpeljano iz Slovenije (dobri dve petini). Slika 13: Obseg cestnega blagovnega prometa - Prevoz po Sloveniji - Pripeljano v Slovenijo • Odpeljano iz Slovenije ■ Prevoz po tujini 1600 .fE 1400 1000 800 600 400 O O Vir: SURS, preračuni UMAR 9 Po podatkih ARSO je bila prva polovica februarja druga najhladnejša v zadnjih 60 letih. 1 V okviru prevozov po tujini v Sloveniji registriranih tovornjakov prevozi med dvema različnima tujima državama pomenijo več kot devet desetin vseh prevozov po tujini, prevozi znotraj neke tuje države (kabotaža) pa manj kot desetino. občutno zmanjšal, saj so se ob zaostreni situaciji na trgu dela nadaljevala negativna gibanja v trgovini z živili in neživili. Februarja se je zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki pa je zaradi visoke rasti v preteklih mesecih še vedno presegal povprečje v letu 2008. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili 1200 Okvir 4: Plačilna (ne)sposobnost V prvem četrtletju letos je imela povprečno mesečno neporavnane obveznosti' slaba petina manj pravnih oseb kot v enakem obdobju lani, a je bil znesek večji skoraj za polovico. Število pravnih oseb se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani najbolj zmanjšalo v prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, največ obravnavanih oseb pa je bilo v povprečju prvih treh mesecev v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (dobra petina). Znesek neporavnanih obveznosti se je v povprečju prvih treh mesecev najbolj povečal v informacijski in komunikacijski dejavnosti ter v prometu in skladiščenju. Največ neporavnanih obveznosti pa so imele marca letos, enako kot marca lani, pravne osebe v gradbeništvu (slabo tretjino). Pri samostojnih podjetnikih in drugih fizičnih osebah, ki opravljajo registrirane dejavnosti, je bilo v prvih treh mesecih letos število fizičnih oseb z neporavnanimi obveznostmi za dobro petino manjše kot v enakem obdobju lani, povprečni mesečni znesek pa je ostal podoben. Med ukrepi, ki so bili lani sprejeti za zmanjšane plačilne nediscipline, je bila tudi uvedba obveznega večstranskega pobota2. V letošnjih treh krogih pobota se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 176,8 mio EUR, kar je predstavljalo 6,8 % vseh prijavljenih obveznosti. Slika '4: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni znesek neporavnanih obveznosti ^HŠt. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os) 7.00^ I—^—. . . .—^—^^—. . . .—^^— 700 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 .............u-n......y -r......r......-.......;.......r- 600 500 200 100 0 Slika '5: Začetek stečajnih postopkov Stečaji nad pravnimi osebami (leva os) —■— Osebni stečaji nad s. p. (desna os) 120 60 40 20 Vir: AJPES. a a Vir: AJPES. Tabela 3: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, marec 2012 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi Rast III 12/ III 11, v % Rast I-III 12/ I-III 11, v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, v tisoč EUR Rast III 12/ III 11, v % Rast I-III 12/ I-III 11, v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti na pravno osebo, v tisoč EUR Gradbeništvo 1.042 -28,4 -22,0 184.854 33,6 34,0 177 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 568 -24,3 -15,6 94.276 130,2 90,9 166 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.104 -19,9 -16,0 83.302 44,7 37,4 75 Predelovalne dejavnosti 583 -29,2 -23,3 70.499 72,7 64,6 121 Poslovanje z nepremičninami 165 -9,3 -3,5 33.978 91,6 67,3 206 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 148 -25,3 -12,8 33.740 222,6 235,0 228 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 81 -6,9 -1,2 31.755 -45,9 -45,9 392 Promet in skladiščenje 292 -27,5 -23,4 27.056 9,2 100,8 93 Druge dejavnosti 1.042 -19,8 -10,7 77.142 69,6 75,7 74 SKUPAJ 5.025 -23,6 -17,0 636.602 46,4 47,7 127 1 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. Evidence AJPES vključujejo le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 2 Obvezni večstranski poboti potekajo od aprila 2011 na osnovi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, Uradni list RS, št. 18/2011. 60 50 90 30 30 10 0 0 Na sodiščih je bilo v prvem četrtletju letos glede na enako obdobje lani začetih 54,5 % manj prisilnih poravnav in 1,4 % manj stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ter 23,5 % manj osebnih stečajev samostojnih podjetnikov. Nad pravnimi osebami je bilo začetih 10 postopkov prisilnih poravnav, predvsem v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih. Začetih je bilo 142 stečajnih postopkov, največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil, gradbeništvu ter v predelovalnih dejavnostih. Začet je bil tudi likvidacijski postopek. Nad samostojnimi podjetniki pa je bilo začetih 26 osebnih stečajnih postopkov, največ v gradbeništvu ter v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. se od pomladi 2011 zmanjšuje, manj novih avtov kupujejo fizične in tudi pravne osebe. Nominalni prihodek v trgovini na debelo pa ob mesečnih nihanjih od jeseni lani ostaja na približno enak in izmed vseh treh panog najbolj zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Slika 16: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----od tega Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 105 100 95 80 75 Vir: SURS, preračuni UMAR. Zmanjševanje nominalnega prihodka v tržnih storitvah (brez trgovine)10, ki se je začelo jeseni lani, se je februarja nadaljevalo (desez.). Februarsko zmanjšanje skupnega prihodka je bila posledica zmanjšanja v večini glavnih skupin tržnih storitev. Prihodek se je po občutnem padcu v zadnjem četrtletju lani zmanjšal tudi v največji skupini (dejavnosti prometa in skladiščenja) ter v gostinstvu, vendar je v obeh zaradi visoke januarske rasti višji kot ob koncu lanskega leta. V informacijsko-komunikacijskih storitvah se je zmanjševanje nadaljevalo, kar je bila še naprejposledica zmanjševanja v telekomunikacijskih storitvah11. Prihodek v strokovno-tehničnih storitvah se postopno oddaljuje od najnižjih ravni v času krize predvsem zaradi rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah, ki je večje od zmanjševanja v pravno-računovodskih storitvah. 10 Gre za dejavnosti od H do N, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 11 V računalniškem programiranju, ki predstavlja približno četrtino prihodka v tej skupini tržnih storitev, se je sicer povečal. Slika 17: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj Komunikacijske (J) Gostinstvo (I) - Promet in skladiščenje (H) ■ Strokovno-tehnične (M) 115 ani iedr 110 ečs 105 rd.s es m- 100 ^ Ji 95 sk 90 e d ni n 85 ar in o N 80 ^ es Q 75 V \ r uj a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Potrošnja gospodinjstev še naprej stagnira, glede na občutno poslabšanje kazalnika razpoloženja aprila (desez.) pa pričakujemo še večjo previdnost pri trošenju. Masa neto izplačanih plač se je v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim povečala za 0,5 % in je bila za 3,8 % večja kot v povprečju leta 2008. V trgovini na drobno brez goriv se je na začetku leta nadaljevalo zmanjševanje realnega Slika 18: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev -Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) -20 ; -30 Vir: SURS, MIP; preračuni UMAR 90 85 70 65 10 0 Okvir 5: Turistični prihodi in prenočitve v letu 2011 Število turistov' in njihovih prenočitev se je v letu 2011 povečalo predvsem zaradi večjega obiska tujih turistov. Leta 2011 je Slovenijo obiskalo dobrega 3,2 mio turistov, ki so opravili skoraj 9,4 mio prenočitev, kar je bilo za 7,0 % oz. za 5,4 % več kot v predhodnem letu. Število prihodov tujih turistov in njihovih prenočitev se je po zmanjšanju v letu 2009 in rahli rasti v letu 2010 v lanskem letu povečalo za skoraj desetino. Število prihodov je bilo tako prvič doslej2 večje od 2 milijonov, število prenočitev pa je bilo skoraj 5,5 milijona. Število domačih turistov se je povečalo za skoraj 4,0 %, število njihovih prenočitev pa je bilo približno enako kot v letu 2010, kar pa je bilo še vedno manj kot v povprečju leta 2008. Tuji turisti so lani v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji prenočili v povprečju 2,7-krat, domači pa 3,3-krat. Tuji turisti so lani največkrat prenočili v gorskih občinah (dobra četrtina), sledijo prenočitve v zdraviliških (22 %) in obmorskih občinah (petina) ter v Ljubljani (približno sedmina). Italijanski gostje, ki so najpogostejši obiskovalci Slovenije, so tudi v lanskem letu najraje prenočevali v obmorskih in zdraviliških občinah (vsak po četrtino), velikokrat pa tudi v gorskih in mestnih občinah (predvsem v Novi Gorici). Skoraj polovica prenočitev turistov iz Avstrije in Rusije je bila zabeležena v zdraviliških občinah, tretjina pa še v obmorskih. Turisti iz drugih najpomembnejših držav za slovenski turizem so največkrat prenočili v gorskih krajih, turisti iz Združenega kraljestva pa poleg tega tudi v Ljubljani, kjer so opravili petino vseh svojih prenočitev. Slika 19: Prenočitve tujih turistov 2011 Struktura (leva os) I Rast (desna os) 20 18 Domači turisti so lani največkrat prenočili v zdraviliških občinah, glede na leto 2008 pa je bilo število prenočitev večje le v gorskih krajih. Domači turisti so lani v skoraj polovici primerov prenočili v zdraviliških občinah, sledijo prenočitve v obmorskih (četrtina) in gorskih občinah (slaba petina). Število prenočitevje bilo glede na leto 2008 večje le v gorskih občinah, znotraj katerih največ prenočitev še vedno ustvarijo v Kranjski Gori in Bohinju (skupaj slabo polovico). S povečanjem prenočitvenih zmogljivosti pa se je v zadnjih letih precej povečalo število prenočitev v Bovcu (desetino vseh domačih gorskih prenočitev) in Kobaridu. 1 Prikazani so prihodi turistov, saj je turist ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani. Tako se lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v kakšnem kraju/državi registriran tudi večkrat. 2 Podatki so razpoložljivi od leta 1991. 40 36 32 28 24 20 16 12 8 CQU-tj Vir: SURS, preračuni UMAR. prihodka. Na nizki ravni se ohranja tudi trošenje za trajne dobrine, realni prihodek v tem segmentu trgovine12 pa je še vedno za skoraj tretjino manjši kot v povprečju leta 2008. Podobno velja tudi za število registracij osebnih avtomobilov fizičnih oseb. Še naprejse zmanjšuje tudi obseg potrošniških posojil. Obeti glede potrošnje gospodinjstev pa so se aprila precej poslabšali, saj se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov občutno zmanjšala (-13 o. t.) in padla na najnižjo raven v zadnjih treh letih. To je bila predvsem posledica občutnega poslabšanja vrednosti vseh kazalnikov pričakovanj potrošnikov. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila občutno zmanjšala (desez.). Po nekajmesecih stagnacije se je vrednost kazalnika aprila zmanjšala za 4 o. t. Zmanjšale so se vrednosti kazalnikov razpoloženja v vseh dejavnostih, z izjemo trgovine na drobno. Najbolj se je poslabšalo razpoloženje potrošnikov, kar je po naši oceni predvsem Slika 20: Poslovne tendence 40 30 20 <2 10 0 -10 T) -20 -30 Si -40 <5? -50 -60 -70 - Gospodarska klima ■ Trg. na drobno - Gradbeništvo Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki 12 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. Vir: SURS. 16 14 12 N 10 8 6 4 2 4 0 0 posledica napovedanih varčevalnih ukrepov. Poslabšalo se je tudi razpoloženje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter v gradbeništvu, kjer vrednost kazalnika ostaja najnižja izmed vseh dejavnosti. Trg dela Tudi februarja seje število delovno aktivnih postatističnem registru13 zmanjšalo. Februarja se je število glede na predhodni mesec znova zmanjšalo za 0,1 % (desez.), manjše je ostalo tudi medletno (-0,9 %). Po originalnih podatkih se je zmanjšalo število zaposlenih oseb pri fizičnih osebah in število samozaposlenih oseb, število zaposlenih oseb pri pravnih osebah pa se je povečalo. Glede na predhodni mesec se je število formalno delovno aktivnih oseb najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, najbolj povečalo pa v javnih storitvah, kjer se je število povečalo v vseh treh dejavnostih. Stopnja registrirane brezposelnosti je ostala nespremenjena (12,0 %, desez.). Slika 21: Gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 870 850 ^ 710 200 o n 180 oezs 160 140 jŽ 120 so opz 100 sz 80 nari ig 60 egr ol 40 vet Število registriranih brezposelnih oseb se je v prvih treh mesecih letos zmanjšalo (desez.) in je bilo konec marca tudi medletno manjše, vendar razmere ostajajo slabe. Število brezposelnih oseb se je marca znova zmanjšalo, in sicer za 1,2 % (desez.) na 110.859 in bilo za 2,7 % manjše kot marca lani (113.948). Primerjava prvih treh mesecev letošnjega in lanskega leta kaže, da je letošnje manjše število brezposelnih oseb posledica manjšega števila prijavljenih v evidenco brezposelnih oseb predvsem zaradi manjoseb, ki so izgubile delo, ter večjega števila odjavljenih iz evidence, predvsem zaradi kršitev obveznosti, več pa je bilo tudi zaposlitev brezposelnih v okviru javnih del. Kljub zmanjšanju v zadnjih mesecih pa število brezposelnih ostaja visoko (konec marca 110.859) in obeti zaradi nekaterih strukturnih dejavnikov ostajajo slabi. Dolgotrajno brezposelnih oseb14 je bilo namreč v povprečju prvih treh mesecev letos za 8.450 oseb več kot v enakem obdobju lani, njihov delež v celotnem številu brezposelnih pa je bil večji za 7,8 o. t. in znaša kar 50,2 %. Slika 22: Izbrane kategorije prilivov v in odlivov iz evidence brezposelnih 20.000 J2 10.000 Prijavljeni -izgubili delo Odjavljeni -kršitev obveznosti Odjavljeni -javna dela Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 II 11 I 12 II 12 2011/ 2010 II 12/ I 12 II 12/ II 11 I-II 12/ I-II 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 184,3 184,6 184,6 -3.725 -13 332 508 Gradbeništvo 67,8 69,5 60,7 59,9 -10.709 -727 -9.592 -9.809 Tržne storitve 342,2 341,0 340,2 340,4 -3.400 216 -630 -205 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,6 108,7 108,7 -2.078 -9 -894 -794 Javne storitve 170,2 169,1 170,7 171,8 1.406 1.077 2.741 2.457 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,2 50,8 50,9 -661 137 -297 -360 Izobraževanje 64,7 64,5 65,4 65,8 1.145 445 1.374 1.244 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 53,3 54,5 55,0 922 495 1.664 1.573 Drugo 59,0 57,8 55,4 55,3 5.355 -103 -2.502 -2.425 Vir: SURS, preračuni UMAR. 13 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 14 Osebe, brezposelne 12 mesecev ali več. 0 Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2011 II 12/ I 12 II 12/ II 11 I-II 12/ I-II 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,1 -1,1 -1,0 Formalno delovno aktivni -1,3 0,1 -1,2 -1,1 Zaposlene osebe -2,4 0,1 -1,0 -1,1 Registrirani brezposelni 10,1 -0,8 -0,5 -1,0 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 -0,4 2,0 2,1 -zasebni sektor1 2,6 -0,3 2,8 2,8 -javni sektor1 0,0 -0,7 -0,5 -0,2 2011 II 11 I 12 II 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) desezonirano 11,8 11,9 12,0 12,0 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.493,54 1.529,04 1.523,11 Zasebni sektor1 (v EUR) 1.451,57 1.412,60 1.456,65 1.452,38 Javni sektor1 (v EUR) 1.750,03 1.743,21 1.746,83 1.734,78 sicer pričakovano znižanje plač po originalnih podatkih. Februarja so plače ob praviloma delovno krajšem mesecu običajno še nekoliko nižje kot januarja. Povprečna bruto plača se je tako zvišala le v štirih dejavnostih sektorja. V predelovalnih in finančnih dejavnostih se je povišala zlasti zaradi visokih izrednih izplačil za ugotovljeno poslovno uspešnost farmacevtske in zavarovalne panoge15. Slika 23: Razčlenitev medletne rasti bruto zasebnega sektorja in plačane ure Plača brez nadurnih in zaostalih plačil Plača za nadure Izredna izplačila ^^ Zaostala izplačila -Rast plače, v % ^^ -Obseg plačanih ur (desna os ) plače Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Razmejitev na zasebni in javni sektor je po novem (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javni sektor vključuje dejavnosti O-Q, zasebni pa vse ostale (A-N, R-S). Posledično so nekoliko spremenjene tudi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega za leti 2009 in 2010. Februarja se je v zasebnem sektorju nadaljevala rast bruto plače na zaposlenega (0,3 %; desez.), v javnem pa se je nekoliko znižala. Plače v zasebnem sektorju so pomembno zaznamovala izredna izplačila, ki so ublažila E o z 90 85 75 70 60 Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 6: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 II 12 11/10 II 12/ I 12 II 12/ II 11 I-II 12/ I-II 11 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.305,88 1.250,56 3,1 -3,0 0,3 1,2 B Rudarstvo 1.978,29 1.996,32 3,8 -1,9 11,9 10,9 C Predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.402,48 3,9 1,9 3,8 4,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.144,83 2.075,47 2,3 -1,0 8,0 6,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.443,42 1.426,84 -0,1 -0,1 2,8 3,0 F Gradbeništvo 1.235,95 1.201,43 2,0 -1,0 1,4 1,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.362,26 1.350,88 2,8 -1,5 2,2 2,7 H Promet in skladiščenje 1.459,76 1.413,25 2,7 -4,1 0,8 2,3 I Gostinstvo 1.096,99 1.074,43 2,1 -3,1 0,4 0,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.110,90 2.050,15 0,9 -2,2 0,2 0,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.158,65 2.223,82 0,6 1,5 8,4 4,9 L Poslovanje z nepremičninami 1.520,36 1.509,70 2,9 1,2 2,5 2,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.757,35 1.706,03 -0,4 -2,0 -0,5 -0,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 985,27 1.011,10 3,5 2,7 5,1 3,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.784,27 1.775,39 0,3 -0,5 -0,4 0,1 P Izobraževanje 1.733,58 1.717,06 0,2 -0,8 -0,6 -0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.715,86 -0,7 -0,8 -0,4 -0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.719,70 1.664,90 -0,7 -2,3 -1,9 -1,6 S Druge dejavnosti 1.409,41 1.384,13 0,9 -2,4 -0,4 0,8 Vir: SURS, preračuni UMAR. 15 V obeh skupaj je bilo izplačanih skoraj dve tretjini vseh februarskih izrednih izplačil. 8 r 6 80 4 2 65 V farmaciji so jih drugo leto zapored izplačali že februarja, kar je razlog za skromnejše znižanje povprečne bruto plače zasebnega sektorja v zadnjih dveh letih od običajnega16. Izredna izplačila so tako k februarski rasti bruto plače sektorja prispevala 1,2 o. t., nadurna in zaostala izplačila skupaj le 0,2 o. t., osnovna plača pa se je znižala za 1,7 %. V prvih dveh mesecih se je skupna bruto plača na zaposlenega povečala, kar je še naprej izključno posledica rasti plač v zasebnem sektorju. V javnem se je namreč tudi februarja bruto plača na zaposlenega znižala in je bila nižja tudi medletno. Cene Medletna rast cen življenjskih potrebščin je aprila znašala 2,6 %, v primerjavi z marcem pa so se cene zvišale za 1,1 %. Mesečna rast cen je bila predvsem posledica sezonskega zvišanja cen obleke in obutve ter zvišanja cen tekočih goriv. K 2,2-odstotni inflaciji v prvih štirih mesecih letos so največ prispevale cene energentov (okoli 1,0 o. t.) in cene hrane (0,6 o. t.). Po prvih podatkih Eurostata je medletna inflacija tudi na ravni celotnega evrskega območja znašala 2,6 %. Tekoče gibanje cen življenjskih potrebščin zaznamujejo predvsem sezonsko višje cene obleke in obutve ter dražji Slika 24: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in v evrskem območju ' Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP EvrskoobmočjeHICP-OI .1. .1. ..i......i......i......i.......I.......|. # 4 v 3 2 ^ jan ju jan uj ajn uj jan ju jna uj anj Vir: Eurostat. energenti, dolgoročnejše pa gibanje ostaja pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Marca je bila zabeležena 1-odstotna mesečna rast, ki je bila posledica predvsem sezonskega Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine, marec 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,3 100,0 1,3 1,0 100,0 1,0 Blago 1,6 66,0 1,1 1,5 58,5 0,9 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 0,3 15,4 0,0 0,9 11,9 0,1 Nepredelana hrana 5,0 7,3 0,4 2,2 7,2 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago -1,0 28,8 -0,3 0,2 28,5 0,1 Trajne dobrine -0,4 10,6 0,0 -0,2 9,0 0,0 Netrajne dobrine 0,7 8,8 0,1 0,8 8,2 0,1 Poltrajne dobrine -2,4 9,4 -0,2 0,8 11,2 0,1 Energija 6,3 14,5 0,9 5,3 11,0 0,6 Električna energija 3,7 2,7 0,1 1,7 2,6 0,0 Plin 2,4 1,1 0,0 2,3 1,8 0,0 Tekoča goriva 8,7 1,7 0,1 7,3 0,9 0,1 Trda goriva -5,0 0,9 0,0 0,3 0,1 0,0 Daljinska energija 7,2 0,9 0,1 2,9 0,7 0,0 Goriva in maziva 8,5 7,2 0,6 8,3 4,9 0,4 Storitve 0,8 34,0 0,3 0,2 41,5 0,1 Storitve - stanovanje -0,5 3,0 0,0 0,6 10,1 0,1 Storitve - transport 1,8 5,9 0,1 0,9 6,5 0,1 Storitve - komunikacije 2,0 3,5 0,1 -0,5 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,4 13,5 0,1 -0,6 14,5 -0,1 Storitve - ostale storitve 0,8 8,1 0,1 1,0 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,0 78,2 0,0 0,2 81,8 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 6 V obdobju 2000-2010 so se februarja v primerjavi z januarjem plače v povprečju znižale za 1,9 %. 0 zvišanja cen obleke in obutve. Te so se v primerjavi s predhodnim mesecem povišale za 14,1 % in k inflaciji prispevale okoli 1,0 o. t. K mesečni rasti so prispevale tudi višje cene tekočih goriv (0,2 o. t.). Dolgoročnejše pa šibka gospodarska aktivnost vpliva na nadaljnjo nizko medletno osnovno inflacijo, ki se v celotnem obdobju gospodarske krize giblje med 1 % in 2 %. Slika 25: Struktura medletne inflacije 8 - - Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana 2 Vir: SURS, preračuni UMAR Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se še upočasnjuje. Medletna rast cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na domačem (0,6 %) in tujem (0,8 %) trgu je bila marca podobna kot predhodni mesec. Nizka rast je bila še naprej posledica nizke gospodarske aktivnosti in šibke rasti cen v predelovalnih dejavnostih, predvsem v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnji živil. V prvem četrtletju letos se je cenovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala, a manj kot v večini ostalih članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP, se je v prvem četrtletju v primerjavi Slika 26: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 20 16 12 8 edltnara 0 ^ -4 -8 -12 t..................K............t- naj luj Vir: SURS z lanskim zadnjim znižal zaradi padca vrednosti evra predvsem do USD, CHF, GBP, PLN in HUF. Tudi medletno je bil nižji, kar je bila poleg padca tečaja evra posledica znižanja relativnih cen. Izboljšanje v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani in tudi medletno je bilo med manjšimi v evrskem območju, saj so bili zaradi geografske strukture naše zunanje menjave pozitivni učinki znižanja vrednosti evra na cenovno konkurenčnost Slovenije relativno manjši. V letu 20'' se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala, vendar je v zadnjem četrtletju prišlo do nekaterih negativnih gibanj. Realni stroški dela na enoto proizvoda so se zaradi zaostajanja rasti plač za produktivnostjo dela lani znižali (-0,4 %), po triletni rasti. Znižal se je tudi realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, ki so padli, saj je bila rast nominalnih stroškov dela na enoto proizvoda v Sloveniji nižja kot v trgovinskih partnericah. Padec realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na Tabela 8: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2010 2011 q1 11 q2 11 q3 11 q4 11 q1 12 Efektivni tečaj1 Nominalno -2,1 -0,1 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 Realno, deflator HICP -1,8 -1,0 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -0,8 Realno, deflator ULC -1,7 -1,3 -2,2 -1,0 -1,2 -0,7 - Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,3 0,4 -1,0 -0,1 0,4 2,4 - Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 4,3 2,0 3,2 2,4 1,5 0,9 Produktivnost dela, realno 4,0 1,6 4,3 2,5 1,2 -1,5 - Realni stroški dela na enoto proizvoda 1,4 -0,4 -1,6 -0,5 -0,2 0,6 Produktivnost dela, nominalno 2,9 2,4 4,8 2,9 1,8 0,2 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. 5 16 0 Slika 27: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP GR IE DE ES FR AT IT NL MT FI BE SK(^yLU EE PT CY Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 28: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani z ULC Slika 29: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU ^hRULC Slovenija RULC EU -Produktivnost Slovenija -Produktivnost EU -----Sredstva na zap. Slovenija -----Sredstva na zap. EU as 3 -3 i.......f" a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 30: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU17 leta 2011 Produktivnost dela ■ Sredstva na zaposlenega »RULC 2011 5 4 3 # 2 > -2 -3 -4 -5 -6 GR ES SK IE LSLl NL FI MT IT DE AT FR CY BE LU Vir: ECB, preračuni UMAR. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. enoto proizvoda, je bil v evrskem območju med višjimi, realnih stroškov dela na enoto proizvoda pa med nižjimi. Ugodna gibanja pa so se proti koncu lanskega leta začela poslabševati. V zadnjem četrtletju se je namreč ponovno poslabšalo razmerje med plačami in produktivnostjo dela. Sredstva na zaposlenega so bila zaradi nižjih plač sicer medletno nižja, a ne toliko kot produktivnost dela, ki se je precej znižala zaradi nižje gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. Kljub temu se je realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, tudi v zadnjem četrtletju medletno še znižal. Plačilna bilanca Februarja je bil primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance (132,7 mio EUR) večji kot v enakem mesecu lani (105,3 mio EUR). V primerjavi z enakim mesecem lani se je najbolj povečal primanjkljaj v bilanci tekočih transferov, večji je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Nasprotno pa se je izboljšal saldo menjave s tujino, saj je bil blagovni primanjkljaj medletno manjši, storitveni presežek pa večji. Medletno manjši blagovni primanjkljaj 17 Podatki za leto 2011 (četrtletni) so razpoložljivi za 26 članic EU. 6 0 -6 6 je bil ob poslabšanju pogojev menjave posledica količinskih dejavnikov. Presežek v storitveni menjavi je bil februarja medletno večji predvsem zaradi neto prihodkov od potovanj18, večji pa je bil tudi presežek v menjavi transporta, predvsem zaradi pomorskega transporta. Na medletno izboljšanje salda storitvene menjave je vplival tudi manjši primanjkljaj skupine ostalih storitev, Slika 31: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ■ Blagovna menjava I Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena menjava I Tekoči transferi Vir^BS. Tabela 9: Plačilna bilanca I-II 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-II 11 Tekoče transakcije 4.165,8 4.370,3 -204,5 -123,9 -Blagovna menjava (FOB) 3.248,5 3.448,5 -200,0 -190,0 -Storitve 697,0 447,1 249,9 193,9 -Dohodki od dela in kapitala 114,4 247,0 -132,6 -108,4 -Tekoči transferi 105,8 227,6 -121,8 -19,4 Kapitalski in finančni račun 1.712,4 -1.376,3 336,1 -72,4 -Kapitalski račun 39,8 -36,1 3,7 -7,8 -Kapitalski transferi 39,5 -36,0 3,5 -5,1 -Patenti, licence 0,3 -0,1 0,2 -2,7 -Finančni račun 1.672,6 -1.340,2 332,4 -64,6 -Neposredne naložbe 54,4 -23,1 31,3 -103,8 -Naložbe v vrednostne papirje 99,7 -696,7 -597,1 929,9 -Finančni derivativi 7,2 -4,1 3,0 -60,0 -Ostale naložbe 1.511,4 -607,1 904,4 -857,8 -Terjatve 54,4 -434,9 -380,6 -690,6 -Obveznosti 1.457,1 -172,1 1.284,9 -167,2 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -9,2 -9,2 27,1 Statistična napaka 0,0 -131,5 -131,5 196,2 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. kar je bila predvsem posledica manjšega primanjkljaja v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic. Medletno večji primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov je bil februarja znova posledica večjih neto plačil obresti tujini. Zaradi višjih obrestnih mer naraščajo neto plačila obresti na tuja posojila zasebnega sektorja in tudi od naložb v državne dolžniške vrednostne papirje. Na medletno večji primanjkljajv bilanci tekočih transferov pa je vplivalo predvsem skromno črpanje sredstev iz proračuna EU. Februarja smo prejeli manjsredstev iz proračuna EU, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, večja kot v enakem mesecu lani so bila tudi nakazila zavarovanj zasebnega sektorja. Finančne transakcije s tujino19 so bile februarja neto prilivne v višini 122,0 mio EUR (februarja lani v višini 47,4 mio EUR). Glavnina neto kapitalskih tokov je potekala preko naložb v vrednostne papirje državnega sektorja in ostalih naložb centralne banke, finančni tokovi zasebnega sektorja pa so bili skromni. Naložbe v vrednostne papirje so bile februarja neto odlivne v višini 808,1 mio EUR. V plačilo je namreč zapadla glavnica 3-letne obveznice RS 64 v višini 1 mrd EUR, ki predstavlja večino letošnjega odplačila zunanjega dolga državnega sektorja. Ostale naložbe so bile februarja ponovno neto prilivne, in sicer v višini 876,4 mio EUR. BS je peti mesec zapored povečala obveznosti do Evrosistema, tokrat v vrednosti 747,4 mio EUR, v zadnjih petih mesecih skupaj pa za 1,7 mrd EUR. To je bila predvsem posledica oktobrske in decembrske operacije dolgoročnejšega financiranja. Nadaljevalo se je tudi razdolževanje domačih bank (176,2 mio EUR). Tokovi neposrednih naložb so bili šibki. Po januarskem neto odlivu so bile februarja neposredne naložbe neto prilivne v višini 46,7 mio EUR, skorajv celoti zaradi priliva tujih neposrednih naložb v Slovenijo v obliki znotrajpodjetniškega kreditiranja. Povečale so se namreč Slika 32: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih 2.000 1.500 1.000 500 r D u ^ 0 > -500 -1.000 I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok I Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe Vir: BS, preračuni UMAR. 18 Medletna rast prihodkov od tujih turistov se povečuje, rast porabe domačega prebivalstva v tujini pa manjša. 9 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. neto obveznosti slovenskih podružnic do matičnih podjetij v tujini. Finančni trgi Marca se je kreditna aktivnost v Sloveniji zmanjšala. Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev se je zmanjšal za 2 mio EUR. To je prvo zmanjšanje letos in je bilo posledica nekoliko manjšega zadolževanja države in še večjega zmanjšanja obsega kreditov podjetij in NFI kot februarja. V primerjavi s februarjem se je povečal le obseg kreditov gospodinjstev. V prvem četrtletju letos se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem predvsem zaradi okrepljenega zadolževanja države tako povečal za 234,7 mio EUR. Likvidnostni pritiski na bančni sistem kljub podpori ECB ostajajo visoki. Obseg kreditov gospodinjstev se je marca sicer nekoliko povečal, a je bila rast precej skromna. Povečanje je znašalo 21,0 mio EUR, k temu pa so največ prispevali krediti za ostale namene, stanovanjsko kreditiranje pa je ostalo zelo skromno. Gospodinjstva tudi še vedno zmanjšujejo obseg potrošniških kreditov. Kljub skromni marčevski rasti se je zaradi zmanjšanja v prvih dveh mesecih letos celotni obseg kreditov gospodinjstev v prvem četrtletju letos zmanjšal za 41,9 mio EUR. Obseg kreditov podjetij in NFI pri domačih bankah se je marca znova zmanjšal. Tokrat se je obseg kreditov zmanjšal za 94,0 mio EUR, kar je bila predvsem posledica zmanjšanja kreditov podjetij, zmanjšal pa se je tudi pri Slika 33: Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^MGospodinjstva^^ Podjetja in NFI^* Država -Skupaj ^^ Vir: BS, preračuni UMAR. NFI. Obseg kreditov podjetij in NFI pri domačih bankah se je v prvem četrtletju letos zmanjšal za 33,0 mio EUR. V tujini pa so podjetja in NFI februarja neto odplačevala kredite v višini 56,8 mio EUR. Neto odplačila so bila posledica neto odplačil dolgoročnih in tudi kratkoročnih kreditov, pri čemer so slednji predstavljali dobri dve tretjini celotnih neto odplačil. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami so se ponovno nekoliko zmanjšale. Tabela 10: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 31. III 12 31. III 12/ 29. II 12 31. III 12/ 31. XII 11 31. III 12/ 31. III 11 Krediti skupaj 32.733,86 32.968,55 0,0 0,7 -1,5 Krediti podjetjem in DFO 22.065,54 22.032,58 -0,4 -0,1 -4,3 Krediti državi 1.214,88 1.524,45 4,9 25,5 30,7 Krediti gospodinjstvom 9.453,45 9.411,52 0,2 -0,4 1,5 Potrošniški 2.723,04 2.656,20 -0,5 -2,5 -5,2 Stanovanjski 5.163,55 5.197,43 0,3 0,7 6,5 Ostalo 1.566,85 1.557,89 1,3 -0,6 -2,2 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,17 15.229,07 -0,3 0,9 2,3 Čez noč 6.440,82 6.471,30 -1,4 0,5 3,3 Kratkoročno vezane 4.127,66 4.155,45 0,0 0,7 -4,6 Dolgoročno vezane 4.521,12 4.595,22 0,9 1,6 7,9 Vloge na odpoklic 7,57 7,10 -6,4 -6,2 -15,3 Vzajemni skladi 1.810,64 1.908,21 0,3 5,4 -6,1 Bančne vloge države skupaj 2.848,94 2.487,24 9,3 -12,7 -41,6 Čez noč 139,72 110,95 406,0 -20,6 -84,2 Kratkoročno vezane 694,47 389,91 45,7 -43,9 -72,5 Dolgoročno vezane 2.013,33 1.984,04 0,1 -1,5 -7,5 Vloge na odpoklic 1,42 2,34 -51,5 65,1 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 34: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 200 350 300 150 -15^ ■ ■ 0 Vir: BS, preračuni UMAR. vlog in vlog čez noč. Vloge gospodinjstev so se marca po dveh mesecih rasti zmanjšale za skoraj 50 mio EUR, kar je bila predvsem posledica manjšega obsega vlog čez noč, dolgoročne vloge pa so se v primerjavi s preteklimi meseci nekoliko občutneje povečale (za dobrih 40 mio EUR). Nadaljuje se hitro slabšanje kakovosti bančne aktive, oblikovanje bančnih rezervacij in oslabitev pa se je marca občutno okrepilo. Delež slabih terjatev se je februarja povzpel že na 11,4 % celotne izpostavljenosti bank. Povečanje je bilo v celoti posledica hitrega naraščanja nedonosnih terjatev, delež terjatev, razvrščenih v C bonitetnem razredu, pa se že od drugega četrtletja lani, ko je začel hitreje naraščati delež nedonosnih terjatev, ne povečuje in se ohranja na ravni okrog 5 %. Banke so marca oblikovale za več kot 180 mio EUR oslabitev in rezervacij, kar je z izjemo decembrov najvišja mesečna vrednost doslej. Javne finance Razmere v slovenskem bančnem sektorju so se marca zaradi druge avkcije ECB nekoliko izboljšale, a ostajajo zaostrene. Banke so marca povečale obseg obveznosti do ECB v višini 2,1 mrd EUR. Sredstva so deloma porabile za poplačilo zapadlih obveznosti do tujih bank, njihov obseg pa se je zmanjšal za skoraj 900 mio EUR (dobro tretjino tega so prispevale obveznice). Preostanek so naložile na račune pri centralni banki in poslovnih bankah v tujini ter jih po naši oceni hranijo za poplačilo prihodnjih zapadlih obveznosti. Del sredstev je bil tudi naložen v kratkoročne vrednostne papirjev, ki jih je država samo marca izdala za približno 250 mio EUR. Marca pa se je povečal obseg vlog države, in sicer za približno 210 mio EUR, vendar je država finančna sredstva v banke v veliki meri naložila v obliki kratkoročnih Slika 35: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu ^^m Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) — Delež terjatev v C bonitetnem razredu(desna os) 390 360 330 300 270 240 R ID 210 . 180 150 120 90 60 30 0 Hli 7,0 6,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 90 aj V prvih treh mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost20 vplačanih 3,2 mrd EUR prihodkov, kar je 0,9 % več kot v enakem obdobju lani. Od pomembnejših kategorij davkov in prispevkov so k medletni rasti prispevali prihodki od prispevkov za socialno varnost (1,1 o. t.), od trošarin21 (0,5 o. t.) in od davka od dohodka pravnih oseb (0,3 o. t.). Skupno rast so zmanjšali manjši prihodki od davka na dodano vrednost (-0,6 o. t.) in iz dohodnine (-0,5 o. t.). Prispevki za socialno varnost so ob nespremenjenih prispevnih stopnjah sledili razmeroma ugodnemu gibanju mase plač. Prihodki od trošarin so bili v prvem četrtletju ob nekoliko nižjih trošarinskih stopnjah kot v enakem obdobju lani večji predvsem zaradi večjih prodanih količin glavnih energentov22. Sorazmerno visoka rast prihodkov od davka od dohodka pravnih oseb je bila posledica načina obračunavanja in plačevanja davka, saj so bile akontacije davka v prvih treh mesecih pretežno določene še po (boljših) rezultatih iz leta 2010. Manjši prihodki od davka na dodano vrednost so bili posledica nizke gospodarske aktivnosti in manjšega domačega trošenja. Medletno manjši so bili tudi prihodki iz dohodnine. Medletni padec je sicer nekoliko ublažila visoka rast prihodkov od drugih podvrst dohodnine (predvsem od davka od dohodkov od dejavnosti, od davka od dohodkov od premoženja in od priložnostnih del). Januarja so po podatkih konsolidirane bilance23 MF javnofinančni prihodki znašali 1,2 mrd EUR, odhodki pa 1,5 aj aj aj Vir: BS, preračuni UMAR. 20 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-marec 2012, Uprava za javne prihodke. 21 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 22 V obdobju januar-februar so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno večje za 0,3 %, količine glavnih vrst mineralnih olj za 10,9 % (v tem D-2 kar za 21,8 %), količine tobaka in tobačnih izdelkov pa so bile manjše za 1,8 %. 23 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 250 200 100 50 Tabela 11: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-III 12 III 12/III 11 I-III 12/I-III 11 I-III 11 I-III 12 Javnofinančni prihodki - skupaj 3.219,9 0,6 0,9 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 141,2 -4,1 7,0 4,1 4,4 -Dohodnina 488,0 -8,6 -3,0 15,8 15,2 -Davek na dodano vrednost 710,7 -0,1 -2,5 22,8 22,1 -Trošarine* 349,9 5,2 4,3 10,5 10,9 -Prispevki za socialno varnost 1.302,2 4,2 2,8 39,7 40,4 -Ostali javnofinančni prihodki 227,9 4,4 1,1 7,1 7,1 Vir: UJP- Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. Opomba: *Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. Slika 36: Davki in prispevki za socialno varnost IV mio EUR (leva os) -Medletna rast (desna os) 4.200 4.000 3.800 3.600 3.400 U oEi 3.200 m V3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 15 12 9 6 3 0 -3 1 -6 -9 -12 -15 -18 mrdEUR. Prihodki so bili januarja medletno manjši za 2,0 % (lani večji za 11,9 %), odhodki pa so bili večji za 5,1 % (lani za 8,6 %). V ekonomski strukturi odhodkov je bila visoka predvsem medletna rast odhodkov za obresti (53,9 %) in subvencije (20,1 %), večje kot januarja lani pa so bile tudi plače s prispevki in drugi izdatki zaposlenim ter transferji posameznikom in gospodinjstvom. Med slednjimi so bili po dolgem obdobju rasti medletno manjši izdatki za transfere brezposelnim (-17,7 %) in tudi transferi za zagotavljanje socialne varnosti (-11,0 %). Slednje je po naši oceni posledica uveljavitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev24 in verjetno tudi težav z njegovo implementacijo. Visoka je bila medletna rast izdatkov za boleznine (43,9 %), rast izdatkov za pokojnine (2,4 %) pa je bila manjša kot januarja lani (4,1 %). Izdatki za blago in storitve so bili podobni kot januarja lani, izdatki za investicije in investicijske transfere pa so bili po občutnem zmanjšanju lani medletno manjši za 3,5 %. a Vir: MF. Tabela 12: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2011 2012 v mio EUR v % BDP rast v % I 12 v mio EUR I 12/ I 11 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.981,3 42,0 1,3 1.181,4 -2,0 -Davčni prihodki 13.209,3 37,1 2,8 1.106,6 1,1 -Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 7,6 9,3 214,7 -0,2 -Prispevki za socialno varnost 5.267,6 14,8 0,6 443,3 1,3 -Domači davki na blago in storitve 4.856,4 13,6 1,6 443,6 4,5 -Prejeta sredstva iz EU 814,9 2,3 12,5 27,1 -49,8 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.543,8 46,4 -0,9 1.491,2 5,1 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,8 10,9 -0,8 335,7 3,0 -Izdatki za blago in storitve 2.442,0 6,9 -2,7 202,3 0,1 -Domače in tuje obresti 526,6 1,5 7,9 136,4 53,9 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,1 18,3 4,1 535,4 2,6 -Investicijski odhodki 1.023,0 2,9 -21,6 56,6 -3,8 -Investicijski transferi 371,7 1,0 -4,3 12,3 -2,2 -Plačila sredstev v proračun EU 405,1 1,1 2,1 35,1 0,0 Primanjkljaj -1.562,4 -4,4 - -309,8 - Vir: MF, Bilten javnih financ. 24 Zakon je stopil v veljavo s 1.1.2012. Slika 37: Struktura vmesne potrošnje sektorja država I Skladi socialne varnosti Lokalna država I Centralna država 2.500 Okvir 6: Vmesna potrošnja sektorja država Racionalizacija vmesne potrošnje1 sektorja država, ki je tretja največja skupina izdatkov in glede na BDP večja kot v povprečju evrskega območja, predstavlja pomemben izziv v procesu konsolidacije javnih financ. Vmesna potrošnja države je po podatkih SURS2 v letu 2011 znašala 2.333 mio EUR, kar je bilo 12,9 % vseh izdatkov sektorja država. Po podatkih za leto 2011 je znašala 6,5 % BDP, kar je več kot v povprečju evrskega območja (5,5 % BDP). Nižjo vmesno potrošnjo sektorja države v deležu BDP kot Slovenija je imelo deset starih3 in sedem novih4 držav članic EU. Po relativno hitri rasti v preteklih letih se je lani vmesna potrošnja države prvič po začetku krize zmanjšala. V letu 2008 je bila njena nominalna rast največja doslej5 (15,8 %). Takrat je Slovenija pol leta predsedovala Svetu EU, tako da je bila nekoliko obsežnejša vmesna potrošnja glede na dodatne naloge v tem letu pričakovana. Nominalna rast vmesne potrošnje sektorja država pa je bila tudi v obdobju krize večja kot v ostalih sektorjih. Leta 2009 se je skupna vmesna potrošnja vseh sektorjev v Sloveniji nominalno zmanjšala za 13,6 %, v sektorju država pa se je povečala za 2,5 %. Leta 2010 je bila nominalna rast v sektorju država (5,3 %) večja kot v vseh sektorjih skupaj (4,7 %), lani pa se je zmanjšala za 3,8 %6. Zmanjšali so se izdatki za blago in storitve v vseh štirih blagajnah javnega financiranja, povečali pa so se transferi za izdatke za blago in storitve v javnih zavodih, in sicer za 2,5 %. Kljub lanskemu padcu je bila vmesna potrošnja države zaradi relativno hitre rasti v preteklih letih za 20,3 % višja kot v letu 2007. Raven iz leta 2007 je najbolj presegala vmesna potrošnja na lokalni ravni (za 23,7 %), na centralni ravni pa je bila za 19,3 % višja. 1.000 2007 2008 2009 2010 Vir: SURS, preračuni UMAR. 2011 1 Vmesna poraba sektorja država vključuje stroške dobavljenega blaga in opravljenih storitev za pisarniški material in storitve, posebni material in storitve, energijo, komunalne storitve in komunikacije, plačila prevoznih stroškov, službena potovanja, stroške tekočega vzdrževanja, plačila najemnin in zakupnin, plačila kazni in odškodnin ter druge operativne odhodke. 2 Temeljni agregati sektorja država, Slovenija, 2008-2011, Prva objava, 30. marec 2012. 3 Belgija, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Avstrija, Portugalska. 4 Bolgarija, Češka, Ciper, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška. 5 Podatki so razpoložljivi od leta 1995 naprej. 6 Izdatki za blago in storitve so se znižali v vseh štirih blagajnah javnega financiranja, povečali pa so se transferi za izdatke za blago in storitve v javnih zavodih , in sicer za 2,5 %. Slika 38: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Ob povečanju že tako visoke ravni javnofinančnih odhodkov in hkratnem zmanjšanju prihodkov je primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ januarja znašal 310 mio EUR, kar je 97 mio EUR več kot v enakem mesecu lani. Primanjkljaj državnega proračuna je znašal 268 mio EUR, kar je 65 mio EUR več kot januarja lani. Primanjkljaj v višini 0,5 mio EUR je izkazala tudi skupna bilanca občinskih proračunov,zdravstvena blagajna pa v višini 42,6 mio EUR, kar je precej več kot lani, ko je znašal 9,2 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (za vse obveznosti) je januarja znašal 102 mio EUR, kar je 17 mio EUR manj kot januarja lani. Marca je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 134,8 mio EUR, kar je največ letos. V proračun EU je bilo vplačanih slabih 34,6 mio EUR, kar je približno tretjina februarskih odhodkov25, neto položajpa je bil posledično pozitiven v višini dobrih 100 mio EUR. V prvih Vir: MF, preračuni UMAR. 25 Zaradi povečanih izdatkov za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) ima EK v začetku leta (običajno februarja) pravico do vpoklica trikratnika povprečnega mesečnega zneska vplačil držav članic. Glej Ekonomsko ogledalo, marec 2012. treh mesecih skupaj je Slovenija iz EU proračuna prejela slabih 195 mio EUR, kar predstavlja 18,5 % v proračunu za leto 2012 načrtovanih prihodkov, v EU proračun pa smo vplačali 161,8 mio EUR, kar predstavlja 34,7 % vseh predvidenih vplačil za letos. Neto položajdržavnega proračuna do proračuna EU je tako v prvih treh mesecih letos znašal slabih 33 mio EUR, kar je 60 % manjkot v enakem obdobju lani. Med vsemi prejetimi sredstvi so dobre tri četrtine predstavljala sredstva kmetijske in ribiške politike, 15,5 % prihodkov je bilo iz naslova strukturnih skladov in 3,5 % iz Kohezijskega sklada. Slika 39: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-marec) Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Skupna kmetijska politika 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 400 500 Q) E Q) £ S N Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2011 Slovenija je za izvajanje kohezijske politike v drugi finančni perspektivi (2007-2013) pridobila 4,1 mrd EUR nepovratnih sredstev, do konca leta 2011 pa smo prejeli 1,286 mrd EUR. Od 4,1 mrd je bilo operativnemu programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) namenjenih 1,8 mrd EUR, operativnemu programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) slabih 1,6 mrd EUR in operativnemu programu razvoja človeških virov (OP RČV) 0,7 mrd EUR nepovratnih evropskih sredstev. Do konca leta 2011 je Slovenija izkoristila 31,4 % dodeljenih sredstev, največ na področju krepitve razvoja regionalnih potencialov.26 Slovenija ima tako kot druge članice EU skladno s pravilom n+2 možnost črpanja sredstev do konca leta 2015, čeprav se druga finančna perspektiva formalno zaključi leta 2013. V kolikšni meri je Slovenija izkoristila sredstva evropske kohezijske politike je bilo predvsem odvisno od učinkov gospodarske krize na zagotavljanje lastnih sredstev upravičencev in premostitev likvidnostnih težav izvajalcev projektov (predvsem pri velikih gradbenih in infrastrukturnih projektih). Bistvenega pomena za izboljšanje uspešnosti črpanja kohezijskih sredstev v primerjavi z dosedanjimi rezultati pa je tudi vloga resornih ministrstev, in sicer v komunikaciji z upravičenci sredstev že v fazi pridobivanja dovoljenj in priprave projektov, pa tudi v fazi priprave dokumentacije za izplačilo. V obdobju 2007-2011 je bilo črpanje kohezijskih sredstev precej neenakomerno. V letih 2007 in 2008 smo črpali predvsem sredstva iz prejšnje finančne perspektive, iz tekočega finančnega obdobja pa smo prve prihodke v državni proračun registrirali šele leta 2009, ko je bilo na EK certificiranih za 188,4 mio EUR Zahtevkov za povračilo (ZzP). Črpanje sredstev se je leta 2010 pospešilo, ko je bilo certificiranih ZzP v skupnem znesku 731,7 mio EUR, kar je skoraj štirikrat več kot v letu 2009. V letu 2011 pa se je črpanje upočasnilo na področju izvajanja projektov OP ROPI (infrastrukturni in okoljski projekti), pospešeno pa so se črpala sredstva iz naslova OP RR. Tako je EK do konca leta 2011 certificirala in BS nakazala 1.286 mio EUR, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2010. Za obdobje 2008-2011 pa je značilna precejšnja razlika med vrednostjo podpisanih pogodb in plačili iz proračuna (64 % vrednosti podpisanih pogodb) predvsem zaradi dinamike izvajanja projektov, pri katerih lahko zaradi večletne narave projektov stroški nastanejo šele v zadnji fazi izvajanja projekta. Poleg tega do zamika od podpisa pogodbe do izplačila sredstev iz državnega proračuna prihaja tudi zaradi prezahtevne dokumentacije za pripravo Zahtevkov za izplačilo (ZzI) oz. zaradi predolgih postopkov pri izvedbi kontrol ZzI in ugotavljanju upravičenosti izdatkov na nivoju resornih ministrstev (zakonodaja s področja javnih financ in izvrševanja proračuna predstavlja dodatno administrativno breme), ki so predpogojza izplačilo sredstev iz proračuna. Precejizenačene vrednosti posredovanih ZzP na organ za potrjevanje ter avtoriziranih in certificiranih ZzP na EK pomenijo, da postopki priprav Slika 40: Črpanje sredstev kohezijske politike (EU-del) za vse OP-je ■ Vredn. potrjenih instrumentov Potrjene operacije (kumulativa) Vrednost podpisanih pogodb Plačila iz proračuna RS ■ Posredovani ZzP na OP ■ Avtorizirani ZzP na EK l'Certificirani ZzP na EK 3500 3000 2500 2000 (D !E >1500 stanje 31. 12. stanje 31. 12. stanje 31. 12. 2010 2009 2008 Vir: MGRT. Tabela 13: Črpanje kohezijskih sredstev po OP-jih in pravicah porabe (stanje na dan 31. 12. 2011) V mio EUR % glede na pravice porabe 2007-2011 OP RR OP RČV OP ROPI skupaj vsi OP OP RR OP RČV OP ROPI skupaj vsi OP OP RR OP RČV OP ROPI skupaj vsi OP Pravice porabe 2007-2013 (evropska sredstva) 1.768,2 755,7 1.577,1 4.101,0 - - - - - - - - Pravice porabe 2007-2011 1.257,7 530,9 883,2 2.671,8 - - - - - - - - Vrednsot potrjenih inštrumentov 1.770,8 653,5 897,1 3.321,4 140,8 123,1 101,6 124,3 100,1 86,5 56,9 81,0 Vrednost potrjenih operacij 1.430,0 593,6 905,5 2.929,1 113,7 111,8 102,5 109,6 80,9 78,5 57,4 71,4 Vrednost podpisanih pogodb 1.371,3 592,3 511,3 2.474,9 109,0 111,6 57,9 92,6 77,6 78,4 32,4 60,3 Izplačana sredstva 970,7 301,5 320,8 1.593,0 77,2 56,8 36,3 59,6 54,9 39,9 20,3 38,8 Posredovani zahtevki za plačilo 823,5 255,7 279,8 1.359,0 65,5 48,2 31,7 50,9 46,6 33,8 17,7 33,1 Certificirani zahtevki za povračilo 775,4 235,2 275,5 1.286,1 61,7 44,3 31,2 48,1 43,9 31,1 17,5 31,4 Vir: bivša SVLR. 6 Do konca leta 2011 smo za projekte OP RR prejeli 755,4 mio EUR, za projekte OP ROPI 275,5 mio EUR ter za projekte OP RČV 235,2 mio EUR. 1000 0 Tabela 14: Črpanje kohezijskih sredstev (v mio EUR) Vsi OP-ji Stanje 31.12.2011 Stanje 31.12.2010 Stanje 31.12.2009 Stanje 31.12.2008 Porast v zadnjem obdobju Pravice porabe 2007-2013 EU del 4.101,0 4.101,0 4.101,0 4.101,0 Slo del 723,7 723,7 723,7 723,7 - EU in SLO 4.824,7 4.824,7 4.824,7 4.824,7 Pravice porabe 2007-2011 EU del 2.675,1 2.675,1 2.675,1 2.675,1 - Slo del 472,0 472,0 472,0 472,0 EU in SLO 3.147,1 3.147,1 3.147,1 3.147,1 Vrednost potrjenih instrumentov EU del 3.331,2 3.056,1 2.090,2 1.289,5 9,0 Slo del 587,8 450,9 331,8 196,5 30,4 EU in SLO 3.919,1 3.507,0 2.422,0 1.486,0 11,8 Potrjene operacije (kumulativa) EU del 2.853,9 2.294,6 1.601,2 982,3 24,4 Slo del 503,6 384,4 280,4 175,5 31,0 EU in SLO 3.357,5 2.679,0 1.881,6 1.157,8 25,3 Vrednost podpisanih pogodb EU del 2.429,2 2.021,0 1.415,4 783,6 20,2 Slo del 428,7 272,7 184,7 78,8 57,2 EU in SLO 2.857,8 2.293,8 1.600,0 862,4 24,6 Plačila iz proračuna RS EU del 1.572,7 1.157,0 664,2 213,9 35,9 Slo del 277,5 137,6 66,0 14,2 101,7 EU in SLO 1.850,3 1.294,6 730,2 228,2 42,9 Posredovani ZzP na OP EU del 1.343,9 911,4 432,9 52,2 47,5 Avtorizirani ZzP na EK EU del 1.312,4 763,5 297,4 37,2 71,9 Certificirani ZzP na EK EU del 1.286,1 731,7 188,4 0,0 75,8 Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. ZzP, njihova avtorizacija in povračilo sredstev v proračun RS potekajo brez zastojev. Operativni program (OP) za krepitev regionalnega razvoja je najbolje izvajan OP glede na pravice porabe za obdobje 2007-2011 in tudi za celotno tekoče programsko obdobje 2007-2013. Do konca leta 2011 je bilo na EK certificiranih ZzP v vrednosti 775,4 mio EUR, kar je 61,7 % pravic porabe za obdobje 2007-2011 oz. 43,9 % pravic porabe za celotno tekoče programsko obdobje. Največ kohezijskih sredstev je bilo porabljenih za spodbujanje konkurenčnosti podjetij in raziskovalne odličnosti, in sicer za dodeljevanje neposrednih spodbud za skupne razvojno-investicijske projekte, razvojne centre slovenskega gospodarstva, povezovanje podjetij v skupne projekte gospodarstva in institucij znanja s poudarkom na njihovem povezovanju ter za spodbujanje podjetništva z zagotavljanjem pomoči malim in srednjim podjetjem. Najmanj sredstev je bilo porabljenih za gospodarsko razvojno infrastrukturo, zaradi težav pri vzpostavitvi gospodarsko razvojnih logističnih središč pa se je del sredstev prenesel na prvo razvojno prioriteto. Največja ovira pri črpanju sredstev za gospodarsko razvojno infrastrukturo so težave z javnimi naročili (pritožbeni postopki, podaljševanje roka za izvedbo, iskanje novih izvajalcev ipd.). Za OP razvoja človeških virov je bilo do konca leta 2011 na EK certificiranih ZzP v skupni vrednosti 235,2 mio EUR, kar je 44,3 % pravic porabe za obdobje 2007-2011 oz. 31,1 % pravic porabe za celotno obdobje 2007-2013. Največ sredstev glede na pravice porabe je bilo prejetih za spodbujanje razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja. Druga po uspešnosti je bila razvojna prioriteta spodbujanja zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih. Za spodbujanje podjetništva, ki mu je bilo sicer dodeljenih največ kohezijskih sredstev, pa je bilo porabljeno najmanj. Tako kot pri ostalih OP se je črpanje sredstev pri OP RČV pospešilo šele leta 2010, ko je bilo na EK certificiranih ZzP v vrednosti slabih 108 mio EUR, leta 2011 pa se je črpanje kohezijskih sredstev več kot podvojilo (235,2 mio EUR), čeprav je to še vedno samo tretjina dodeljenih sredstev v tekočem programskem obdobju (755,7 mio EUR). OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture je po uspešnosti črpanja kohezijskih sredstev glede na pravice porabe najslabše izvajan program slovenske kohezijske politike v obdobju 2007-2011, čeprav je bilo v znesku črpano več sredstev kot pri OP RČV. Do konca leta 2011 je EK certificirala ZzP v vrednosti 275,5 mio EUR, kar predstavlja dobro tretjino pravic porabe v obdobju 2007-2011 oz. slabo petino pravic porabe do konca programskega obdobja druge finančne perspektive. Največ nepovratnih sredstev je bilo prejetih za cestno in pomorsko infrastrukturo, kar 71,5 % vseh razpoložljivih sredstev za to razvojno prioriteto. Najmanj sredstev se je črpalo iz naslova železniške infrastrukture, in sicer le 4 % vseh sredstev, namenjenih tej prioriteti, za katero je bilo dodeljenih največ kohezijskih sredstev v tekočem finančnem obdobju (449,5 mio EUR). Zaradi težav pri črpanju sredstev OP ROPI je leta 2010 prišlo do prerazporeditve sredstev (58,5 mio EUR) iz OP ROPI v OP RR (področje konkurenčnosti in raziskovanja) in tudi med razvojnimi prioritetami v okviru OP ROPI ter v okviru posameznih razvojnih prioritet iz projektov, katerih realizacija do konca 2015 ni realna (izgradnja prve faze drugega tira železniške proge Divača-Koper, odsek Koper-Črni Kal), v projekte z rezervne liste (nadgradnja železniške proge Dolga Gora-Poljčane v vrednosti 46,75 mio EUR). Po podatkih EKo črpanju sredstev kohezijske politike glede na pravice porabe se Slovenija uvršča relativno visoko. V obdobju od začetka 2008 do decembra 2011 se je Slovenija uvrstila na sedmo mesto med državami EU glede na pravice porabe za obdobje 2008-2011 (v letu 2007 so vse članice črpale sredstva iz predhodne finančne perspektive) oz. na deveto mesto glede na pravice porabe za obdobje 2008-2013. Visoka uvrstitev Slovenije, kljub le 30-odstotnemu črpanju evropskih sredstev, kaže da je poslabšanje gospodarskih razmer po letu 2008 v precejšnji meri ohromilo izvajanje kohezijske politike v celotni EU. Slika 4': Črpanje kohezijskih sredstev držav članic EU (stanje na dan 01. 12. 2011) 60 30 ^ 3 rj 3 >- : J < _, m u. ^ U -Vir: EK Ocenjujemo, da se lahko do konca podaljšanega obdobja druge finančne perspektive (20'5) sredstva v okviru OP RR in OP RČV v večini počrpajo, pri OP ROPI pa so obeti precej slabši. Ob upoštevanju dosedanje dinamike črpanja kohezijskih sredstev menimo, da v okvirju OP RR obstajajo realne možnosti, da se do konca podaljšanega obdobja druge finančne perspektive nepovratna evropska sredstva, dodeljena temu OP, počrpajo. Glede OP RČV menimo, da lahko slovenski upravičenci kljub velikim zaostankom v izplačilih upravičencem ob boljšem sodelovanju med upravičenci in resornimi ministrstvi ter ustrezno podporo skozi tehnično pomoč počrpajo večino namenjenih evropskih sredstev. Pri OP ROPI pa so težave (likvidnostne težave upravičencev in izvajalcev, težave pri javnih naročilih in pripravi projektne in investicijske dokumentacije ipd.) tako upočasnile črpanje evropskih sredstev, da je malo verjetno, da se bodo ta uspešno počrpala do konca leta 2015. Izvoz blaga v obdobju 2008-2011 Izvoz blaga je bil po občutnem padcu leta 2009 v zadnjih dveh letih glavni dejavnik sicer skromnega okrevanja slovenskega gospodarstva, v tem času pa je prišlo do nekaterih sprememb v njegovi strukturi.27 Izvoz blaga je lani po močnem padcu v letu 2009, ko se je nominalno zmanjšal za 19,1 %, in več kot 10-odstotni rasti v letih 2010 in 2011 že presegel povprečno vrednost iz leta 2008. V teh treh letih je prišlo do nekaterih pomembnih sprememb v geografski in proizvodni strukturi blagovnega izvoza. Te delno pripomorejo k pojasnitvi razlogov za relativno počasnejše okrevanje izvoza blaga v Sloveniji kot v večini drugih državah članicah EU. Izvoz blaga v države EU je v zadnjih dveh letih relativno hitro okreval, izvoz v države izven EU pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 še vedno precej zaostaja. Izvoz blaga v države EU se je leta 2009 zmanjšal za 18,2 %, v države nečlanice EU pa za 21,2 %. Izvoz v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki so naše najpomembnejše trgovinske partnerice izven EU, se je zmanjšal za 23,6 %. V preteklih dveh letih je izvoz v države EU okreval relativno hitro, med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami iz EU pa je lani povprečno vrednost iz leta 2008 najbolj presegel izvoz v Nemčijo in Avstrijo. Gospodarsko okrevanje v teh dveh državah je bilo izmed vseh naših najpomembnejših trgovinskih partneric namreč najhitrejše in tudi njihov uvoz blaga je v povprečju lanskega leta najbolj presegel povprečno raven iz leta 2008. Okrevanje izvoza na trge bivše Jugoslavije pa je precej počasnejše, tako da je bil nominalni izvoz na te trge v povprečju leta 2011 še vedno za 16,5 % manjši kot v povprečju leta 2008. Izvoz na Hrvaško, ki je naša najpomembnejša trgovinska partnerica iz te skupine držav, je lani za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostajal za 18,8 %, kar je bila tudi posledica velikega padca uvoza blaga v tej državi v času krize.28 Tržni delež na Hrvaškem je bil tako lani večji kot leta 2007. Počasno okrevanje izvoza blaga v države bivše Jugoslavije je zaradi njihovega relativno večjega deleža v našem skupnem izvozu kot v ostalih evropskih državah eden pomembnejših pokazateljev počasnejšega okrevanja skupnega izvoza v primerjavi z večino drugih članic EU. Eden izmed razlogov za to je tudi premajhen izvoz na trge hitro rastočih držav, kljub njegovi rasti v obdobju 20082011. Delež izvoza blaga v neevropske države članice G-2029 se je v tem obdobju povečal s 3,7 % na 5,0 %, če 27 O strukturi izvoza so vsi razpoložljivi podatki nominalni, tako da celotna analiza temelji na nominalnih podatkih. 28 Hrvaški uvoz blaga je lani za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostajal za skoraj četrtino. Sicer je med državami bivše Jugoslavije lani za povprečno ravnjo iz leta 2008 najbolj zaostajal izvoz blaga v Črno Goro (-29,9 %) in Makedonijo (-19,4 %). 29 Neevropske države članice G-20 so Argentina, Avstralija, Brazilija, Indija, Indonezija, Japonska, Južna Afrika, Kanada, Ljudska republika Kitajska, Republika Koreja, Mehika, Saudova Arabija, Turčija, Združene države Amerike. 50 40 20 10 0 pa izvzamemo ZDA, ki je naša tradicionalna trgovinska partnerica, pa se je njihov delež povečal za 1,1 o. t. z 2,3 % leta 2008 na 3,4 % lani. Slika 42: Izvoz blaga v ključne skupine držav -Evrsko območje -Članice EU brez evra -Države bivše Jugoslavije 80 70 ! ! I ! . i / / v / / <1/ / i / 1 / / i i i i i ........4.......^ 1 v X ^ i i i i a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 43: Izvoz blaga v glavne štiri trgovinske partnerice -Nemčija -Francija -Italija -Avstrija a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Po strukturi proizvodov sta v zadnjih treh letih največja nihanja beležila izvoz železa, jekla, kovin in kovinskih izdelkov ter cestnih vozil, povprečno vrednost iz leta 2008 pa sta v letu 2011 najbolj presegla izvoz kemičnih in primarnih proizvodov.30 Izvoz železa, jekla, kovin in kovinskih izdelkov 30 Po klasifikaciji SMTK in po desezoniranih podatkih. Za namen desezoniranja podatke razvrstimo v sedem skupin proizvodov: (0-4) primarni proizvodi, (5) kemični proizvodi, (67, 68 in 69) železo in jeklo, kovine in kovinski izdelki, (6-67, 68, 69) izdelki, razvrščeni po materialu brez železa in jekla, kovin in kovinskih izdelkov, (78) cestna vozila, (7-78) stroji in transportne naprave brez cestnih vozil, (8 in 9) razni končni izdelki ter proizvodi in transakcije. se je v začetku krize najbolj zmanjšal, hkrati pa je bilo njegovo povečanje od dna, ki ga je izvoz večine skupin proizvodov dosegel v prvi polovici leta 2009, med največjimi. Veliko nihanje izvoza teh proizvodov je po naši oceni predvsem posledica močnega nihanja cen kovin na mednarodnih trgih. Te so sicer povprečno raven iz leta 2008 lani že presegle, kljub temu pa naš nominalni izvoz teh proizvodov za to ravnjo še zaostaja31, predvsem izvoz na Hrvaško in v Italijo. Na gibanje izvoza cestnih vozil, ki po padcu na začetku krize od druge polovice 2009 niha okoli dosežene ravni, so v času krize vplivale predvsem subvencije za nakup novih vozil v nekaterih državah članicah EU. Izvoz cestnih vozil v Francijo, ki je najpomembnejši trg, se je po dveh letih rasti lani precej zmanjšal (-14,8 %), kar je bila po naši oceni predvsem posledica izteka spodbud za nakup novih vozil.32 Ta padec je ublažila visoka rast izvoza vozil v Nemčijo (23,9 %), skupni izvoz vozil pa je lani stagniral. Ti dve državi sta sicer najpomembnejša trga za izvoz cestnih vozil, saj smo vanju leta 2011 izvozili več kot polovico vseh vozil33. Izvoz kemičnih proizvodov, kjer več kot polovico predstavlja izvoz farmacevtskih izdelkov, se je na začetku krize najmanj zmanjšal. To je bila po naši oceni posledica tega, da povpraševanje po teh izdelkih ni toliko odvisno od cikličnih gibanj. Izvoz te skupine proizvodov je lani povprečno vrednost iz leta 2008 presegel že za 14,1 %, kljub precejšnjemu zmanjšanju izvoza v Rusijo v tem obdobju, ki je bila pred krizo najpomembnejši izvozni trg za farmacevtske izdelke.34 Najbolj pa je raven iz leta 2008 lani presegel izvoz primarnih surovin, in sicer za skorajpolovico. Slednje je predvsem posledica v letih 2010-2011 povečanega izvoza nafte in naftnih derivatov ter električne energije35, v letu 2010 pa se je povečal tudi izvoz kovinskih rud in odpadkov. Izvoz največje skupine proizvodov v skupnem izvozu blaga, strojev (brez cestnih vozil),36 je lani še nekoliko zaostajal za povprečno ravnjo iz leta 2008. Posledično se je nekoliko zmanjšal tudi njegov delež v skupnem izvozu blaga, ki pa je lani še vedno znašal slabo četrtino. Največji del izvoza te skupine predstavljata izvoz električnih strojev in naprav ter izvoz industrijskih strojev za splošno uporabo, in sicer njihov izvoz v Nemčijo. Izvoz izdelkov, razvrščenih po materialu3^, je v letu 2011 presegel povprečno raven iz leta 2008. Slednje je bila 31 Skladno predvsem z visokim zaostankom proizvodnje kovinskih izdelkov (C25), ki je bila lani za dobrih 40 % manjša kot v povprečju leta 2008. 32 Te so se s postopnim zmanjšanjem denarnega nadomestila iztekle do konca leta 2010. 33 Leta 2008 sta ti dve državi predstavljali 43,5 % celotnega izvoza cestnih vozil, v letu 2011 pa že 55,1 %. 34 Leta 2008 je izvoz farmacevtskih izdelkov v Rusijo predstavljal več kot petino celotnega izvoza teh izdelkov, do leta 2011 pa se je zmanjšal pod desetino. To je lahko tudi posledica preusmerjanja proizvodnje naših farmacevtskih podjetij v podružnice v tej državi. Podobno velja tudi za Poljsko, ki je kljub zmanjšanju izvoza farmacevtskih izdelkov v obdobju krize lani postala najpomembnejši trg za te izdelke. Nasprotno se je v obdobju 2008-2011 precej povečal izvoz farmacevtskih izdelkov v Nemčijo, ki tudi pri teh proizvodih postaja vse pomembnejši izvozni trg. 35 Pri obeh gre za dejavnost ponovnega izvoza, kjer se blago sprva uvozi in nato izvozi. Slovenija namreč nima lastne proizvodnje nafte in naftnih derivatov, v zadnjih treh letih pa se je občutno povečalo trgovanje z električno energijo. Več o tem glej naslednji odstavek. 36 Proizvodi, klasificirani po SMTK od 71-79, brez skupine 78 (cestna vozila). 37 Proizvodi, klasificirani po SMTK od 61-66. 90 predvsem posledica povečanja izvoza največjih skupin proizvodov, in sicer izdelkov iz kavčuka, papirja, kartona in izdelkov iz celuloze ter preje, tkanin in tkaninskih izdelkov. Izvoz raznih končnih izdelkov38, ki spadajo v skupino nizko tehnološko in delovno intenzivnih proizvodov z najnižjo dodano vrednostjo na zaposlenega, pa je poleg izvoza cestnih vozil lani še najbolj zaostajal za povprečno ravnjo iz leta 2008. Slika 44: Izvoz blaga izbranih skupin proizvodov po SMTK 1.400 ■ Primarni proizvodi - Železo, jeklo, kovine, kov. izd. • Cestna vozila - Kemični proizvodi - Stroji brez cestnih vozil J-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-L_ a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. V obdobju 2008-2011 se je delež predelovalnih dejavnosti v izvozu blaga kljub povečanju vrednosti njihovega izvoza zmanjšal, saj se je vrednost izvoza električne energije ter nafte in naftnih derivatov povečala precej bolj in s tem tudi njun delež.39 Vrednost izvoza predelovalnih dejavnosti se je v tem obdobju sicer povečala za 0,4 %, njihov delež v izvozu blaga pa se je zmanjšal s 93,9 % leta 2008 na 89,6 % v letu 2011.40 To je bila predvsem posledica večje rasti izvoza električne energije in naftnih derivatov. Zunanja trgovina z električno energijo se je povečala predvsem v letih 2010 in 2011. Ob tem je bilo povečanje vrednosti uvoza elektrike precej manjše od povečanja vrednosti izvoza. Posledično se je delež elektrike v skupnem izvozu (z 1,4 % na 3,1 %) povečal občutno bolj kot v uvozu (z 1,1 % na 2,2 %). Slovenija tako od leta 2009 v menjavi električne energije ustvarja presežek, ki je lani znašal 163,4 mio EUR. Ob povečanju vrednosti izvoza elektrike na vse ključne trge pa se je v tem obdobju precej spremenila tudi struktura izvoza po državah. Leta 2008 smo v Italijo izvozili še skoraj polovico celotnega izvoza elektrike, lani pa je njen delež padel na 28 %. Delež izvoza na Hrvaško, v Nemčijo in Avstrijo se skoraj ni spremenil, smo pa lani desetino celotnega izvoza elektrike izvozili na Ciper, kar hkrati s povečanjem deleža izvoza v vse ostale države (s 3 % leta 2008 na 13 % leta 2011) kaže občutno okrepljeno trgovanje z električno energijo v zadnjih letih. Okrepljeno trgovanje opažamo tudi pri zunanji menjavi z nafto in naftnimi derivati, saj se je njen delež v izvozu blaga v tem obdobju tudi podvojil (s 1,5 % na 3,1 %), kar ob manjših spremembah na strani uvoza kaže na krepitev dejavnosti t.i. ponovnega izvoza. Z geografskega vidika je skoraj polovica skupnega povečanja vrednosti izvoza nafte in derivatov med letoma 2008 in 2011 posledica povečanja izvoza v Avstrijo, vidneje pa se je povečal tudi izvoz v Italijo in na Hrvaško. Slika 45: Delež izvoza električne energije ter nafte in naftnih derivatov v skupnem izvozu blaga po SMTK 3,5 3,0 2,5 2,0 1,0 0,5 0,0 I Električna energija I Nafta in naftni derivati 2008 2009 2010 Vir: SURS, preračuni UMAR. 2011 38 Proizvodi, klasificirani po SMTK 8 in 9. V teh največji delež predstavljajo razni gotovi izdelki (89), pohištvo in deli (82) ter znanstveni in kontrolni instrumenti (87). Ti trije skupaj so lani predstavljali 71,6 % celotnega izvoza teh dveh skupin. 39 V odstavku gre za kombinacijo podatkov po SMTK in SKD2008 klasifikaciji, saj so podatki o izvozu električne energije ter nafte in naftnih derivatov po obeh klasifikacijah skoraj identični. 40 Pri izvozu predelovalnih dejavnosti nismo upoštevali proizvodnje koksa in naftnih derivatov (C19), saj Slovenija te proizvodnje nima. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Pomladanska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2 -0,9 1,2 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.562 37.280 35.311 35.416 35.639 35.641 36.589 38.059 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.120 18.437 17.295 17.286 17.364 17.428 17.860 18.551 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.500 20.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.828 36.232 34.593 34.894 35.050 34.841 35.774 37.222 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.601 35.871 34.344 34.940 35.165 34.884 35.860 37.236 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,9 13,5 13,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1 8,8 9,3 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 1,0 -6,3 4,0 1,6 1,4 2,4 2,5 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,0 1,8 1,9 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 2,9 -17,2 9,5 6,8 1,4 5,4 6,1 Izvoz proizvodov 13,9 0,5 -18,1 11,0 7,7 1,3 5,8 6,5 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,6 1,7 3,7 4,3 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,6 7,2 4,7 -1,6 4,9 5,5 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,7 -2,0 5,0 5,6 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,6 -1,4 0,7 4,3 4,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1646 -2574 -456 -297 -168 226 423 588 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,5 0,6 1,2 1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.699 41.444 42.2095 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,6 105,2 114,1 114,9 116,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,320 1,322 1,322 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,1 3,7 -0,1 -0,7 -0,3 -1,2 0,2 1,5 - delež v BDP, v %4 52,4 53,2 55,8 56,0 56,8 57,1 56,6 56,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 6,1 2,9 1,5 -0,9 -3,5 -0,7 0,3 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,3 20,8 20,6 19,8 19,3 19,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -10,7 -1,5 4,0 3,0 - delež v BDP, v %4 27,8 28,8 23,4 21,6 19,5 19,4 20,0 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec februarja 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 1,3 -7,1 -0,4 10,7 7,2 7,4 7,8 2,8 -0,9 -3,8 -1,6 8,1 8,5 14,1 9,6 B Rudarstvo -2,9 11,0 -7,5 4,8 -7,2 11,9 23,7 15,7 -5,5 -8,4 -8,4 -7,2 -16,5 0,2 9,4 19,0 7,4 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 1,1 -7,9 -0,1 12,0 7,3 7,1 8,2 2,9 -1,3 -4,6 -1,3 9,0 9,7 15,2 11,0 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 Stavbe -22,5 -14,0 -39,7 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -19,0 -15,3 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 7,3 7,5 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 2,7 3,3 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 17,8 17,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 15,6 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 -18,1 -7,9 4,0 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,6 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 10,8 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,4 -1,5 1,1 -1,4 2,3 3,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -23 -9 -7 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -11 -15 -12 -9 -6 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 -12 -7 -1 3 0 3 4 -1 -7 -8 -6 -2 -1 1 v gradbeništvu -50 -57 -46 -51 -58 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -56 -62 -62 -58 -59 v storitvenih dejavnostih -13 -3 1 -1 -1 -5 -2 -3 1 4 3 -4 3 -12 -9 -4 -3 v trgovini na drobno -12 7 8 -8 -2 7 11 10 7 12 0 12 -2 -3 2 2 17 potrošnikov -30 -25 -25 -25 -25 -22 -27 -26 -27 -25 -25 -24 -23 -26 -24 -22 -21 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 2012 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 6,3 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 12,8 5,7 5,5 2,5 3,6 2,4 -1,9 -2,9 1,6 -2,9 -0,3 -8,5 1,5 4,7 - - 15,9 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -6,3 -1,1 -8,3 -4,2 -21,2 1,5 -7,4 -16,3 -1,1 -5,5 -1,7 -15,4 9,2 -7,1 7,4 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 13,7 5,8 5,9 2,3 4,1 2,3 -2,4 -4,0 1,8 -3,7 -1,6 -8,8 1,3 3,5 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 11,0 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 2,0 17,1 - - -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -23,1 -27,5 - - -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -30,9 -29,6 - - -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -15,8 -25,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,4 -1,8 2,7 1,2 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,4 -1,1 4,2 3,9 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,5 -0,1 -3,7 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,7 5,8 5,8 -0,7 8,5 3,8 - - -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 - - -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 5,6 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,5 -1,5 0,4 -0,1 2,5 -2,0 - 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 -5 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 6 1 1 3 -1 -1 3 4 3 6 4 1 1 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -5 -8 -9 -60 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -51 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 -46 -41 -42 -39 -40 -45 -1 -2 -2 -5 -2 -1 1 -1 4 5 3 3 3 5 2 -1 -3 -9 -10 -8 -4 -7 11 13 10 12 8 11 7 12 1 10 14 12 -1 -11 13 12 14 11 8 9 9 11 -27 -27 -27 -26 -24 -27 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 -26 -26 -39 Trg dela 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 935,8 935,8 938,6 937,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 836,0 836,9 839,3 838,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 31,9 31,9 34,6 34,6 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 290,6 290,7 289,9 289,2 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 189,9 190,0 189,7 189,4 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 80,7 80,5 80,1 79,5 V storitvah 513,4 514,3 512,3 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 513,5 514,4 514,7 515,1 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 51,8 52,0 52,3 52,3 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 115,9 116,4 116,7 116,8 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 749,8 750,9 750,9 750,8 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 686,9 688,3 688,5 688,6 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 62,8 62,7 62,4 62,2 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 86,3 86,0 88,4 88,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 99,8 98,9 99,3 98,4 Ženske 42,4 47,9 52,1 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 47,0 46,6 47,0 46,7 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 14,7 14,3 14,1 13,4 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 29,7 29,7 30,1 30,3 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 38,4 37,9 37,6 37,1 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 37,9 39,4 40,6 41,8 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 31,7 30,9 29,9 29,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 10,7 10,6 10,6 10,5 Moški 8,3 10,1 11,4 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 10,1 10,0 10,0 9,9 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 11,3 11,2 11,3 11,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 0,2 -0,9 0,4 -0,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 0,8 1,0 0,9 0,7 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 5,4 5,8 5,7 5,5 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 4,0 5,1 3,9 4,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 2,0 2,6 2,4 2,4 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 11,7 13,5 14,5 13,7 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 79,9 79,7 82,2 81,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 44,2 43,3 42,9 42,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 5,0 4,7 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 4,7 4,6 4,6 4,5 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 7,0 7,7 8,9 7,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 2012 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 n.p. 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 n.p. 4,4 4,4 4,4 4,4 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 n.p. 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 4 5 6 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 4,2 4,2 4,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 5,6 4,3 5,6 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 1,4 14,0 -0,8 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 10,7 10,1 9,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 3,3 0,8 3,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 3,5 3,6 2,0 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 7,2 5,8 4,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 4,2 4,0 4,1 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 1,5 1,6 0,5 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 3,7 4,2 4,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 2,3 3,1 2,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 2,5 -0,6 7,6 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 3,7 3,9 8,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 1,8 1,5 2,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 5,1 4,1 3,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -2,1 -0,6 -0,5 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 0,2 1,0 1,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -2,3 -0,2 -0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 2,1 1,3 0,7 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 6,1 3,9 4,7 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 1,8 -1,1 -2,4 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -1,8 -2,3 -3,1 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 2,3 -0,9 -1,8 -2,0 -2,7 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -1,0 -1,8 -2,6 Realni (deflator ULC) 6,5 -1,7 -1,3 5,6 -0,4 -1,6 -1,8 -2,9 -2,2 -1,0 -1,2 -0,7 USD za EUR 1,3933 1,3268 1,3917 1,4781 1,3842 1,2727 1,2910 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3406 1,2565 1,2209 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 -2,4 -2,4 -2,6 -2,2 -2,4 -2,6 -2,2 -1,3 -0,4 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -1,8 -1,7 -2,5 -2,2 -3,0 -2,7 -2,4 -2,0 -1,0 -0,9 -0,1 -0,5 -1,7 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 1,2770 1,2894 1,3067 1,3898 1,3661 1,3220 1,3360 1,3649 1,3999 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 Cene 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 Zdravje 4,0 2,1 1,6 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 HICP 0,9 2,1 2,1 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 Domači trg -0,4 2,0 3,8 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 16,6 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 16,6 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 Promet 0,6 1,8 1,1 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 6,1 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 11,0 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 2012 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,6 2,8 2,9 2,7 1,9 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,9 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,2 15,4 24,0 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 15,3 23,9 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 2,9 6,0 9,3 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 12,4 18,9 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 2 1 3 1 4 1 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -456 -297 -385 -10 -4 -118 -84 -91 -91 14 -127 -181 -112 78 -27 -87 Blago1 -703 -1.205 -1.335 -287 -190 -273 -234 -508 -311 -279 -294 -451 -121 -44 -99 -147 Izvoz 16.167 18.386 20.687 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.018 5.339 5.115 5.216 1.328 1.649 1.468 1.566 Uvoz 16.870 19.591 22.022 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.329 5.618 5.409 5.667 1.448 1.693 1.567 1.713 Storitve 1.165 1.308 1.433 303 291 356 346 315 318 400 358 358 84 107 119 125 Izvoz 4.347 4.633 4.820 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.049 1.183 1.377 1.211 302 363 373 370 Uvoz 3.182 3.325 3.387 800 690 773 1.001 861 732 783 1.019 853 218 256 254 245 Dohodki -766 -507 -636 -107 -51 -158 -202 -95 -144 -139 -190 -163 -24 -11 -28 -39 Prejemki 666 682 899 221 135 194 168 185 213 237 217 231 40 53 58 72 Izdatki 1.432 1.188 1.535 328 186 353 370 280 357 376 408 394 64 64 85 112 Tekoči transferi -152 106 153 81 -53 -43 6 196 47 32 -1 75 -52 26 -18 -25 Prejemki 966 1.218 1.337 377 263 220 274 461 374 316 308 339 85 113 57 83 Izdatki 1.118 1.112 1.184 296 317 263 268 265 328 284 309 263 136 87 75 108 Kapitalski in finančni račun 154 319 -150 80 -19 253 190 -106 112 -255 -103 96 35 -59 88 5 Kapitalski račun -9 8 -102 -42 46 3 16 -56 -7 -6 -8 -82 -2 55 2 -3 Finančni račun 164 311 -48 121 -65 251 174 -50 119 -250 -96 178 37 -114 86 8 Neposredne naložbe -644 334 750 -86 -132 74 57 335 53 238 194 266 -72 -23 -26 19 Domače v tujini -174 60 -40 -20 -51 59 19 32 -20 24 41 -85 -54 -14 -11 29 Tuje v Sloveniji -470 274 790 -66 -81 15 37 303 72 214 154 351 -18 -9 -15 -11 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.947 1.973 310 1.106 508 -54 388 2.592 -317 -416 114 -446 195 609 -202 Finančni derivativi -2 -117 -137 -2 -22 -65 -14 -15 -80 -15 -24 -19 -2 -19 -11 -21 Ostale naložbe -3.985 -1.872 -2.707 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.454 -168 117 -202 550 -271 -518 272 Terjatve -277 683 -1.507 105 241 -594 531 504 -1.525 -156 -348 521 44 25 -24 -631 Komercialni krediti 416 -174 -128 226 -223 -213 30 232 -320 -88 43 238 -42 -182 -37 -88 Posojila -1 164 -50 46 -348 510 20 -18 -101 -21 50 23 19 -343 415 25 Gotovina, vloge -613 609 -1.290 -68 815 -885 387 292 -1.109 -48 -408 276 62 551 -409 -554 Ostale terjatve -80 84 -40 -99 -2 -6 94 -2 6 2 -33 -15 5 -1 7 -13 Obveznosti -3.708 -2.555 -1.199 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -929 -12 466 -724 506 -296 -494 902 Komercialni krediti -452 364 171 -75 91 262 -63 73 200 -13 -85 68 69 112 54 127 Posojila -2.911 -974 -1.203 -973 -403 -189 -8 -373 -385 -297 209 -731 -18 -346 -279 328 Vloge -318 -1.934 -169 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 340 -57 448 -133 -206 455 Ostale obveznosti -27 -11 2 0 72 -54 12 -42 42 -36 1 -5 6 72 -63 -8 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 20 62 -50 18 -11 9 12 33 19 7 4 32 -60 Statistična napaka 302 -21 535 -70 22 -135 -106 197 -21 241 231 85 77 -20 -62 82 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.783 1.811 1.961 473 403 456 442 510 440 507 497 518 120 167 142 155 Blaga za vmesno porabo 8.090 9.951 11.739 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.840 3.040 2.980 2.879 725 853 803 856 Blaga za široko porabo 6.144 6.481 6.777 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.699 1.738 1.583 1.757 473 615 513 543 Uvoz investicijskega blaga 2.288 2.293 2.474 633 450 612 570 661 555 611 587 720 149 180 213 218 Blaga za vmesno porabo 9.823 12.117 13.805 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.438 3.516 3.424 3.428 906 1.010 956 1.068 Blaga za široko porabo 5.004 5.470 5.879 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.380 1.512 1.480 1.508 395 533 430 462 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: "Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 2012 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -19 -105 33 23 -98 89 26 -135 -19 1 -31 -151 -72 -133 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -72 -118 -121 -97 -179 -2 -11 -164 -119 -83 -116 -252 -126 -74 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.534 1.601 1.883 1.693 1.835 1.811 1.733 1.490 1.891 1.777 1.865 1.574 1.588 1.660 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.606 1.719 2.004 1.790 2.014 1.813 1.744 1.654 2.011 1.860 1.981 1.826 1.714 1.734 113 88 115 143 132 87 97 110 84 124 147 123 129 78 120 160 148 121 89 144 106 386 462 448 437 394 356 426 340 316 393 399 379 404 458 457 462 415 378 418 368 329 274 374 333 295 262 269 330 230 233 269 252 256 275 380 337 302 268 257 329 224 223 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -54 -36 -52 -41 -45 -59 -66 -65 -58 -55 -50 -67 -65 64 65 52 51 54 52 80 62 64 88 71 85 82 77 69 71 75 75 82 58 56 156 155 108 106 81 88 110 116 117 124 123 126 128 136 135 136 133 130 132 126 121 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 26 -1 7 18 -25 6 -6 19 63 -22 -100 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 116 70 122 85 103 151 55 51 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 88 105 91 98 95 116 91 84 89 77 150 160 142 -40 88 59 -236 71 -138 66 185 23 33 -312 13 -36 -81 -250 26 320 146 190 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 10 157 149 -36 61 56 -240 134 -129 64 184 25 33 -308 20 -32 -84 -248 18 409 152 181 81 89 36 -68 74 213 47 -87 -17 156 95 93 50 16 62 116 -46 -46 358 -15 47 41 8 25 -14 -8 36 5 -61 17 24 -11 3 31 -61 37 65 -61 -5 -19 -26 2 41 80 11 -54 82 178 43 -26 -34 132 105 90 19 78 25 51 15 -41 377 10 44 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -206 1.662 -362 271 -226 72 -47 -441 226 -102 -10 211 -808 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -4 7 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.159 301 -1.597 284 -326 -126 -52 -58 228 -411 130 79 28 876 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.041 350 -835 78 -83 -151 -495 -16 163 -353 308 566 -545 164 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -217 29 -132 -83 31 -36 -39 200 -119 -135 41 331 -34 -103 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 4 -54 14 -16 -19 -19 27 42 -48 22 48 22 18 78 568 -488 308 -20 -547 858 -764 324 -670 136 -94 -90 -422 -225 240 -180 242 213 -530 232 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 -19 0 9 3 -27 -3 18 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -118 -49 -762 206 -244 26 442 -42 65 -58 -179 -487 573 712 82 -30 -182 149 135 61 -123 -42 60 181 143 9 -164 -10 -262 188 -22 144 -54 -94 150 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -189 -213 -226 142 243 -41 7 -201 -431 -99 61 -233 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 25 -31 7 4 -16 56 -37 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 157 39 -218 -47 65 223 -40 170 100 249 4 -169 -74 -58 158 159 125 159 164 170 176 126 141 173 153 179 174 173 153 170 168 176 175 139 n.p. 883 878 713 952 920 927 783 888 904 1.049 977 1.042 1.021 997 894 1.089 1.014 1.050 816 937 n.p. 607 554 458 607 558 591 515 509 544 646 548 593 597 545 426 612 578 618 562 494 n.p. 180 179 148 243 188 226 247 148 173 234 183 225 204 204 165 218 202 223 296 163 n.p. 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.033 1.106 1.300 1.130 1.241 1.146 1.108 1.048 1.267 1.189 1.237 1.002 1.143 n.p. 463 452 420 479 496 536 443 422 452 506 471 554 487 468 466 545 497 526 485 438 n.p. Denarna gibanja in 2009 2010 2011 2009 2010 obrestne mere 11 12 1 1 2 3 4 5 1 6 7 8 9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.867 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.024 21.815 21.862 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.226 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.495 35.381 35.616 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.647 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec od 1.1.2007 v mio EUR meseca , v mrd SIT; Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 26.932 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27.929 27.079 27.358 26.819 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7.976 7.936 8.041 8.031 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 10.917 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 8.377 8.574 8.621 8.096 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 8.396 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 11.401 10.413 10.529 10.532 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 591 569 577 532 504 525 483 175 156 167 160 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 453 434 426 438 436 450 496 705 462 491 462 Čez noč 238 285 386 261 238 240 241 250 270 299 513 280 307 277 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 142 141 133 137 127 121 130 129 122 121 125 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 43 45 48 52 55 55 59 61 58 60 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 7 10 5 8 4 4 8 2 2 3 3 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 2012 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.867 20.966 20.886 20.920 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.226 2.207 2.231 2.324 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.631 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.647 5.823 5.684 6.081 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 72 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 579 570 564 577 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 386 391 384 384 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 59 61 59 60 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,24 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 - 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 - Javne finance 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 5 1 6 1 7 1 8 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.981,3 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.015,6 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,5 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,2 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,3 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,8 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 210,0 276,4 114,1 226,9 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 431,5 434,8 432,7 428,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 2,2 2,5 2,6 1,9 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,4 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,3 31,2 18,0 24,7 27,4 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,4 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.325,1 373,4 391,1 444,4 411,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 8,4 8,1 8,4 6,8 Drugi davki 2,9 4,0 17,0 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,3 0,3 0,5 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,2 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,4 56,2 60,1 83,0 129,4 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 64,8 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,3 5,3 5,3 9,4 13,5 Prejete donacije 11,1 12,6 10,4 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,0 0,3 1,1 1,0 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,7 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,5 0,6 0,8 2,0 0,9 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 26,3 49,5 61,2 38,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.543,8 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.237,4 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.925,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.638,6 594,4 548,9 529,5 529,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,8 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,6 377,2 321,5 319,7 324,8 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.442,0 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 637,5 211,9 219,6 203,2 200,5 Plačila obresti 336,1 488,2 526,6 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,2 1,5 4,6 4,0 0,9 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,6 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,3 3,9 3,3 2,5 2,8 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,3 753,2 629,9 608,7 590,1 Subvencije 597,9 581,9 496,7 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,6 42,2 40,9 39,3 27,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,1 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,0 647,4 513,6 509,1 501,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,1 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,1 60,3 68,0 59,0 59,4 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 3,2 7,5 1,4 1,9 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,0 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,1 67,2 86,7 108,2 99,7 Investicijski transferi 494,6 396,4 371,7 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,0 19,5 52,0 25,6 22,1 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 30,2 17,9 30,8 31,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.562,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 10 11 12 10 10* 11 11* 12 12* 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.294,1 1.290,5 1.356,8 1.361,2 1364,7 1363,9 1181,4 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.239,4 1.235,8 1.260,6 1.265,0 1215,2 1214,4 1151,7 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.174,0 1.170,4 1.181,2 1.185,5 1117,7 1116,9 1106,6 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 103,2 223,8 236,2 227,5 358,1 246,2 214,7 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 172,8 416,5 386,7 444,0 786,7 485,8 443,3 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 0,9 2,6 1,6 2,4 5,7 3,3 2,0 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 4,7 33,9 33,9 14,6 14,6 8,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 446,5 456,6 493,2 495,4 385,5 373,2 443,6 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 7,3 8,6 8,6 9,2 9,2 6,7 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 438,5 58,9 20,9 -26,3 -442,1 -15,3 -11,9 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 65,5 79,5 79,5 97,5 97,5 45,1 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 3,6 6,1 6,1 11,5 11,5 2,2 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 0,5 2,2 2,2 1,2 1,2 0,2 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 50,3 87,6 87,6 136,6 136,6 27,1 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,8 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.332,4 1.328,8 1.363,9 1.368,3 1541,1 1540,3 1491,2 578,4 557,2 543,8 670,0 638,7 637,0 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 544,4 530,7 530,7 563,6 563,6 679,7 319,0 329,2 322,8 328,0 326,1 316,0 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 322,2 320,0 320,0 308,3 308,3 335,7 183,9 203,2 216,9 323,0 202,1 184,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 196,4 204,5 204,5 236,6 236,6 202,3 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 21,9 1,9 1,9 5,5 5,5 136,4 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 3,9 4,3 4,3 13,1 13,1 5,4 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,3 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 611,3 607,7 638,3 642,7 694,7 693,9 707,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 17,0 39,3 39,3 72,3 72,3 117,0 504,4 516,8 519,5 526,6 521,6 532,8 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 527,1 526,4 544,2 540,0 526,6 531,5 535,4 64,9 58,2 59,0 89,1 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 65,9 63,0 53,7 62,3 83,4 77,7 49,1 5,8 3,1 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,2 1,1 1,1 12,4 12,4 6,1 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 94,6 111,5 111,5 185,1 185,1 56,6 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 49,3 48,1 48,1 61,5 61,5 12,3 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 32,8 35,3 35,3 36,2 36,2 35,1 - - - - - - - - - - 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ARSO - Agencija RS za okolje, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Amdinistration, EK - Evropska komisija, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IEA - International Enrgy Agency, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MGRT - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, PPI - Producer Price Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statističen register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Urad RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, UN - United Nations, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, WIIW - Wiener Institut fur Internationale Wirtschaftsvergleiche Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo april 2012, št. 4, let. XVIII