Jako žalostne so iolake razmere tudi v Or motu. Mnogo let »o ae prepirali ta šclo. Leu 1893 so seveda zopet Nemci zmagali. V mestu «o ustanovili nemško triracred nieo, Slovenci p« so morali, kakor drugod, s ftolo ven v okolico.
Zanimiv pa je neki dogodek iz tega boje za iolo. B:lo je dne 18 svgusta ns cesarjev rojstveni dan. V cerkvi pa so se učenci nemške floto uprli, da ne pojo ce sarske pesmi. Ns večer so bile dumonstra cije proti Slovencem, pri katerih so tudi nemški otroci kričsli »pereat* Geršak in Slovenci, »hoch Deutschland« itd , to vse pred očmi gospoda nadučitelja. Dva Ormo-žana, gospoda Pr. Gomsi in dr. Geršak, sta so proti nadučitelju pritoiila ns naučno ministerstvo. Posledica je bila. da jo nadučitelj oba in dve priči tožil radi žaljenja časti. Prva dva sta bil» obsojena vsak na 100 gld. globe, pridi ata bili oproščeni. Tako se plačuje v Avstriji slovensko domoljubje!
(Konec (ledi.)
Poljski oklic na Čelic ln Nemce.
V	dunajski p »elsnski zbornici pride v kratkem v razpravo načrt zakona o pospe Aevsnju poljske industrije, ki ga predloži vlada na odločno zahtevo poljskega kluba. Tem povodom objavlja lvovski list »Slovo Polskie« oklic na deške in slovensko po-slsnce, v katerem jih spominja, da so Poljski kot en mož šli v boj s Cehi in Sle» venci za Colje, in pripominja: »Ko bi Cehi in Slovenoi ne glasovali za dodatni predlog poljskega kluba, bi oni dol javnega mnenja v Galiciji, ki nasprotuje češko-poljski zvezi, dobil nov povod zs svoje namene. Svojim bratom moremo torej le tedaj pomagati, ako nas tudi oni ne zapusto v vpratanjih, ki so za nas velike važnosti. — (ježki in slovenski poslanci bodo gotovo ustregli tej ielji poljskega kluba, če le niso poljske koristi v nikakem nasprotju s češkimi, kar pa v tem slučaju bržkone bo.
Wolf proti SchOnererievemu jezikovnemu načrtu.
Z objavljenim jezikovnim načrtom, ki ga je skoval schönerer s svojimi sodrugi, Wolf nikskor ni zadovoljen. Načrt imenuje Wolf g< I o demonstracijo, в katero se ničesar ne doseže, kakor se tudi ničesar ne doseie z grožnjo, če dotičnik nima v roki samokresa. Nsčrt je po njegovem mnenju silno površno delo, ćegar vspeh more biti edino le — blamaža. Izvršitev takega dela zahteva mnogo več časa in napora ter velike odgovornosti V šestih mesecih bi bili prvaki pač lahko kaj boljšega skovali, in će že sami nimajo sposobnih moči za taka dela, naj bi bili z denarjem, ki so ga potrošili za ščuvanje proti K. H. Wollu, najeli v to spo-sobnejih ljudi. — Iz osebnega sovraštva do svojega vedno bolj nevarnega tekmeca odklanja Wolfovo glasilo Schtfnererjanski jezikovni zakon.
Italijansko-švicarski razpor.
V	italijanski poslanski zbornici je v soboto zunsnji minister Prinotti pojašnjeval znani razpor mej Italijo in Švico ter povedal o njem mej drugim sledeče: Poslanik 8ilvestrelli ni zahteval, da se kaznuje anar-histiški list »Riaveglio« radi znanega članka, marveč porabil je le to priliko, ds jo obnovil razne pritožbe proti celi tendenci imenovanega lista. Ofioielen odgovor zveznega sveta na zahtevo, ki se ni niti sprožila, je bil povod obžalovanja vrednemu razponi. Vse kaže, pravi dalje minister, da se z naše strani v tem oziru ni ničesar zakrivilo, in upamo ter želimo, da se nesporszum-Ijenje kmalu odstrani ns čssten in zadovoljiv način. — Pod vtisom tega govora prevladuje v italijanskem psrlamentu prepričanje, da sta obe vladi voljoi čim najpreje obnoviti staro prijateljsko razmerje in da se razpor že v prihodnjih dneh porsvna najkrajšim potem.
Nemiri na Ruskem.
Slični nemiri, kakor v Helsingforsu, so bili tudi v Wieborgu, Tarnal ortu, Abö, Björn-borgu in drugih mestih. Med stavkujočimi delavci v Moskvi in okolici so bili resni nemiri, posebno pa med delavci v tovarnah ta svilo. Stavkujoči zahtevajo zmanjianje delavnega časa za eno uro in sbol|šanje gmotnih razmer. Vojaštvo je moralo napravili red. Govori se o 60 mrtvih in ra-
njenih. V okrajih kijevskem, ksrkovskem, pol tankom so upori kmetov. Vojaštvo j« odilo v dotične krsje. Posestvo velikega kness meklenburškega je opustošeno. Vzrok kmečkih nemirov je baje beda. Kmetje ni-msjo ni potrebnega zs setev io za hrano. V okrajih Poltava in Karkovae je uprlo 18000 kmetov in delavce v. Kijevski generalni guverner je odpotoval v te okraje, ds osebno vodi u dušenje nemirov.
Ameriške grozovit osti na Filipinih.
Pred vojnim sodiščem v Msnili se je pričels te dni zanimiva obravnava proti generalu S m i t h u, ker ga dolie, da je ma jorju Wallerju naroČil, naj z vaomi grozo-vitostmi postopa proti Ftlipincem, ki Še niao hoteli odložiti orožja. General bo skoro gotovo obsojen, ker je celo njegov pravni zastopnik brez ovinkov priznal, da je Smith naročil Wallerju, naj pobija, požiga in Samar popolno opuatoii. Rekel mu je nadalje Smith, da mora biti umorjen vuk, ki nosi orožje in je že dopolnil deseto leto. To povelje je baje izdal radi tega, ker so ns Samsru oboroženi otroci ravno tako nevarni (?), kakor odrasli ljudje. — To pač kaže, d« so Arne-rikanci rsvno tako »človekoljubni«, kaker Angleži, in da je pač umevno, čakaj ae ro dovi tako malo brigajo za angleško »kulturo».
Iz brzojavk.
Deželno-zborske volitve na Niije - Avstrijskem bodo od 14. do 20. oktobra. Združene proti krščanske stranke bodo z vso s lo skušalo doseči vspehe na deželi in tako onemogočiti kršč.-soc. večino v nižjo avstrijskem drž. zboru.
—	Proračunski provizorij. Ker proračun v avstrijskem drž. zboru no bo rešen do konca maja, pride na vrsto nov proračunski provizorij. — Wolf grozi, da bode, ako bode prisiljen, tudi o tistih, ki gs sedaj napadajo, odkril »lepe reči«. Pač čudna družba poštenjakov so Vsonemci!
—	Poljaki v Bosni in Hercegovini. Oblasti so se izjavile, da bodo podpirsle izseljevanje Poljakov v Bosno Hercegovino. S tem vpra&snjem se je pečal tudi poljski klub. Naseljenje se bo vršilo po posebnem kolenizacijskem načrtu in mora vsak izseljenec imeti premoženja 600 gold. — Strankarski s h o d V s e -n e m c e v iz alpskih dežel se bo vrfiil 11. maja. Govorili bodo na shodu poslanci Berger, Malik in Schalk, ki so naprošeni, da v svojih referatih ne omenjajo prepira z Wolfom. — Luegerjekrivl Nemško-nacijonalni prvak dr. Dorschatta je napadel dr. Luegerja, da je on kriv, da sa Lahi glasovali proti Stürkghovi resoluciji v zadevi celjske gimnazije. Pri konferenci načelnikov nemških strank so se namreč krščanski socijaloi izrekli proti temu, da bi pomagali Lahom pri odstranitvi h r v a -ike gimnazije iz P a z i n a. Nato so Lahi glasovali proti atürkghovi resoluciji. — Obstrukcijav nemškem driavnem zboru. Agrarci v nem. dri. zboru napovedujejo obetruk. proti predlogi o sladkornem davku. — Nemiri na Kitajskem. Pri mestu Buan Tsung na meji Suntunga je med oboroienimi prebivalci nekaterih vasij in četami podkralja Juan Schikkaija prišlo do praske, pri kateri je podkralj izgubil 600 mož. — W o 1 f u se izneverjajo. Prva občina, ki je Wolfs izvolila sa častnega člana, Soboch-leben, gs je pozvala, naj odloži častno članstvo te občine. — Novi ogrski trgovinski minister. Zstrja se, ds je že storjen sklep, da se drž. tajnika dr. Franc N a g y j a imenuje ca ogrskega trgovinskega ministra. — Nemški manevri na Poznanjskem. Letošnjih nemških cesarskih vojaških vaj na P o z n a n j -s k e m (!) se udeležita tudi avstrijski in ruski prestolonaslednik. — Angleški vojni minister Brodrick je dejal, da nastane morda v Južni Afriki v kratkem mir, med tem pa Angleška nadaljuje c od-pošiljanjem vojakov in vojnega materijala, da bi tako vojno lahko nadaljevala eno in, ako treba, tudi dve leti. Ta izjava pač kaže, da s mirom v Juini Afriki ne bo nič. — Reški 2 upan potrjen. Cesar je po-
trdil izvolitev dr. Fr. Bio za reškega iu pana. — Odatop čilenskegs ni-nisteratva. Kabintt je podal skupno ostavko, ker cbornios ni dovolila prodaje kriiark »Pinto« in »Errazuriz«. — »N Fr. Preaae« in slsdorni kartet Posl Kliemann je v neki interpelaciji trdil, da je »N. Fr. Presse. dobila od alad. kar tela 100 000 gld. zet), ker je zagovarjala kartel. Imenovani list pa sedaj izjavlja, da nihče v njenem uredništvu ni prejel nobe nega denarja in da je bil list vedno proti temu kartelu.
Dopisi.
Iz Novega mesta, dne 24. aprila 1902. (Prvi občni zbor dolenjskega kletarskega društva).
Prvi občni zbor dolenjskega kletarskega društvs se je vršil po sledečem vsporedu : 1. poročilo načelniks o dosedsnjem delovanju, 2. poročilo blsgajnika o blagajničnem stanju, 3. volitev novega člana v razsodišče, 4 predlog načeletva za prireditev kleti, 5 raznoterosti. K občnemu zboru je prišlo 18 udov večinoma iz Novoga mesta m njega okolice. O njem podamo sledeče poročilo:
Zborovanje, katero ae je vršilo v dvorani g. Windischerja v Kandiji, otvoril je g. B. S k a 1 i c k y, kot njega načelnik, a sledečim nagovorom: Konštatuje zadostno štovilo udeležencev za zborovanje omeni, da se jo načelutvo z mnogimi povabili do do-lenjakih vinogradnikov obrnilo, da bi isti pristopili k društvu, in dosedaj se je odsvalo 54 posestnikov, kateri so uptsčali deležev za 4030 K. deloma glavnih (321, deloma opravilnih (41) Poleg tega je poslala goapa Hočevar-jeva v Krškem 102 K, kot prispevek za en glavni delež in vstopnino, a društvu kot članica ni pristopila. Odbor je imel dosedaj 2 seji. V prvi se je sklenilo, da an obrne do driave, dežele in do kranjske hranilnice v Ljubljani s prošnjami, da iste blagovolijo podpirati to narodnogospodarsko podjetje, ki ima le občen blagi nsmen.
Slavna kranjska hranilnica je prva vslišala prošnjo in sicer za prospeh društva na prav munificenten način. Poslala je ie naČelstvu v občnem zboru dovoljeno podporo 3 0 0 0 k r o n. Da se jo doseglo tako viaoko podporo, zato gre vsa čast in hvala ne le vodstvu kranjsko hranilnice in nje-nenru upravnemu'svetu, ampak osebnemu trudu in poirtvovalnosti mil. g. prošta dr. Elbert a, kateri se je sam v Ljubljano peljal in tam s svojim uplivom tako visoko podporo izprosil. V drugi seji se je sklenilo takoj se zahvaliti kranjski hranilnici za njeno veledušno podporo.
Gosp. dvorni svčtnik Fr. S u k 1 j e je poročal potem o denarnem stanju društva kot predsednik nadzorništva. Društvo je imelo dosedaj 7244 K dohodkov in 202 47 K stroškov, tedaj z vspehom prebitka 704153 K. Naćelstvu se d& absolutory; računi se popolnoma strinjajo c dokazili.
V razsodišče ae voli namesto enega iz-stopivšega člana g. F. S e i d 1, trgovec In posestnik v Novem mestu.
Ker bode dolenjsko kletarsko društvo z letošnjo jesenijo pričelo z nakupovanjem domačih vin ter bode s tem začelo dejansko delovati, zato potrebuje v to svrho potrebnih prostorov in vinske oprave. V ta nsmen se je določil po kratki stvarni debati dati naČelstvu neomejen kredit in presti delokrog.
Pri zadnji točki dnevnega reda : raznoterosti je v prvo mil. g. prošt dr. Elbert v jedrnatih prisrčnih izrazih čeatital načelniku današnjemu zborovanju, gospodu B. Skali c k e m u, kateremu je med zborovanjem tolegrafično došla vesela vest, da je imenovan »c. kr. vinarskim nadzornik o m«, na tem za Dolenjsko vsinem činu izrazujoč nado, da ostane on s tem še dalje čaaa pridobljen Dolenjski. Vsi navzoči so s radostjo pozdravili to novico in isto tsko priljubljenemu gospodu načelniku sborovsnja ne le čeetitali, ampak tudi odobraval', da v 6 država ceniti avoje na polju za povzdigo narodno-gospodar-s k e g a n a p r e d k a vnetein vrloz vspehom delujoče organe, ker skrbi zs zboljšanje njih materijelnega stanja in da se jim ni treba bati, da bi na starost no uiivali jednakih dobrot kakor drugi dri. uradniki.
Nadalje prosi mil. gospod pro&t, da naj ae voli mesto njega kateri drug član v nad-corništvo, ker le on itak preobložen z delom in s drugimi uradnimi posli. Po daljšem prigovarjanju se uda občni želji, da ostane še do prihodnjega občnega zbora.
S tem je bil končan dnevni red prvega občnega zbora dolenjskega kletarskega društva. Mlademu društvu pa želimo enakih dobrotnikov in enake podpore od strani driave in detole in vrlega napredka v občno korist, dolenjskim vinogradnikom in domačemu našemu trudoljubivemu prebivalstvu,
ki je velike densme žrtve investiralo v nove c ameriškimi trtami zasajene vinograde, ki prideluje v njih ie sedaj dosti več in finejša vine, kot prejšnja leta, in ki leti in upa, da se mu trud tudi splsča in mu orno-goči vztrajanje na domsči zemlji!
Rus o Slovencih.
Al. Haruzin: » K r e a t j a n i n A v s tr i j s k o j Krajn1 ijegopo-a trojki«. Otd. ott'ski iz žurnala »Ži-vaja Starina« Vyp. I. 1902. g. 8. Peterburg. Tipografija kn. V. P. Meščanakago Spass kaja 27. 1902 Vel. oktav. Str. 32.
Pod tem naslovom je izšla ravnokar ruska knjiga, ki j e zi nti velike važnosti. Tako natančno doslej še noben Rus ni pisal o Slovencih, kakor g. Hsruzin, in smo mu cato doiini vs> hvalo.
Haruzin je bil proftlo leto na dloven-skem in je natančno proučeval življenje našega ljudstva. Etnogrsfl po navadi niso preveč natančni, a gospod Harusin se je potrudil, da vidi ljudsko življenje, posebno v njegovih podrobnih gospodarskih posebnostih, in sad svojega opazovanja, podkrepljenega s statističnimi podatki, nam podaja v tej knjigi.
Izbral si je kranjskega kmeta kot glavnega zastopnika slovenske narodnosti in s ono Rusom lastno trudoljubivostjo, ki se zanima za vse podrobnosti, opisuje njegov značai in gospodaraki položaj.
Najprej podaje pregled naše zgodovine in splošen geograflčni opis. Potem pa popisuje vse stroke, s katerimi si kranjski kmet ifcče zaslužka. Lesoreja, vinogradaratvo, vse vrste poljedelskega gospodarstva, način obdelovanja, setve, živinoreja, poselako vprašanje, žitna trgovina itd., o vsem pove bistveno in točno glavno sodbo. Haruzinova sodba o enačaju alovenskega naroda je jako ugodna. Pred vsem hvali delavnost našega kmeta. »Ljubja svoj somcjnyj očsg, Slovi-nec Krajny predan i svojej cerkvi. Svobod-nyj i poetomu gordyj kranjskij Slovinco samoljubiv i odinakovo sposoben kak k sel-skomu hozsjstvu, tak i k promialu i tor-govlč. a rsvno k razvitiju umstvennomu. Več eti kačestva Slovinca dolajut ic nego iiznesposobnsgo čelo\61ta. sumčvšsgo ne toljko ostojat svoju narodnost i jeja samo-bytnyja čertv, no vdö'ataja hozajnikom svo-jej strany, vzjav v svoji ruki kak materijalj-nyja bogatatva, tak i rukovoditeljatvo du-hovnago i političeskoga svojego razvitijs.«
Pri tem pa l'aruzin vidi tudi težko krizo, katero mora prestajati naš kmečki stan. Nerazmernost med dohodki in izdatki kaže na nekaj statističnih zgledih, potem pa prestopa do glsvnega dels svoje razprave : do popisa hiš in gospodarskih poslopij slovenskih. Popis je jako nstančen. Posebno ga poživljajo mnogoštevilne po fotografijah prirejene slike. Z'asti so ga zanimale razne vrate kozolcev in slogov po Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Oblike htš je pa proučeval najbolj v blejski okolici, kjer ae je najdalje mudil. Poleg zunanjih slik imamo tu tudi natančne načrte, ic katerih se vidi cidava hiš in razporedba hišne oprave. Ti načrti so narejeni po kmečkih hišah na Bohinjski Beli, v Zaspem in na Bledu.
Ree hvaležni smo g. Hiruzinu z» to poučno knjižico. Balje ne more nihče popisati slovenskega naroda, kakor tisti, ki gTe sa kmetičem v hišo in na polje, ki sočutno opazuje njegove skrbi in težave. In tek po-pisovatelj je g. Haruzin. Želimo, da bi izvedel svoj načrt ter Rusom v takih spisih podal še druge strani iz slovenskega kulturnega razvoja.	L
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. sprila.
Zahvala Podpisani župni urad se zahvaljuje najepoštljiveje prevevišenemu gosp. knecoškofu dr. Antonu Bonaven-turi Jegliču, ki je daroval za pogo-rclce v Zdenski vasi zneeek 100 K. Zupni ursd Dobropolje, dne 27. aprila 1902. And. R a m o v e š , župnik.
Knes Oton Windiaohgräts in soproga na popotovanja Iz Carigrada ae piše: Knez Oton Windischgrlitz in soproga sta se 25. t. m. udeležila praznika »selam-lika«. Potem sta si ogledala hleve in tovarne ca porcelan v Yildizu ter ata bila vsprejeta od sultana, kateri jima je podaril dva konja za ježo.
Ob6nl sbor ..Dramatičnega dm-itva*. V soboto zvečor se je vršil občni zbor »Dramatičnega društva« v tukajšnjem »Narodnem domu«. Na dnevnem redu je bila volitev novega odbora. Predsedoval je g. dr. K. vitez B 1 e i w e i s , ki je povedal, da je odbor izdelal promemorija na deželni sbor in obč. zastop ljubljanski. Dejal je, da od del odbora so ni nadejati kmalu kakega odgovora, v občinskem svetu pa bo v po-