^yuMtCQ***
NO. 143
Domovi m
CdWm—ho
AM€RICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN HANGUAGG OMVr
-	SLOVCNIAN
bervmg Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal1, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 19, 1979
Sovjeti povečati svoj vojaški poseg v Afganistan
MOSKVA, ZSSR. — Zanimanje Sovjetske zveze za izid komunistične revolucije v Afganistanu se je očitno povečalo v zadnjih mesecih. Po podatkih, ki so jih zbrale zahodne obveščevalne agencije, imajo sedaj Sovjeti več koi
5.000	vojaških strokovnjakov in svetovalcev nameščenih po tej državi, med njimi približno 1000 rednih vojakov, ki nadzorujejo najbolj važna o-porišča in letališča. Te številke je potrdilo ameriško tajništvo za zunanje zadeve.
Obenem, pravi tajnišvo, zbirajo Sovjeti nove oklepne in padalske enote tik cb afganistanski meji in dobro poučeni viri v Moskvi ne izključujejo možnosti, da se bodo sovjetski voditelji odločili za nekakšno vojaško zasedbo Afganistana.
Državljanska vojna, ki je izbruhnila kmalu po državnem udaru, ki so ga izvedli člani afganistanske komuni stične stranke, še traja z vso vnemo kljub pomoči, ki jo Sovjeti pošiljajo vladnim silam. Uporniki ne dobivajo znatne gmotne podpore izven države in so torej prisiljeni zapleniti orožje in drugo potrebno opremo od vladnih e-not. Znano je, da je Sovjetska zveza poslala več sto tankov, oklepnih vozil in močno oboroženih helikopterjev, katerih piloti so večinoma sovjetski častniki.
Vlada napreduje
Ta pomoč je precej okrepila vladne sile in zahodni poznavalci razmer smatrajo, da bi bil namen neposrednega sovjetskega posega zadati smrtni udarec upornikom. Pod nobenim pogojem se nočejo Sovjeti vmešavati v Afganistanu na isti način, kot so se ZDA v Vietnamu pred leti.
Ameriška vlada je že sporočila Moskvi, da bi imel vojaški poseg v Afganistan zelo negativne posledice glede odnosov med ZDA in ZSSR. Ker pa so odnosi med obema velesilama že na nizki ravni, menijo opazovalci v Washing-tonu in Moskvi, bodo morda Sovjeti prezrli te svarilne besede. Dejstvo je, da so ZDA tieuutno globoko zapletene v krizi z Iranom glede talcev, kar utegne dati sovjetskim voditeljem vtis, da imajo proste reke v Afganistanu.
Zastopniki uporniškega gibanja izjavljajo, da je navzočnost Sovjetov v njihovi državi znatno večja, kakor poročajo na Zahodu. Eden glavnih voditeljev tega gibanja je Zia Nassery, ki se je naudil pretekli teden v Nev: Delhiju, glavnem mestu Indije. Na tiskovni' konferenci je Nassery trdil, da je več kot
25.000	sovjetskih vojakov v Afganistanu in da so Sovjeti pred nedavnim poslali okoli 800 tankov in 100 helikopterjev komunistični afganistanski vladi.
Zahodni strokovnjaki meni] o, da so te številke zaenkrat močno napihnjene,- so-giaz-ajo pa, da število Sovjetov naglo raste.
V petek, 21. dec., bo izšla
božična številka Ameriške Domovine. Naši raznašale! vam bodo dali list v roke ter vam voščili srečen božič, če boste doma. Ako boste imeli kaj zanje, jim lahko ob tej priliki izročite.
Anglija podpira prizadevanja IDA v prid takev
WASHINGTON,. D. C. — Angleška ministrska predsednica Mrs. Margaret Thatcher, ki je na uradnem obisku v A-meriki, je izjavila, da njena vlada podpira vsa ameriška prizadevanja, ki naj bi vodila do skorajšnje izpustitve ujetih ameriških talcev v Iranu. To je prvi obisk ge. Thatcher--jeve v ZDA, odkar je bila izvoljena maja letos.
Ministrska predsednica se je pogovarjala s predsednikom J. Carterjem o raznih mednarodnih problemih, zlasti pa o Iranu. Carter ji jo razložil ameriško stališče na-pram tej državi in omenil možnost, da bodo ZDA zahtevale od Združenih narodov posebne gospodarske sankcije proti Iranu, ako ne bodo kmalu izpustili vseh talcev na svobodo.
Mrs. Thatcher je v imenu svoje vlade zagootvila, da namerava Anglija podpirati a-meriško zahtevo za takšne sankcije in da bo sodelovala v izvajanju sankcij. Edini pogoj za Anglijo pri tem je, da morajo ZN uradno odobriti sankcije. Brez tega bi moral
angleški parlament sprejeti poseben zakon, kar ne bi bilo tako enostavno.
Oba voditelja sta hotela pred novinarjem poudarjali, da njihovi vladi imata slična stališča glede vseh važnih, perečih mednarodnih zadev Mrs. Thatcher je pohvalila predsednika Carterja zaradi vodstva, ki ga je pokazal v zvezi s krizo v Iranu. Med drugim je rekla: “Mi v Angliji Vas občudujemo, gospod predsednik, ker ste razkrili izredno državništvo, hladnokrvnost in pogumnost.”
Carter se je zahvalil ge. Thatcherjevi v imenu ameriškega ljudstva. Politični opazovalci v Washingtonu pa soglašajo, da si je predsednik pridobil precej ugleda med evropskimi voditelji zaradi svojega obnašanja v sedanji iranski krizi.
VREME
Pretežno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 38 F. Slično vreme jutri.
Zadnje vesti
•	Teheran, Iran. — Trije neznani atentatorji so ubili vodilnega iranskega verskega voditelja Mohameda Mofate-ta. Mofatet je bil zelo blizu Homeinija in iranski revolucionarni svet je takoj izjavil, da so atentatorji bivši člani šahove tajne policije SAVAK in da so delali po navodilih ZDA. Atentatorje pa še niso prejeli.
•	Washington, D.C. — Carterjeva vlada je sporočila, da bo pedvzela stroge ukrepe proti Iranu, ako bodo talci izpostavljeni kakšni mednarodni preiskavi. Nekateri med temi možnimi ukrepi bodo lahko vojaškega značaja, trd. Bela hiša.
•	Ottawa, Kan. — Bivši ministrski predsednik Pierre E. Trudeau je izjavil včeraj, da se je odločil voditi liberalno stranko v prihodnjih kanadskih par iamentarnih volitvah, ki bedo 18. februarja. Ta odločitev je bila najbolj težka v njegovem življenju, je rekel Trudeau.
« Panama City, Pan. — Student j e-levičar ji pro testirajo proti navzočnosti šaha Pahlavija v njihovi državi in so povzročili več manjših izgredov. Včeraj je skupina 300 teh študentov napadla ameriško poslaništvo. Panamske oblasti so jih razpodile in poslopje poslaništvi., ni bilo huje poškodovano.
-----o-----
Novi grobovi
Anton W. Zupančič
Umrl je Anton W. Zupančič, mož Mary, roj. Jurman, oče Mary Ann Arbogast, Janice in Anthonyja, brat Mrs. Angele Milnar in pok. Josepha in Alberta. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Golub na 4703 Superior Ave. v četrtek, 20. decembra, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9. dopoldne. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 3. do 5. in zvečer od 7. do 9.
V; I
Hvalnice Titu in partiji
Med Zvezo nemških sindikatov in Zvezo jugoslovanskih sindikatov je prišlo do resnega nesporazuma. Zastopstvo Zveze jugoslovanskih državnih enotnih sindikatov je odpotovalo iz Hamburga slabe volje, ko se je Zveza nemških sindikatov u-prla in ni hotela podpreti jugoslovanskega predloga, da naj bi prejemali otroci jugoslovanskih zdomcev v Zahodni Nemčiji podk po jugoslovanskih učnih načrtih.
Seveda z a v r n itev Zveze nemških sindikatov nič ne spremeni razmer, za katere svet komaj ve, da že dolgo dejansko veljajo jugoslovanski učni načrti za tako imenovani dopolnilni pouk, ki naj bi ga otroci iz Jugoslavije prejemali samo zato, da ne bi pozabili materinščine. Učitelje, ki jih s tem namenom zaposlujejo nemške učne oblasti in so plačevani iz nemškega davka, poišče vse do kraja Jugoslavija in jim naroča, da poučujejo zdomske otroke v duhu jugoslovanskega reži* ma. Učitelji, ki po mnenju jugoslovanske državne stranke
nimajo potrebne “moralnopolitične u s p o s o bljenosti”, ker npr. hodijo v cerkev, so Verni, niso nemškim šolskim oblastem niti “predloženi”. Učitelji in vzgojitelji, ki ijna-jo vso strokovno usposobljenost, pa živijo kot nasprotniki jugoslovanskega režima v izseljenstvu, sploh ne prihajajo v poštev.
Tako so otroci jugoslovanskih zdomcev v Zvezni republiki Nemčiji 's pomočjo nemškega davka pri tako imenovanem pouku materinščine podvrženi strogemu komunističnemu režimu:	svoje
učitelje morajo celo, kot je v ,Jugoslaviji običajno, imenovati tovariš, dasi večina zdomcev — kot večina jugoslovanskega prebivalstva v domovini — ni komunistična. Mnogi starši bi rajši imeli verski pouk. Nekateri želijo, da hodijo njihovi otroci v šolo v Zvezni republiki Nemčiji, samo zato, da jih s tem odtegnejo komunističnemu vplivu. pri pouku. A to jim ne u-spe, ker se je Zvezna republika Nemčija doslej pokazala
do vseh zahtev jugoslovanske strani kot izredno hlapčevska. Tako je bilo sedaj soglasno sklenjeno, da naj bodo celo otroci jugoslovanskih zdomcev v predšolski starosti po jaslih in otroških vrtcih, izpostavljeni vplivu takšnih vzgojiteljev. Tako imenovani pouk materinega jezika uporabljajo ti učitelji predvsem za to, da jih učijo hvalnic Titu in partiji. To propagandi', ki se je nauče otroci na pamet, pod vodstvom teh učiteljev recitirajo ali v zboru pojo pri prireditvah na čast Titu, partiji ali jugoslovanski ljudski armadi. /
Ob takšnih prireditvah prihaja na dan, da imajo učitelji iz Jugoslavije v Zvezni republiki Nemčiji še drugo nalogo: skoraj vedno so tudi zunaj šole skupinski organizatorji zdomske mladine iz Jugoslavije. 1 Učitelji imajo od Jugoslavije ukaz in opolno-močenje, kolikor moč vse o-troke zbrati v organizacijo “mladih pionirjev”. To se zgodi, ko od otrok zahtevajo, da prisežejo zvestobo Jugoslovan-
AJATOLA HOMEINI SE JE ODLOČIL PODPIRATI VSA STALIŠČA ŠTUDENTOV!
TEHERAN, Iran.. — Po odhodu šaha Pahlevija iz ZDA je obstojalo upanje v Carterjevi vladi, da se bodo iranski voditelji z ajatolo Homeinijem na čelu pomirili glede položaja talcev v poslaništvu in da jih bodo morda celo kmalu izpustili na svobodo.
Zunanji minister Sad egi Ghotbzadeh je med drugim govoril, da bodo nekaj talcev izpustili še pred Božičem. Ker je bilo splošno znano, da je Ghotbzadeh zelo blizu Homeinija, so opazovalci mislili, da govori v Homeinijevem imenu. To mišljenje je navidezno potrdilo dejstvo, da je bil Ghotbzadeh prav tisti, ki ga je Homeini imenoval za naslednika prejšnjega zunanjega ministra Bani-Sadra. Bani Sadr je pač bil odslovljen zato, ker je postal preveč, popustljiv napram ZDA in talcem.
Dogodki zadnjih dni pa kažejo, da je Ghotbzadeh sedaj v istem položaju, kot je bil preje Bani-Sadr. Preteklo nedeljo je zunanji minister sporočil novinarjem, da bodo Iranci začeli s sodno obravnavo vseh talcev pred posebnim sodiščem takoj po ■ Božiču, najkasneje po Novem letu. Študentje, ki nadzorujejo ujete talce in prirerajo dnevne tiskovne konference, so pa izjavili, da Ghotbzadeh sploh nima nobene pravice kaj govoriti ali obljubiti o talcih. Njegova edina dolžnost je. slediti navodilom, ki mu jih dajeta Homeini in iransko ljudstvo,
V ponedeljek je Ghotbzadeh navajal, da namerava Iran imenovati posebno mednarodno komisijo, namen katere ,bo obravnavati vse trditve o zločinih, ki jih naj bi ZDA zagrešile napram Iranu. Zmia-
skemu režimu, in jim v znamenje sprejema v to komunistično otroško zvezo izročijo rdeče rutke in tako imenovane titovke.
Čeprav ta tuja otroška zveza poveličuje totalitarni režim in ni seveda za to nikdar zaprosila v Zvezni republiki Nemčiji za dovoljenje, uganja ta ilegalna zveza zdomcev to naravnost pred očmi nemških oblasti, ki bi morale samoumevno čuti nad tem, da ne bi nihče izvajal nad vestjo zdomskih otrok nikakršnega pritiska.
Nemško javnost zavestno vodijo za nos glede narave tako imenovanega pouka materinščine in politične dejavnosti jugoslovanskih učiteljev, in to celo s sredstvi, ki so prav tako kazniva. Tako so se vršile slovesnosti ob “dnevu mladosti”, ko se praznuje Titov rojstni dan, pod značko mednarodnega združenja “SOS — otroška vas”: tako na stuttgartskem stadionu kot v Nuernbergu so porabili ta znak, ki sc ga prisili na srajce zdomskih otrok.
(Deutsche Tagespost)
nji minister je dodal, da bo naprosil nekaj svetovno priznanih sodnikov in odvetnikov, naj sodelujejo v tej preiskavi.
Vse nejasno
Na podlagi včerajšnjih izjav študentov in Homeinija samega pa ni jasno, ako bodo Iranci ustanovili to komisijo. Opazovalci v Teheranu Inna Zahodu dvomijo, da bc Iranu uspelo najti dovolj u-gledih. osebnosti, ki bi biii pripravljeni pridružiti se takšni preiskavi.
Homeini je rekel, da študentje, ki zasedajo poslaništvo, izražajo hotenje iranskega naroda in da torej imajo njegovo popolno podporo. Ajatola sicer ni. omenil potovanja šaha v Panamo, trdil pa je, da bo predsednik Carter skušal na vsak način preprečiti vrnitev šaha v Iran, ker ve, da bi lahko Pahlevi pojasnil vse ameriške zločine zoper Iran.
Med drugim se je ajatola pritoževal zaradi poročil ameriških in zahodnoevropskih novinarjev o poteku dogodkov v Iranu in posebno o razmerah, v katerih talci živijo.
Zahodni tisk trdi, je rekel Homeini, da talcem ne dajemo nobenih pravic, da jim ne dovolimo dihanja, kopanja, hrane in da jih tepemo vsak dan. To delajo, je nadaljeval Homeini, ker se zavedajo, da je pero močnejše kakor bajonet. Da bi mogli Iranci sami napraviti konec takšnemu početju z dovoljenjem obiska talcev, Hominiju ni prišlo na misel.
Glavni muslimanski sodnik v Teheranu je neki Mohamed Gillani, ki je novinarjem izjavil, da so vsi ameriški talci vohuni. Gillani bi baje voct.T sodno obravnavo proti talcem. Dodal je, da Amerikan-ci ne bi imeli nobenih branilcev pred sodiščem zato, ker ni nobenega iranskega odvetnika, ki bi jih bil pripravljen braniti.
Iranska vlada je sporočila, da bedo nove predsedniške volitve 25. januarja ter volitve za nov parlament 15. februarja, kar bo tudi prva obletnica šahovega padca in zmage revolucije.
-----—o------
Čez deset let cepivo
proti artritisu
STANFORD, Conn. — Naj-novejša raziskovanja človeških posebnosti in njihovih vplivov na razvoj nekaterih bolezni dokazujejo, da bomo čez 10 let lahko imeli cepivo proti boleznim kot so diabetes ali artritis, meni nek znanstvenik z univerze v Stanfordu v Kaliforniji.
Profesor imun ologije dr. Hugh McDevitt namreč zatrjuje, da, če bodo lahko ugotovili genetično nagnjenost posameznika k neki bolezni, na primer diabetesu, in če bodo odkrili virus, ki povzroča to bolezen, je povsem realno pričakovati, da bo moč določiti tudi ustrezne preventivne ukrepe oz. izdelati cepivo.
j Iz Clevelanda j in okolice i
Urad zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaradi praznika zaprt od ponedeljka popoldne ob dveh do četrtka, 27. decembra, ob 8.30 zjutraj. Številka AD za sredo, 26. decembra, ne bo izšla.
Slov. mladinski zbor—
Slovenski mladinski zbor, ki ga vodi g. Miha Vrenko, bo pel božične pesmi v petek, 21. decembra, ob 6. zvečer v Slovenskem domu za ostarele na Neff Road, ob 7.30 pa v Euclid Square Mall.
Vabilo za božičnico—
Društvo SPB v Clevelandu prireja vsakoletno božičnico v nedeljo, 23. decembra, ob 3. uri popoldne v avditoriju Sv. Vida. Po slovenskem običaju se bodo zbrali pri jaslicah, poslušali božično oznanilo in skupaj prepevali božične pesmi. Po sporedu so vsi postreženi s prigrizkom, da si ob prijateljskem kramljanju vo-|ščijo tudi za praznike. Vsi lepo vabljeni.
Odbor KOROTANA za 1979/80—
Novi odbor pevskega odbora “Korotan” je: predsednik, Janez Tominc; podpredsednici:	Rezka Dragar in
Mojca Slak; tajnica, Silvia Krulc; blagajnik, Frank Lovšin; arhivarka, Kati Likozar; odborniki, Marija Gugelj, Tone Hauptman, Marko Jakomin, Mira Kosem, Musi Pogačnik in_ Nejči Slak; člana nadzornega odbora sta Janez Semen in Metka Hauptman. Pevovodja: ing. Franček Go-renšek. Naslov: KOROTAN, 21880 Miller Avenue, Euclid, Ohio 44119.
Rojstni dan—
Jutri, 20. decembra, bo praznovala Svoj 21. rojstni dan ■gdč. Moliie Kathleen Postot-nik, 6926 Hecker Avenue. Ob tej priliki ji voščijo vse najboljše njeni sorodniki, prijateljice in znanke.
Trije mladi Slovenci so postali diakoni—
Preteklo nedeljo, 9. decembra, je prejelo red diakonata 14 semeniščnikov clevelandske škofije, med njimi kar 3, ki so slovenskega rodu. Posvečeni v duhovnike bedo junija prihodnjega leta. Novi slovenski diakoni so: Joseph J. Fortuna (Sv. Janez Nepo-muik), William A. Jerse (Marija Vnebovzeta) in Michael J. Troha {Sv. Kristina). Naše čestitke!
Spominski dar—
Mrs. Anton Stanič, 1225 Norwood Road, je darovala $15 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin pok. Mary Farčnik. Iskrena hvala! Preložena seja—
Društvo Ribnica št. 12 AM-LA ima letno sejo v nedeljo, 23. decembra, ob 9.30 dopoldne v starem poslopju SND na St. Clairju. Izvolili bodo nove odbornike. Po seji bo domača zabava s prigrizkom. Žalostno sporočilo—
G. Anton Žakelj, 5516 Carry Avenue je prejel iz domovine obvestilo, da sta bila včeraj v avtomobilski nesreči pri Novem mestu ubita njegov brat dr. Ciril in njegova žena Ivica. Pogrebna sv. maša bo darovana v’soboto, 22. decembra, ob 9.30 dopoldne v cerkvi sv. Vida.
Ameriška Domovina
V ■ ** I C- "l PU— IIO VI l
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESČ
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
jjEafa.M ~	No. 143 Wed, Dec. 19, 1979
Slovenski Božič
Kaj je bolj znano kot to, da praznovanje velikih verskih resnic v teku leta široko in globoko vpliva na posameznega človeka in na človeško skupnost? Taki vplivi se na zunaj izražajo v raznih ljudskih običajih, obredih,,pregovorih in pesmih. Med krščanskimi prazniki gre v tem oziru prvo mesto obhajanju prazničnih dogodkov okrog rojstva Jezusa Kristusa. Osredje vsega je Sveta noč, ki je resnični Božič, a božična doba se začenja že s prvo adventno nedeljo, konča pa s praznikom J3v. treh kraljev. V celoti obsega tri velike praznike, ki so Sveti dan, Novo leto in Razglašen je.
Katoliška Cerkev, katere dobri ali slabi udje smo skoraj vsi Slovenci doma in na tujem, je vkljub mnogim spremembam v bogoslužju po drugem vatikanskem koncilu obdržala te tri praznike nespremenjene, čeprav se ponekod, recimo v Ameriki, Razglašenje (Trije kralji) ne praznuje 6. januarja, ampak na bližnjo nedeljo, In čeprav je v domovini brezbožna oblast spremenila na zunaj Sveti dan v navaden delaven elan, da bi s tem odpravila spomin na najlepši krščanski praznik rojstva Gospodovega, je Božič s sveto nočjo ohranil svojo veličino in svojo prisrčnost, S tem.se pa ohranjujejo tudi božične navade, razni obredi in pesmi, s katerimi ljudstvo izraža svoja čustva in doživetja notranjega življenja na viden in plastičen način.
Ko govorimo o “ljudstvu”, mislimo na vše Slovence, vendar gre naša misel k izvoru božičnih šeg in navad; ta izvor ni v mestu, ne v tovarni, ampak na deželi v kmetski hiši in v podeželskem malem obrtniškem o-bratu. Tu so se že pred davnimi leti rodili razni običaji, tukaj so bila spočeta besedila in napevi prečudno toplih in prisrčnih božičnih pesmi, katerim bi komaj kje na svetu mogli najti primere. S podeželja se je vse to prenašalo v mesta, a tam se duševho nastrojenje meščana razlikuje od deželana; bolj je ukrojeno po močnih vplivih iz tujega sveta, in zato dostikrat raje sprejema tuje od domačega, ker je bolj svetsko in bolj moderno. Ta proces je mogoče opazovati o Božiču zlasti z' rastočim izpodrivanjem jaslic z božičnim drevesom. Med tem ko starejši rod drevesa na deželi skoraj ni poznal, gotovo ne v kmetski hiši, je sedaj našlo pot tudi tja in se pridružilo tradicionalnim jaslicam, dočim jih je v mestu večidel nadomestilo, kar se pravi — odpravilo.
Božič je na ta način postajal vedno bolj komercia-liziran, trgovsko izkoriščan z različnimi darovi in je zgubljal versko in krščansko osnovo. V naši domovini razvoj v to smer z vso silo pospešuje brezbožna oblast, v Ameriki pa vidimo, da takega"pospeševanja niti ni več treba. Božično dobo je preplavil business. Spričo sedanjega stanja pri praznovanju božične dobe je ne samo dvakrat, marveč'desetkrat prav, da si mi kot verni Slovenci na tujem prikličemo v spomin prelepe verske običaje naših prednikov o božičnih praznikih, te navade obnovimo ali na novo vpeljemo in potem skrbno ohranjamo kot dragoceno dediščino.
Zornic, to je ranih dnevnih maš v adventu (pri nas so bile ob petih zjutraj), ki so se jih podeželski ljudje trumoma udeleževali, seveda ne bo mogoče obnoviti. Najbrž tudi ne nabiranja pravega. mahu za hribec v hišnem kotu za štalico. Verjetno tudi ne izrezovanja podobic pastircev in ovčic, ki smo jih nekoč doma z močnatim lepilom pritrjevali na močan karton, vmes pa prilepili drobno leseno konico za vsaditev v mehki mah. Bilo je zamudno delo za mnogo dni,- a bilo je nenadomestljiva priprava na rojstvo božjega deteta, katere se je udeleževalo mlado in staro. Štalica je bila večinoma iz trde poslikane lepenke, zložljiva, s podobami Deteta v jaslih, Marije in Jožefa, ter seveda — nenadomestljivega velička in oslička. Vse je bilo sila preprosto, malo ali nič umetniško, a simbolika je bila mogočna. globoko duhovno zajeta in občutena. Ravno v tem na ie religiozna prvina teh običajev.
PDhod sv. treh kraljev k hlevcu v Betlehemu je moral biti vedno poudarien v kmečkih jaslicah v bogkovem kotu nad mizo. Tam so jaslice vedno našle svoj prostor s posebnim obredom odstranitve križa in namestitve police za hribec iz kot poper suhega mahu. in za hlevec pod hribom. Zvezde vi«pxe od stropa, ni nikoli smelo manjkati. Po hrihcu so bili v mah potaknje-ni pastn-ji in ovce pod hribom hlevec z družino, a pre-
Ifik'
Beseda iz naroda...
Lekarna Norwood bo še obstojala in posnagala Slovencem
CLEVELAND, O. —'Komaj pred dvemi tedni je velik požar popolnoma uničil trinadstropno zidano zgradbo na 6411 Superior Avenue. Ogenj je zgodaj zjutraj, ko je bil še mrak, prebudil soseda, ki je takoj poklical gasilce, ki so prišli na mesto požara okrog 4. ure zjutraf. Rudy Kozan, Frank Krašovec in Joe She-liga, solastniki Norwood Pharmacy, niso mogli ničesar storiti ali rešiti in so' brez moči žalostno gledali; ’ kako je ogenj neusmiljeno požiral sadove njih dolgoletnega truda in dela, mnogih noči brez spanja. Uničeno je podjetje, v katerega so leta in leta investirali denar, bridko žalosten konec 80 let stare zgradbe.
Frank Krašovec je 1. 1955 skupaj z Adolphom Pretzlaf ustanovil Norwood Drug lekarno na oglu Norwood Road in Superior Avenue. Naselbina je lepo napredovala, saj so tod živeli marljivi in pošteni Slovenci, Poljaki, Litvanci in drugi dobri ljudje. Ta dva. mlada ih podjetna farmacevta, ki sta takrat prišla od vojakov, sta položila temelje za uspešno podjetje, ki je kmalu postalo v naselbini središče za zdravstvene potrebe.
Spomladi leta 1970 se je Mr. Pretzlaf odločil, da prevzame službo v bolnišnici. Rudy Kozan, ki je bil že precej časa znan farmacevt v tej okolici, se je potem pridružil Franku Krašovcu, da skupno ustanovita jwvtw vseslovensko lekarno. Začela se je nova doba. Ljudje so bili navdušeni za to novo kombinacijo dveh znanih in sposobnih mož in so to tudi pokazali s svojo lojalnostjo do novega lekarniškega podjetja.
Približno pet let zatem sta podjetna družabnika odprla novo lekarno na East 185. cesti, dodatno k že obstoječi na oglu Norwood Road - Superior Avenue, da bi tako mogla postreči tudi svojim starim' odjemalcem, ki so se preselili iz St. Clairskega področja v okolico East 185. ceste. Ljudje so jih seveda toplo sprejeli, kakor tudi novega' družabnika Joe Sheliga, ki je prej živel na East 67. cesti.
Lekarna na Norwood Road-Superior Avenue je bila pred kratkim okusno in praktično preurejena. Dodan je bil udoben prostor za jestvine in lekarniški oddelek je bil lepo
prenovljen. Vse je bilo izgubljeno. Ogenj je uničil uradne papirje, ves inventar, pohištvo, prav vse.
Frank in Rudy izjavljata, da bodo odjemalce iz St. Clairskega področja začasno postregli preko lekarne na East 185. cesti. Kdor rabi recept, ki je bil uničen v pogoreli lekarni na Superior A ve., bo zaenkrat lahko postrežen na sledeče načine:
1)	Če imate stare stekleničke iz Superior lekarne, jih prinesite v lekarno na 808 E. 185th Street, ali pa naj vaš zdravnik telefonično sporoči novi recept naravnost lekarni na East 185. cesti, tel. 531-9188.
2)	Po prvi dopolnitvi stekleničke Ikhko dobite zdravila, če telefonično pokličete lekarno na East 185. cesti in navedete š t e v i 1 ko recepta. Lekarna vam bo potem dostavila zdravila. Frank in Rudy bosta za ostarele odjemalce zdravil tudi v bodoče zastonj dostavljala zdravila preko navadnih 10% popusta in tudi ohranila znatne popu ste na cenah na. zdravstvenih in lepotičnih , pripomočkih, karte, keramične izdelke in za gotove jestvine, dišeče tekočine (parfume), kolbnjske vode in še na mnogih drugih rečeh.
Če bo nova lekarna kdaj odprta v st.-clairski okolici, je odvisno od mnogih različnih zadev. Frank in Rudy se hvaležno zahvaljujeta za vse klice in vzpodbude v tem času velikih sitnosti. Dobro se zavedata, da so jima molitve in vzpodbude zelo pomagale prebrodili težave v tej nesreči, i- - Jože Melaher
iožiitio pismo misijonarja iz iasubija
Chelston, 3. dec. 1979.
Dragi prijatelji v ZDA in Kanadi,
mir Gospodovi
Božič je pred vrati. Rad bi pisal vsakemu posebej in o-sebno, a. mi ni mogoče, zato vas prosim, da mi oprostite in da vzamete te vrstice kot osebno na vas naslovljene.
Za Božič in novo leto vans želim obilo božjega miru. medsebojne ljubezni ter blagoslova pri vseh vaših prizadevanjih. Istočasno se vam prisrčno zahvaljujem za vaše vsestransko sodelovanje in pomoč pri našem misijonskem delu. Bog plačaj!
Sledi kratka kronika iz Chelstona. S počitnic sem se
den je bilo vse to prav narejeno v zadnjih dneh pred Božičem, je dalo dovolj posla vsem pri hiši. Kajti kritično oko tega in onega je hotelo predrugačiti zdaj te, zdaj ono, dokler ni celotna izdelava bila vsem všeč. Naš. sosed Štrukelj pa je v sredo velikega hriba mahu pokonci postavil kartonast votel valjar z nalepljenimi podobami treh kraljev na konjih. Sredi valjarja se je prižgala sveča, katere vročina je s posebno pripravo valjar vrtela, da so kralji neprestano jezdili eden za drugim, zraven je pa na drobne zvončke še cingljalo. Kmalu bo minilo 80 let od takrat, pa tistih kraljev nisem pozabil.
Duhovno jedro Božiča je polnočnica. Kar je količkaj moglo od hiše, se je odpravilo na ponočno pot v farno cerkev. .Kdor ni sam doživel, si zelo težko predstavlja podeželsko polnočnico, kot smo jo doživljali pred prvo svetovno vojno, ko niso bili še pobrali dragocenih zvonov za kanone. Začeli so'se oglašati že dolgo pred polnočjo, potem na .sta bila vsa zemlja in nebo polna nepopisne pesmi bronastih src, ki’so'radostno in zmagoslavno oznanjali prihod Odrešenika sveta. Zvonovi nikoli ne polo tako kot v Sveti noči. Potem se pa v daljavi zasveti prva bakla, za njo druga in tretja: svetijo vernim ljudem v tempi noči.na poti k hlevcu v Betlehemu, ki je sedaj v razkošno razsvetljeni farni cerkvi. Plamenice, spletene iz suhih viter, gorilo visoke, oa-klonosci jih skrbno, vešče sučeio. za plamenicami gazi-io po snegu dolge vrste vernih ljudi - naših prodni-kov.
vrnil 15. maja 1979. Med mojo odsotnostjo je bilo nekako tako, kot če oče in mati gresta na počitnice in mladoletni otroci sami ostanejo doma. Želeli so, da bi se že skoraj vrnil in kar hitro srno stvari spravili v red in sedaj lepo nadaljujemo in napredujemo z delom.
5r avgusta smo začeli maševati v novi cerkvi v Chaindi, čeprav še ni popolnoma skon-čana in še ni posvečena. Maše van j e v njej je zelo prijetno; je dobro akustična in hladna.
2. septembra pa smo začeli, maševati v novi cerkvi v Ka-mangi, čeprav v njej in okoli nje še delamo. Glavna nepri-lika, da smo pohiteli maševati v novi cerkvi, je bila v tem, da je bila dvorana, kjer smo imeli mašo, premajhna in je več kot polovico ljudi bilo zunaj.
8. septembra'smo imeli vse-škofijsko romanje k Mariji, ki pri nas še nima bežjepotne cerkve. Letos smo romanje c f g a n i z ir a 1 i na področju Chelstona, kjer naj bi v bližnji bodočnosti začeli zidati Marijino baziliko. Romanje je bilo na prostem in je lepo uspelo. Nanj smo se pripravili z devetdnevnico.
28. oktobra smo imeli birmo. Birmanih je bilo 46 odraslih mož in žena in 22 fantov in deklet. Otrok pri nas ne pripuščamo k sv. birmi. Na birmansko mašo so prišli tudi verniki iz Chainde in Kamange, tako da je bila cerkev res napolnjena in še Zunaj jih je nekaj ostalo.
V	oktobru smo organizirali čez 30. skupin, ki so skupaj molile sv. rožni venec. To je \-redno omeniti, če pomislimo, da pred petimi leti praktično ni bilo: družine, ki bi molila rožni Venec dnevno in je bila la. peščica žensk, ki so spiioh-zijale'me&ti.sražfif'. Venec.
Za konec naj omenim, da bo treba opremiti dvW novi zakristiji in sicer v Kamagi in Chaindi. Ako bi kdo mogel v ta namen kaj prispevati, mu bomo zelo hvaležni. Potrebujemo mašne , plašče vseh barv, oltarne prte; oltarja sta 2 metra dolga in 80 cm široka. Kelihov imamo dovolj, pač pa rabimo dva srednje velika c i b o r ija, turibulum čolniček za kadilo ter 'drugo* drobnarijo.
V	božični noči bomo še posebej združeni ' v Gospodu; sv. mašo bom daroval po vašem namenu, vi se pa mene spomnite in vsega našega dela.
Iskreno pozdravlja'Vaš hvaležni
L. Tomazin, S.J.
P.O. Box CH. 55
Chelston
Lusaka - Zambia
DR. ZDRAVKO KALAN;
Pred trideset leti
VIL
Erštetova gostilna
V soboto popoldne sva zahajala k Erštetu. Tam so se zbirali taki, ki so nas .(radi imeli in novi. Bilo je vedno veselo. Eršte nas je za mal denar gostil z dobro hrano in napijal z odlično pijačo. Vinku in meni je tudi menjal čeke v težko prisluženo gotovino.
w,' ,	>
Lojze Eršte
Eršte je bil izreden človek, samorastnik prvega reda, vreden, da bi ga v kakem delu opisala Finžgar ali Cankar. Skricev ni maral, spoštoval in cenil je samo telesno delo. Ko je postal profesor Pojasnil sem Jerriju in ostalim, da sem doktoriral na ljubljanski univerzi, da sem delal štiri leta po različnih advokatskih pisarnah in eno leto zastonj na sodišču, da sem moral polagati advokatski izpit in da sem bil po izpitu skoraj štiri leta odvetnik v Celju. Zaključil sem:
. “Veseli me, da sem napisal tako, da ste vsi razumeli. Vedno sem se trudil, da sem pisal tako, kakor ljudstvo govori in sem rabil .tujke le, " kadar zanjo ni bilo slovenskih besed. Zdaj pa‘pijmo, jaz sem žejen!”.
“Kalan, nič ne zameri!” je rekel Jerry “povedal sem samo to, kar sem mislil!” Zvečer me je peljal Jerry z avtom domov. Ob slovesu je rekel, da me bo ob prvi priliki povabil k sebi na kranjske klobase.
V New Yorku sem kasneje od Clevelanda pogrešal edino tisto prijetno domačnost slovenskih gostiln, kjer so ljudje jedli, a se niso nažrli, pili, a se niso napili, govorili o mladosti, starem kraju, šolanju in zbijali šale. Večkrat sem komaj verjel, da sem v Ameriki. Ugotovil sem, da so bili Slovenci v Clevelandu nadpovprečno bistri in dobri ljudje.
Z Vinkom sva se družila tudi z . monsignorjem Škrbcem, modrim, prevdarnim in izkušenim dekanom iz Kranja.
Cerkev je to noč kraj srečnega in veselega doživljanja učlovečenja božje Besede. Orgle donijo nocoj bolj prisrčno, pevci na koru začenjajo božične pesmi, množica poprime, srca se odpro, po cerkvi valovi v pesem odeta blagovest o Otroku, štalici in pastircih. Župnikova beseda v pridigi slavi božjo ljubezen in vliva tolažbo v potrta srca, ki jih je vedno dovolj. Po vrnitvi od polnočnice se vsa družina vsede k belo pogrnjeni mizi s poprtnjakom in drugimi telesnimi dobrotami založeni. Kajti na ta praznik mora biti deležno praznovanja tudi telo, navadno s svežimi kolinami ki so šle po strogemu postu prejšnjega dne v veliko slast.
Preskočili bomo zaradi omenjenega prostora običaje Silvestrovega večera, a vsaj kratko moramo omeniti starodavno koledovanje o treh kraljih. Doraščajo-či paglavci, pa tudi že dorastli fantje se oblečejo v za silo prirejena duhovniška 'oblačila, posadijo zlate krone na glavo, nataknejo na visok kol zvezdo, oprtajo bisago in se napotijo od hiše do hiše, prepevajoč koledni-ško pesem o svetih treh kraljih. Ljudje so'jih svojčas radi sprejemali in jih obdarovali s suhimi hruškami, o-rehi. potico, pa je tudi kaj od kolin padlo v malho’ v pest pa kak groš. Obred je zanimiv po besedilu in napevu. opisan je podrobno v knjigi Di;užbe sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1970, ki nosi naslov “Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta”. Poglavje o kralju Boltežariu ie pred leti ponovila slovenska oddaja .radia v Trstu kot spločng omembe vreden star slovenski običai.
L. P.
. r"
Rev. Matija Jager
Neko nedeljo popoldne sva se peljala z njim v Barberton, obiskat župnika Jagra. Ko mi je Jager predstavil svojo gospodinjo, sem rekel:
“Gospa, vi ste pa iz Šentjerneja!”
“Moj pokojni mož je bil iz Šentjerneja, jaz sem pa iz Loke. Kako ste pa uganili, da je bil iz Šentjerneja?”
“To ni bilo težko uganiti. Perhneti so vsi iz Šentjerneja in okolice. Vi ste pa iz Loke? Govorica vas izdaj a,’da ste iz Škofje Loke. Jaz sem tudi od tam.”
Kasneje sva ugotovila, da je je poznala moje starše.
V hipu sem se nečesa spomnil.
“Gospa, ali poznate nekega Johna Perhneta? Bil je v ameriški vojski in srečal sem ga po vojni v Muenchenu. Spominjam se, da je rekel, da je doma iz Clevelanda.”
“Seveda ga poznam. John je moj sin!”
Vsi so prisluhnili najinemu razgovoru. Gospa je vesela povedala župniku, da poznam njenega sina Johna, ki sem ga srečal v Nemčiji po vojni. Župnik Jager ni nič rekel. .Vstal je od mize in telefoniral Johnu v Cleveland. Bil je doma. Povedal mu je, da sla pri njem dva slovenska fanta, ki se ga spominjata kot vojaka iz Nemčije.
“Pridi doli, če moreš!” ga je vabil župnik.
Ni trajalo dolgo, ko se je pojavil John. Takoj naju je prepoznal, čeprav smo se samo enkrat videli. Povedal je, da nas ni mogel več obiskati, ker je bila še tisti teden njegova edinica prestavljena iz Muenchena.
Kasneje sem Johna več-kfat videl v cerkvi sv. Vida.
(Dalje prihochijič)
/z naših vrst
St. Catharines, Ont. — Hvala lepa za opozorilo obnovitve Ameriške Domovine. Tu Vam prilagam ček za enoletno naročnino. Želim vsem skupaj pri upravi A.D. i« vsem bralcem lista vesele
/
božične praznike in uspeha ter božjega blagoslova polno novo leto 1980.
Pozdrav!
Ana Strojin
*
New Smyrna Beach, Pia. — Cenjeno uredništvo! Hvala za opozorilo, da mi bo naročnina potekla. Ker je bil moj pok-soprog Joe Ceglar dolgoletni naročnik Ameriške Domovine, je vedno skrbel, da se po* ravna naročnina pravočasno. Torej tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto, kar jo več, je pa njemu v spomin. Pozdrave vsem!
S spoštovanjem
Mildred Ceglar *
Toronto, Ont. •— Spoštovano uredništvo! Hvala za obvestilo za poravnavo naročnine A.D. Tukaj Vam pošiljam v gotovini $40 zd enoletno naročnino.
Vas vse skupaj pri uredtu-/ šivu prav lepo pozdravljam.
,	Anton Štih
m j

DOM LIPA
TORONTO, Ont. — Nedelja, 2. decembra, bo s svetlini spominom zapisana v kroniki dela za slovenski starostni dom Lipa.
V zgodnjem jutru je počivala zemlja pod svežo snežno odejo. Po drevesnih vejah in grmovju je v tisočerih biserih odsevalo sonce in pozdravljalo z jasnega neba idilično zimsko pokrajino v nedeljskem miru.
Z glavne ceste zavijemo na stransko pot. Ni stopinje, ne razvoženega voznega sledu na tleh. Vsa čista in pokojna leži pred nami ta naša nova posest in čaka novega življenja.
S severa je pihal rezki veter in se ustavljal ob zgornji ograji. Po položni dovozni poti dospemo do prijetnega domovanja v bregu. In v tistem nedeljskem jutru je bilo kot pravljica ... B r e z m adežna, nedotaknjena od človeških stopinj, se je razgrinjala zemlja tja dol do potoka, kjer je žuborela voda in se izgubljala na drugi strani velike ceste. Sonce je bleščalo v velikih oknih hiše v bregu, odete z zelenimi smrekami in nebeškim mirom. Nehote bi človek s svetopisemskimi besedami vzkliknil: “... Dobro mi je tukaj biti. Ostanimo in postavimo si šotore! ...”
Vstali smo v realnost dneva.. . Nekam pomembno so zaropotali ključi v hišnih vratih ... Prvikrat smo vstopili v hišo. Iz notranjosti je po domače zadišalo. Veliki družinski prostori so bili polni sonca in očem se je nudil krasen razgled po obsežni dolini preko potoka na golf-park do oddaljenih naselij v Etobicoke.
To nedeljo smo pričakovali obiskov. Pripravljalni odbor je ob priliki prevzema hiše in posestva na 52 Neilson Drive naznanil takozvano “Open House”, odprl vrata vsem, ki se zanimajo za rast in razvoj Doma Lipa. Tako smo imeli polne roke dela. Z zelenjem in cvetjem iz domače tople grede ob hiši smo okrasili zgornje prostore, razvili slovensko in kanadsko zastavo,
postavili mize in stole za drage obiskovalce, na štedilnik pa pristavili posodo za kava in druge dobrote. Z obilno mero dobre volje in ljubezni do plemenitih načrtov pa smo napolnili naša srca in jih pripravili za to naše vseslovensko človečansko podjetje.
Potem so prišli prvi, drugi in tretji obiskovalci... ves dan so prihajali. Bog nas je bil vseh gotovo vesel, saj je vladalo v tem noveh kraju izredno toplo razpoloženje in prijetno vzdušje, kot smo ga v slovenski skupnosti redkokdaj doživeli izven lastnih družinskih domov.
Bila je v resnici prva adventna nedelja... V s t o p ili smo v novo dobo pričakovanja velikih dogodkov, po katerih kliče naš čas. V skorajšnji bodočnosti gledamo novi Dom Lipa in prosimo Boga, da bi naklonil srca onih, ki so odgovorni zastopniki zunanjih oblasti, da spoznajo in razumejo potrebe slovenske torontske in ontarijske skupnosti ter polnomočno in soglasno podpirajo naše samostojno socialno in karitativno delo v službi naših ostarelih in pomoči potrebnih bratov in sester.
Največ obiskovalcev se je zbralo ob tretji uri, ko je č. g. Janez Kopač, sedanji predsednik nabiralne akcije, poklical in prosil božji blagoslov na to hišo in vse poznejše prebivalce, ki bodo tu živeli v miru in preprosti naravi.
V ognjišču je prasketal o-genj. Popoldansko sonce je o-grevalo naše hrbte skozi šipe. V prijetnem razgovoru ob kavi in pecivu je minevalo nedeljsko popoldne. Člani pripravljalnega odbora so pozdravili v svoji sredi pravnega svetovalca advokata Karla Vipavca, ki je s svojo gospo obiskal naš novi dom, mnoge znane slovenske rojake, Marijine sestre in čč. gg. duhovnike iz župnije Brezmadežne. Mnogi so spet položili svoj dar v gradbeni sklad Doma Lipa. Med njimi je darovala ga. Vera Glas sto dolarjev v spomin 22-1 e t n i c e svojega
t
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto posebno našim ženam in dekletom, ki potrpijo, ko smo mi v službi, ki mnogokrat radi nujnega dela traja celo noč.
TORONTSKI TAROKISTI
E:
«>•
KOMPAS TRAVEL
635 A Bloor W. Toronto, Ont, M6G 1V8

prihoda v Kanado. Tako, vidimo, je Dom Lipa postal simbol in vir naših mnogih in vseobsegajočih plemenitih namenov in dejanj.
Slovenski podjetnosti in iznajdljivosti je zdaj dana še ena prilika, da sprostimo svoje moči in dobro voljo, svoje talente, delovne in gospodarske zmožnosti in postavimo slovenskemu imenu v Kanadi trajni spomenik. Pripravljalni odbor se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so velikodušno po svojih močeh pomagali in prispevali v nabiralno akcijo, ki še ni končana. Naš ideal je pred prihodnjim poletjem zbrati polno vsoto, kar po sedanjih uspehih nabiralne akcije upamo z božjim blagoslovom in krščansko plemenitostjo naših ljudi doseči. Skupni darovi bodo na ta način izbrisali ves dolg in obresti in nov gradbeni sklad bo gotovo poroštvo bodočega Doma Lipa.
Dom Lipa vabi... Morda se bomo še to zimo zbirali ob toplem ognjišču ... k pogovoru, ročnim delom in drugim opravkom, za r a z v e d r ilo, medsebojno povez anost in podporo. O vsem bomo stalno poročali. Še enkrat iskrena hvala in Bog plačaj za dosedanjo pomoč in sodelovanje!
Anica Resnik
------o------
Nova Hrvafska
TORONTO, Ont. — Med najvažnejšimi dogodki hrvaške emigracije v tekočem letu moremo šteti uspešne volitve v tretji hrvaški sabor v diaspori, ki se imenuje HRVAŠKO NARODNO VEJEČE. Pred volitvami v to predstavniško telo, ki združuje v emigraciji skoraj vse pomembne hrvaške poli t i č n e struje in posamezne Hrvate z važno izjemo Hrvatske se-Ijačke štranke in konservativne struje ustašev, je izgle-dalo slabo. Novejši emigranti “prolečari” pod vodstvom Markuša Zlatke iz Švedske in Rudolfa Arapovica iz Wa-shingtona, D.C., so ustvarili namreč pred volitvami težak, nepotreben in nerazumljiv spor s težkim napadom na staro emigracijo.
V	časopisnem članku “Hr-vatski vukovi” so izjavili, da bi bilo bolje zanjo, ako bi padla v Pliberku skupaj s hrvaško vojsko, češ da itak nič ne koristi. Ko je bil ta napad odbit, so poskusili tik pred volitvami kandidirati Zvonka Bušiča in ženo, oba v zaporu zaradi ugrabitve TWA letala. Zmerna struja je tudi to odbila z motivacijo, da bi potem HNV izglodalo preveč kompromitirano. Rezultat volitev je dal prav zmerni struji. V saboru so sile tako razdeljene, da imajo zmerni skromno večino, dočim imajo novi večjo kohezijo med svojimi odborniki. Delo bo v saboru nedvomno zaradi takega razmerja sil dokaj težko.
Največ glasov, to je 2500 od približno 6000 dosegljivih, je dobil g. Mario Dešpoja, nestrankarski človek iz Avstralije, silno popularen, ker je dve leti Avstraliji in Jugoslaviji navkljub vodil hrvaško ambasado v Canberri. Drugo mesto je pripadlo prof. Mirku Vidoviču, znan pisatelj mlajše generacije. Poznane osebnosti v novem HNV so še dr. V. Vranič, bivši minister v NDH, dr. M. Meštrovič, dr. I. Jelič in prof. B. Radiča.
V	HSS v Kanadi in ZDA so nastale težke razmere. Dr.
Juraj Krnjevič ima namreč
težak spor z dr. M. G. Zorki-nom, predsednikom HSS v Kanadi, katerega je brez konzultacije enostavno izključil iz stranke. Dr. Zorkin se je postavil po robu in imamo v Kanadi in ZDA popoln kaos v vrstah HSS z dvemi glasili in še drago pravdo na sodišču, kdo je pravi lastnik glasila in ostalega premoženja.
Hrvaški emigranti so nedvomno uspeli seznaniti svetovno javnost z njihovo težnjo po osamosvojitvi. Na žalost gredo vsaj nekateri v težke skrajnosti in gorje tistim, ki jim slepo ne sledijo! Zanimivo je, da so sedaj proti vsaki povezavi s Srbi, vsaj tako se sliši v emigraciji, dočim so ravno Hrvati leta 1918 z izjemo 8 odbornikov v Saboru vsi glasovali, da gredo takoj v Beograd ponudit zedinjenje. Takrat je samo malo manjkalo, da ne bi množica ljudi, baje Dalmatinci, linčala Stjepana Radiča, ko je ta čisto pravilno govoril, da ne mara v Beograd neinformiran, tako kot goska v meglo.
Povezava hrvaške emigracije z domovino je šibka in človek ima vtis, da je na Hrvaškem v SFRJ več realnosti in da je tam bolj izrazita tendenca po večji ali celo absolutni ekonomski avtonomiji, in manj po separaciji. Kakšnih terorističnih ali propagandnih akcij na Hrvaškem ni zaslediti vse od nesrečnega Bugojna in avstralske akcije naprej, ki so bile med drugim obe infiltrirane in brez ljudskega odziva. Hrvaški problem in posredno problem mirnega prehodnega stanja po drugi Jugoslaviji je seveda na popolnoma mrtvi točki in iz-gleda, da emigracija greši, ker:
a)	Hrvati in Srbi ne iščejo ali vsaj ne najdejo prav ega kontakta. Sporazum obeli strank bi odprl izredne možnosti, ker so prilike take, da je Jugoslavija edina država vzhodnega bloka, ki bi mogla najti pot v svobodo navkljub Brež-njevi doktrini.
b)	Hrvati in Srbi ne povedo glede bodoče razmejitve realnih gledišč. Zaenkrat se samo slišijo skrajna stališča, ki jih nihče ne more jemati resno. Danes je neizpodbitno dejstvo, ustvarjeno zaradi silne konfrontacije med obema narodoma že leta 1941, obstoj republik Bosne in Hercegovine.
c)	se poziva vse mogoče sile izven J u g o s 1 avije, med drugimi celo Bolgarijo, Albanijo, da naj ob dani priliki intervenirajo, kar naravnost sili prizadete, da žele ostati pri status quo!
HNV in še posebej hrvat-ska notranja opozicija stoje pred težkimi problemi. Naša slovensko usoda je hočeš-no-češ v mnogočem vezana na njihovo. Pri njihovem stremljenju za mirno rešitev jim bomo stali ramo ob rami.
Dr. Peter Urbanc ------o—-—
•	Potovanja skupinska ta
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Do bi jan je sorodnikov aa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Oklo 44102 Phone 431-3500

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO
ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM
(Pristina*
CLEVELAND. O.
MALI OGLASI
TELLER Full time
Full time position, available for our office located at 6235 St. Clair Ave. Applicants must have light typing skills, good math ability and enjoy working with the public. Experience preferred, but will train. Excellent fringe benefits. For an appointment call Denise or Beth in the personnel dept.
BBOADVIEW SAVINGS & LOAN CO.
351-2200
Equal opportunity employer M.F.H.
(143-145)
Apartment for Rent
E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620.
PLESNA SKUPINA KRES
Vesele božične praznike in srečno novo leto, želita vsem sorodnikom, znancem, in prijateljem
FRANK IN JELKA KUHEL
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA PRIJATELJEM IN ZNANCEM
Jože, Mili, Sonja in Lenka LEKAN
Willoughby Hills. Ohio
Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St. Clair area. Will train. 526-8620.
_________________________(X)
OSKRBNIKA iščemo
Za Slov. delavski dom na Waterloo Rd. Zakonski par. Znanje angleščine nujno. Stanovanje, plača in vse “utilities”. Kličite 481-5378 Vvj" ali 481-0047.	ftf
_________________________(X)
Looking for couple to do uK light janitorial work at the at Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
CaU 732-7880
_________________________(X)
APARTMENT FOR RENT
E. 71 St. off St. Clair, 2 bedrooms, / 6 rooms, separate utilities. Call A.M. 241-2044 — P.M. 843-8033.
(137-146)
PART TIME INCOME
CLEANING OFFICES FIVE EVENINGS A WEEK. EAST FORTIETH AND SUPERIOR AREA. EXPERIENCED ONLY. CALL FOR APPOINTMENT. 871-5622.
(140-143)
DRUŽINA JANEZ IN ANICA GEND0L
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
908 E. 73 St.
Cleveland, Ohio 44103
Blagoslovljene božične praznike in
srečno novo leto
želi vsem znancem in prijateljem
FRANK STANIŠA
S. River W, Geneva, Ohio
Vsem sorodnikom, sorojakom, prijateljem in znancem, kjerkoli jih doseže Ameriška domovina, želita vesele božične praznike in srečno novo leto
t
JOHN IN MARY PETRIČ
451 E. 156 Str. Cleveland, Ohio 44110
JOHN PETRIČ
lastnik brivnice na, 185. cesti,
želi vsem svojim obiskovalcem in vsem Slovencem VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
Med naprodaj. 692-0651 (142-144)
Help Wanted
Help wanted in Housekeeping Dept, either part time or full time. Apply in person at the Slovene Home for the Aged, 18620 Neff Rd. 486-0268. Eqiual opportunity employer.
(142-144) y
Zaposlitev dobite!
Slovenski dom za ostarele na 18620 Neff Road, Cleveland, Ohio, tel. 486-0268, nudi zaposlitev za gospodinjstvo, polni ali delni čas. Javite se osebno na Domu. Poslodajalec z enakimi priložnostmi.
(142-144)
POLNO ZAPOSLITEV
dobi oseba, ki govori slovensko ali hrvaško.
Anzlovarjeva trgovina 6214 St. Clair Ave.
(M-W-X)
Blagoslovljene božične praznike in zadovoljno novo leto želi vsem prijateljem in znancem
DRUŽINA ANTON VEGEL
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
DRUŽINA ANTON OSREDKAR
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem prijateljem in znancem
MR. IN MRS. IGNAC TAVČAR
MEADVILLE, PA.
SEASON’S GREETINGS
mirmrnoz Tmumrns* december is, 1975
Štajerski klub
ŽELI SVOJIM ČLANOM, NJIHOVIM DRUŽINAM, ROJAKOM, PRIJATELJEM, PODPORNIKOM, UDELEŽE VALCEM KLUBOVIH PRIREDITEV IN. VSEM ZAVEDNIM SLOVENCEM
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI
LOJZKA FEGUŠ
5714 BONNA AVE. CLEVELAND, O. 44103
Vesele božične praznike in, srečno novo leto
,	'•	i	■’
želita vsem prijateljem in znancem
JOŽE IN ZALKA BOH
394 E. 162 St.
Cleveland, O.
i
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO
VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
VIKTORIJA, TONI, ANI In TONE MEDVED
EUCLID, OHIO
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita sorodnikom in prijateljem
FRANK IN MARIJA STROPNIK S SINOM BRANKOM
Trebeč Aveiuie
JOSE?« DRGSMIG m SIN GABRIEL
917 E. 73 St.	Cleveland, Ohio
Želita vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem- in znancem SREČNE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER BLAGOSLOVLJENO NOVO- LETO TUKAJ IN V KANADI
DR. ZDRAVKO IN MANIJAKA KALAN
New York
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1980 želimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
LOVRO, IVANKA, LOVRO ML. TONE, VINKO IN IVI ROZMAN
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
FRANK IN IVI MAUSAR
17910 Brazil Rd.
Cleveland, Ohio 44119
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi družina
mum m nm mmmiK alcžjz mm
MAKS SIMONČIČ:
Dolga haljica za Dete hozje
Letošnje leto je ZN proglasilo za LETO OTROKA. To božično povestico sem napisal v poklon našim slovenskim o-t trokom. Stopimo vsaj za trenutek v njihov svet, zaželje-ni kraj, raj lepote in fantazij-Otroška vera kraljuje v njem, je čist in neomadeževan, poln upov in želja. Vsebina te pb-vestice ima resnično podlago.
*
V gorah, kjer veter gospodari in kjer se dež srečuje z okroglo točo, imajo Rebolovi svojo, iz smrekovih debel stesano kočo.
Lepa in prostorna je. Umetniško izrezljani okenski o-kvirji pa še zelo povzdignejo njeno zunanjost.
Rebolova sta oba upokojena učitelja.
Za dober streljaj od koče je v dolini vas.
Vaščani so gruntarji, pa nekaj bajtarjev je tudi med njimi. Vsi se skupaj drže na plahti zemlje. Tesarijo in o-glarijo. Ljudje pravijo, da so pravi mojstri v tem.
Tudi travniki so tam gori sočno zeleni in poljski pridela ki vredni imena. Živina pa je zdrava in debela,
Opojni duh prihaja iz gozda, se meša med prijetni vonj sena in gnoja, kadar pa pastirji pečejo krompir, diši po vsej gmajni prav do doline.
Iz vasi lahko vidiš potegnjeno grapo. Nastlana je z odpadlim listjem in iglastimi ščetinci, preko nje pa se plazi rnodrozeleni mah. Kakor sonce skače po njej in jo ogreva, diši po plesnobi in ptiči zobajo ob njenem robu rastoče robidnice. Pozimi pa tam okoli skačejo veverice za odpadlimi češarki, da si nasitijo lačne želodčke.
Lepo je življenje med temi gorjani. Bogaboječi so in pošteni.
Na bregu stoji cerkev, poleg nje je cerkvena dvorana z dvema šolskima sobama. Dovolj prostora je za tiste tri pesti vaških paglavcev, katerim učitelj in kaplan brihta-ta gorske glave.
■ Semkaj se selita danes Rebolova. S seboj sta pripeljala tudi veliko papirnato škatljo z lesenimi jaslicami, božično darilo farni cerkvi.
Komaj so jih v farovžu razložili, že sta bila oba gospoda pri njih. Mojstersko delo teh dveh učiteljev. Posebno lep je Jezuščkov kipec, niti z besedo se ne da povedati.
Zamišljen kaplan se je obrnil proti gospodu in dejal:
“Veste, s štirimi prsti lahko odštejeva dneve do svete noči.”
Župnik še je počehljal pu plešasti glavi in potem ukazal mlademu, da skliče prostovoljce za drugi dan v cerkev.
Že zarana so prišli, pa veliko jih je bilo tudi.
Starejši so bili zaposleni z okrašenjem notranjih zidov, mladina pa je pomagala kaplanu in Rebolu s postavljanjem jaslic.
Najprvo so izoblikovali hrib iz starega papirja, katerega sb nanesli z vseh krajev in koncev. Pokrili so ga z mahom in je izgledal kot bi že od nekdaj stal na tistem mestu. Delo je šlo hitro od rok, ura pa tudi na zaustavljala minut.
Že je mrak čepnil nad vasjo, ko so se vaščani razhajali vsak na svoj: dom. Samo še Končarjevo dekle je ostalo v cerkvi in še opazila ni, da je sama. Fanči je rdečelično dekle, z belimi zobmi in dolgimi kitam, katere ji pokrivajo tenak hrbet. Njene diamantno
črne oči pa love vse, kar ee sploh na tem svetu lahko vidi.	I
Pred dobrim tednom je dopolnila svoje dvanajsto leto.
Vaški paglavci ji radi nagajajo. Pravijo, da je čudna, pa je le take tihe narave. Najraje je sama. Tudi doma, kadar se igra s svojimi, iz cunj narejenim punčkami. Fanči je še vedno nepremično stala in ogledovala na novo postavljene jaslice. V bregu je bilo postavljenih nekaj hišic, oh vznožju pa je bila iz kamenja narejena votlina. Potoček je imel brv, steza je bila pokrita z belim peskom in po njej so bili razstavljeni pastirčki in 'ovce.
Najbolj je bil Fanči všeč Jezušček, le to ji ni bilo všeč, da je zavit samo v pleničko, saj vendar je zima in v cerkvi je mraz ...
Spomnila se je, kako jim je gospod kaplan razlagal sv. pismo in posebno se je zapomnila besede:	“In ko sem bil
gol, ste mi dali oblačilo ...”
Ozrla se je na vse strani in potegnila iz jaslic kipec Deteta božjega.
Pritisnila ga je k sebi, ziba-
(Dalj® na N. «tr*nl)
BRENKOVA POGREBNA ZAVODA
L
im East 62 St 1761# Lak« Sfecr® Blvd.
431-268«
031-6366
ORDHOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15361 Waterloo Road	531-1231
GRAND OPENING CICHOCKI . LEGAL CLINIC
6428 SI, Glair An.
041-3842
Director -- Brute M. Gchocki Aftorney-al-law
‘Now legal services at affordable prices>
____, _; . . ■:	_____________ K UPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ima
cesta
mesto in država .............
\ /
'£& to darilo pošiljam znesek Moje ime je .................
Moj naslov je .............i...
mwmmwmmmmmM
L r > ?
BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO

imE HEIGHTS POyLTRY & GftTEHIfll
17330 Broadway	Maple Height.
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-dcej za svatbe, bankete, dbletnlce in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
mm NOČEVA! in SINOVI
I gi.: v trgovini MG 3-7733 na domu MO 2-2912 j
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Zdravja in sreče v novem letu, želita vsem prijateljem in znancem
LEOPOLD IN IVANKA PRETNAR
: . ..	. ,y A \D
HO« E. 68 St,
Vesele praznike, zdravja in veselja v novem letu želim vsem prijateljem, znancem in sotrudnikom zhamkarske akcije. ^
MARY STRANCAR
833 E, 15« St. — Cleveland, Ohio
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Za letos so nove naročnine AD za božična darila znižane: celoletna za ZDA na $23. za Kanado na $35, petkova na $7, petkova za Kanado na $10. To znižanje je pobuda za nove naročnike in ne za obnovo starih naročnin.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od
FRANK JENKO
1731 E. 230 St. — Euclid, Ohio 44117
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Miro, Majda, Andrej, Tomaž, Niki in Ali JUVAN
9 Sand Hill Road Essex Junction, Vt. 05452
MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
DR. and MRS. A. J. PERKO
10056 — Olde — 8 — Rd.
Northfield, Ohio 44067
Blagoslova polne božične praznike, zdravo jer L uspeha polno novo leto želi vsem
DRUŽINA SREČKO, HELENA, TOMAŽ JOŽE, ANDREJ IN MONIKA QASER
mesto in država



VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
JOŽE m ANI KRIŽMAN
18511! Pawnee Ave. Cleveland, Ohio 44119
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
MRS. J3SEP9HNE. KOVAČ
1017 E. 62 St. Cleveland, Ohio
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
im m mim trnu
Z DRUŽINO
. 5516 Carry Ave. — Cleveland, Ohio

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
mm ii Mmm mum
1731 E. 230 St.
Euclid, Ohio 44117
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1980 želijo vsem prijateljem, in znancem po širni Ameriki in drugod
ANTON El AlIUA GREGORC IH DRUŽINA
Vesele Božične praznike in novo leto'želita vsem prijateljem
JOŽE IN SIGMA KRIŽMAN
8595 Clay St. — Chardon, OH 44024
Vesele božične praznike in srečno novo leto- želi
DRUŽINA PAVLE, PEP8A, IRENCA, TOMAŽ, EN KRISTI MREN
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM PRIJATELJEM PO ŠIRNI AMERIKI.
PEP8JI fifftŠIU
Cleveland, OH
Vesele božične praznike in
srečno novo leto!
jiSEPi mimm
13235 Puritas Ave. Cleveland, Ohio 44135
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
Mmm sef
1249 Norwood Rd. Cleveland, Ohio 44103
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
v. ;.. ~
MRS. LUDWIG AVSEC
13604 Cherokee Avenue Cleveland, Ohio 44119
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
FRANK in TONIKA URANKAR
396 Števen Blvd — Richmond Heights, Ohio
Dogža haljica za Pete božje
(Nadaljevanje s 4. strani)
la sem in tja, božala in polju-bovala.
Bila je sprva malo boječa, končno pa se je odločila in ga odnesla domov.
Neopaženo je prestopila prag domače hiše. Smuknila je v svojo sobo in potem odšla nazaj v kuhinjo.
Pri večerji je bila molčeča, pa to ni nič posebnega, saj je vedno taka. Nocoj ni šla za zapeček, vrnila se je zopet v svojo izbo.
Postavila je stol pod vratno kljuko, izvlekla kipec izpod odeje, kamor ga je popreje skrila in pričela z delom.
Po vrstnem redu je šlo.
Naj prvo je urezala blago za dolgo haljico, jo skupaj seši-la in potem pomerjala. Veliko je bilo dela s tem. Ura je tekla, haljica je bila gotova, trudne veke pašo Fanči zaprle oči in ležala je v objemu trdnega spanja.
Jutro še ni odprlo svojih svetlih oči, ko je zvon že pozvanjal k jutranji maši. Potrkal je tudi na okno male Končarjeve in .jo spravil pokoncu.
Tudi kaplan je že bil pokoncu in je nekaj šaril okoli cerkve, ko je šel odpirat nje-rta vrata. ^ r	, ;!
Že se je obrnil nazaj proti župnišču, pa se je premislil.
Kar na hitro je skočil do jaslic, toda prestrašen je obstal.
Ves nervozen in brez uma je tekel po Rebola z novico: “Nekdo je ponoči odnesel kipec malega Deteta iz jaslic in to pri zakljenenih cerkvenih vratih..
Med tem časom pa je že tudi Končarjeva bila prva o-biskovalka božjega hrama. Še enkrat je pozibala mali kipec v svojem naročju, ga . pritisnila k sebi in topel poljubček je bilo slovo od njega, ko ga je polagala nazaj v jasli.
Ves dogodek se je razvijal s tako naglico, da sta v razburjenosti Rebolj in kaplan spregledala Fanči, ko jima je za vogalom pred nosom ušla nazaj domov.
O jej mana, jej mana, je jecljal mladi gospod začudenemu učitelju, ko je gledal v jaslice in opazil, da je božje De-tece zopet na svojem mestu, le da ima danes lepo, dolgo, snežnobelo haljico.
Takrat mu je šinila misel v glavo...
Na ves glas se mu je smeh iztrgal iz srca in glasen krohot se je razlil po cerkvi. Slišalo se je, kot bi nekdo stresal posušene orehe po lesenem podu. Zunaj cerkve je šele slišal in izvedel resnico o “nočni štoriji” učitelj Rebolj.
Mučil se je, da bi s tišča-njem svojih ustnic zadušil svoje hihitanje, iz spoštovanja do duhovnega gospoda.
Storjeno — dogovorjeno in dogodek je ostal cerkvena tajna prav do same polnočne maše.
Že ob enajstih se je tisto noč oglasil iz zvonika “Urban”, ostali trije pa so vmes drobili.
Tudi organist je poštrekal s svojimi pevci, pod korom pa so se prerivali že bolj odrasli fantini in kazali svojo
nove oblejie, kot bi. bili razstavljeni v kakem izložbenem oknu, šumenje ženskih Židanih rut pa se je mešalo med tople božične melodije.
Po berilu in evangeliju, katerega je prečital sam kaplan, pa je stopil na prižnico gospod župnik.
Pogledal je po faranih, pohvalil korovce, z očmi ošvig-nil ministrante in potem se ustavil v drugi klopi s svojini pogledom, kjer je sedela mala Končarjeva med. očetom in mamo.
V izbranih besedah je orisal Kristusovo rojstvo, pomen božične noči in se zahvalil Rebolovima za izredno lepe, umetniško izdelane jaslice.
Za kratek hip je utihnil.
Popravil si je svoja očala, se uprl z dlanmi na žametno oblogo- na prižnici in s povzdignjenim glasom nadaljeval:
Dragi faranje, otroci, sploh vsi, kateri ste nocoj z menoj
v	božjem hramu. Če bi moral vstran iz te vasi, iz tega kraja, kjer čistim vaše duše že več kot štirideset let, potem bi to bil najbolj žalosten dan v mojem življenju.
S pogledom je objel navzoče in opazil, kako so žepne rute pokrivale obraze ...
Globoko je šel po sapo in s povzdignjenim glasom skoraj zakričal: “Dokler bodo v naši vasi .Jako dobri ljudje, kot ste
vi	gorjani, in 'taki otroci, kot
je Končarjeva Fanči, se gospod Bog ne bo umaknil iz tega kraja.
V cerkvi je zašumelo.
Poskušal je z nadaljnjo besedo, pa ni bil več toliko močan. Glasen smeh je bušnil iz njegovih ust.
Župan se je tako ustrašil, da je skoraj na glas dejal svoji ženi: “Pa ja, da se prijatelju ni zmešalo...”
Medtem se je tudi župnik umiril, pa vendar še iskal besed v jecljajočem tonu. Povedal je resnično zgodbico o Je-zuščkovi dolgi haljici in ši-vankarici, katera jo je naredila v svoji globoki veri in otroški fantaziji.
Tudi prisotni so bušnili v glasen, prijeten smeh, stari Končar pa je pritisnil svojo hčerko k sebi in jo pogladil po dolgih, laseh. Izostala pa ni topla solza iz materinih očes in zdrsnila po Fančinem licu-
Po končani maši so še dolgo stali faranje pred jaslicami in odhajali vsak s svojo ’ mislijo vsi srečni domov.
Ko je Rebolj na samega Novega leta dan obiskal Končarjevo na njenem domu, ji je izročil popolnoma podoben leseni kipec, kot je v cerkvi z njeno haljico. Povedal ji je se božično povest in jo zaključil:	“Tudi Jezušček je imel
svoj otroški svet, poln fantazij, upov in globoke vere, saj je bil vendar — učlovečeni Bog.”
V LJUBEČ IN DRAG SPOMIN, od kar se je od nas poslovil
FRANK RIHTAR,
KI JE UMRL DNE 19. decembra 1977.
Dve leti počivaš, mož in aia, žalostno je tu pri nas, le ljubezen nas združuje, prošnje k Bogu: Oče naš...
1
Ti si srečen, v Bogu srečen, prosiš Stvarnika za nas, naj nas zvesto On varuje, pelje skozi zemski čas.
KRISTINA — žena;
METKA por. LAVRISHA.in MAJDA — hčerki; FRANCE, MILAN, JOŽE, JANEZ, MIHA in STANE — sinovi z družinami; PAVLA RIHTER, MARIJA STARIČ in KATARINA SRŠEN —- sestre;
MIHA SRŠEN — svak ter nečaki in nečakinje.
Cleveland, Ohio, 19. decembra 1979.
V LJUBEČ SPOMIN
TEREZIJE CERAR
Svoje blage oči j*» zatisnila dne 20. decembra 1973.
V grobu mirno sedaj počivate in čaka svetega povelja, od zemskega truda in napora, da ob času se s telesom združi, ko duša pri Bogu se raduje takrat vsi v nebesih bomo peli: Aleluja, Aleluja!
Žalujoči:
CELINA, redovnica na. Koroškem,
FRANCKA STEINER v Domžalah v Sloveniji in KRISTINA RIHTAR v Clevelandu, hčerke in ostali sorodniki.
Cleveland, Ohio, 19. decembra 1979.
•	. • '	•' . . c. ■	! -	A ' -:	•
^ mirnem zadovoljstvu želim bla. Jovljene božične
praznike in srečno novo leto vsem bralcem Ameriške
Domovine, vsem prijateljem in znancem
vsepovsod po svetu.
/
I^te iskrene želje pošiljam vsem bratom in sestram, SoKolom ter vsem bratom Slovencem, Hrvatom in Srbom.
TONEOSOVNIK
Ridgewood, New Pork
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO, ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM.
JOSEPHINE STčiio
1225 Norwood Rd.
Cleveland, Ohio 44)03
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
PROF. IGSY BEUAH *
P.O. Box 279 Necedah, Wise. 54646
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
DRSJŽIKA ŠTEFAN MAROLT
5704 Prosser Ave.
Cleveland, Ohio
Vesele božične praznike in srečno novo leto
iz srca voščimo vsem rojakom, sorodnikom, prijateljem in znancem
Dioiiffii ANDREJ PIRelŠ
1020 68th Ave. N.E. Minneapolis, Minnesota 55432
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO	v
VILJEM i!TEIS
18808 Neff Rd.
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO, ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM.
VERA ZUPAN
«410 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE NOVO LETO
JERNEJ SLAK IN DRUŽINA
5404 Stanard Ave.
Cleveland, Ohio
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO. NOVO LETO
ilMD SniPiiiK DRUŽINA
6531 Schaefer Ave.
Cleveland, Ohio
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO „ \
ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
DRUŽINA FRANK ŠEGA
h ' ,4
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO
SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN CITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE!
Vaclav Bene.i-Trebiztky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
JOHN SIVEC
17931 Neff Rd. Cleveland, O. 44119
—M
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO
DRUŽINA VIDMAR
22400 Lakemont Euclid, Ohio 44123
Vesele božične praznike in
srečno novo leto!
PETER and HELENA DRAGAR
29140 Barjode Rd.
Willowick, Ohio 44094
Vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem
želi
DRUŽINA DRAGAR
AUGUST, otroka, REZKA in MARTA,
29308 White Road, Wickliffe, Ohio,
da bi res v vsem božjem miru preživeli božične praznike, in polno uepeha, zdravja in zadovoljstva v novem letu.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
JOHN IN JEAN SAMA IN R0N
1784 E. 238 St.
Euclid, Ohio 44117
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
želi vsemu svojemu članstvu, prijateljem in podpornikom
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in ^	w
SREČNO NOVO LETO
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem žele
Ivan, Vida, Marko, Bernadka in Judy Jakomin
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKi lN^T kT NOVO LETO UŽIVALI V DOBREM ZDRAVJU ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ANTON DEBEVG in hči JULIA GRABELSEK
MADISON, OHIO
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR
DRUŽINA FRANK IN JULKA ZALAR
• Iz dna duš ti želimo vsega | najboljšega: toda ločitev nam ; je zelo — zelo težka! — In kaj bo s teboj, dušica draga?” | In Živeni so tekle po licih solze v potokih.
:	“Ali se bodeva še kdaj vide-
li, Draguška?”
Jitruška je stiskala Adleti-no hčer v objemu, in njene ustnice se nikakor niso mogle ločiti od Draguščinih lic . . .
“Odideš . . . pozabiš . .
“Ne pozabim — nikdar, Jitruška . . .
“Ah edini Bog! — Ko prideš na dvor svojega očeta, ko ti bodo dvorili, ko se ti bodo klanjali, ali se spomniš tedaj bodrcke deve, kateri si bila na svatbi družica? . . . Ne, ne smeš pozabiti — za tvojega in mojega Boga, ne pozabi — veš, kaj ti je prerokoval naš stari vojvoda . . . Ko pridejo iz teh pokrajin po te poslanci — jih ne zavrni, spomni se nas, pridi — pridi ‘Tn bodi naša kneginja!” je pristavil Ljudevit k Jitrušei-nim prošnjam . .
“Saj naša in vaša domovina nista tako oddaljeni, neprestano bova vedeli druga za drugo, boš videla, Jitruška...” “Jaz sam bom gledal, da bosta vedeli druga za drugo, da druga na drugo ne pozabita...” “Ti, oče Dobrogost?”
“Jaz ... saj ostanem tu pri vas ... Že davno imaš mojo besedo, Ljudevit!”
'Tn kdo pojde z nami, če ti ostaneš?”
“Zanesljivih spremljevalcev je dovolj, svitla gospa . . . Spremi vag y plpmovino Gos-pqd Bog in njegov angel j Rafael, in sveti Vaclav bodi z vami . . .”
Oče Dobrogost je zopet nekako težko govoril; glas mu je neobičajno odpovedal in se mu tresel, kar se pri njem ni dogodilo skoro nikdar . . .
“Prosim te, oče Dobrogost, bodi jim tukaj tolažnik . .
Draguška je pritisnila odgo-jiteljeve roke k svojim ustnicam in jih poljubljala, kar najbolj vroče je mogla . . .
“Težko se ločimo, toda tvoj namen je večji — to dobro vem — neizmerno vzvišenejši, kakor , da bi se vrnil z nami,
Ti postaneš temu kraju res Metod ... Pri nas bi te blagoslavljalo le nekoliko jezikov in tukaj tisoči in tisoči...” Oče Dobrogost je poljubil Draguško na belo čelo. In še vedno ni mogel spraviti iz sebe niti besedice.”
“Da vsaj ti ostaneš tukaj!” “Če Bog da, ležem v vaši deželi tudi k večnemu počitku.”
Oče Dobrogost je stisnil starosti Ljudevitu desnico, neprenehoma zapiraje oči, da bi zatajil notranjo ginjenost, kateri se je mogel le še s težo ustavljati.
In drugi božični praznik zjutraj je zapuščala Malhov precej močna četa jezdecev, v katerih sredi se je počasi pomikal na pol pokrit voz. Vendar vsled nakopičenih množic ljudstva skoro niso niti mogli naprej. Vsak trenutek so morali obstati.
Gospa Adleta in Draguška sta še enkrat pogledali iz voza, nagnili se proti ljudstvu in mu zaklicali: “Vse dobro, kar ste nam storili, naj vam poplača oni, katerega radodarnost je neizmerna. Bodite srečni, zadovoljni.”
‘Tn ti, ljubček naših duš, se brzo vrni k nam in nam bodi knjeginja.”
In vetrovi, ki so pihali od polnočne strani morebiti no-
tri na Češko, so ponavljali ne-številnokrat: “Bodi nam knjeginja!”
Le Sobehrd Černinovec je bil neprenehoma tako zamišljen in zdelo se je, kakor da mu je vseeno, da se vrača v domovino, da bo kmalu videl starega očeta, ki ga že niti ne more dočakati. Za vojvodo ]e poslal vse štiri sinove in zdaj ve le za njega edinega. Taka je bila na Češkem ljubezen 1 do priljubljenih voj-
vod iz rodu PremisloVega.
In če bi se ta ne imel vrniti, bi to spravilo sivega očeta v grob. Toda Černinove glave bo še treba!
Le ta opomba Krasikovske-ga je pripravila mladega moža do tega, da se je današnje jutro pridružil četi. Jezdil je skoraj med zadnjimi. Draguška se je nanj komaj ozrla. Kako pa tudi? — Brezdvom-no ima v mislih kraljevsko krono, z zlatom obtežen plašč, prestol iz slonove kosti, in tega bi ji on nikdar ne mogel priboriti. In on je šel vendar predvsem iskat njo — to deklico, katero je videl nekoliko-krat v otroških letih in katere podoba je ostala v njegovem srcu kakor v mramoru.
(Dalje prihodnjič)
la zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanji!” ali prodaji ¥ašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
§413 SL Olair Ave.
tel. 881-2388
MULLSLLY P06IEB1 ZMfOO
..v;r- -' .
Nahaja se med Memorial Sfaorewaj in Lake Shore Blvd.
3t>5 E. 156th St.	EE 1-9411
* Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ir Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. ie Psatend prostor. Zračevalni sistem.
*4 črna ambulančna posluga in aparat ta vdihavanje kisika.
V ČASTEN SPOMIN naši ustanoviteljici in častni predsednici
MARIE PRISLAND
Rojena dne 21. junija, 1881 v Rečici ob Savinji, Slovenija. Zaspala v Bogu dne 13. septembra, 1979 v She-boyganu, Wisconsin.
Pok Marie Prisland je bila ustanoviteljica Slovenske * ženske zveze v Ameriki, odbornica in članica mnogih slovenskih in naselbinskih organizacij, katerim je posvečala svoje talente in vzglednost.
Njen soprog John je preminul leta 1975; skupno sta praznovala 65-letnico zakona leta 1973. Za njo žaluje sin Theodore iz Highland Parka, Illinois, dve hčerki, Mrs. Robert (Margaret) Fischer in' Mrs. Robert (Hermine) Dicke iz Kohler in Madison, Wisconsin, dalje 11 vnukov in vnukinj ter 16 pravnukov in pravnukinj.
Bila je plodovita pisateljica, avtorica knjige “From Slovenia to America” ter neštevilnih člankov v slovenskih in angleških publikacijah. Mesečno glasilo SŽZ, ZARJA-THE DAWN, ki je pravkar slavilo svoje 50-let-nico, je bilo njeno naj ljubše posredništvo njenih mnogih literarnih dopisov.
Bila je ponosna, da je prejela leta 1939 kraljevo odlikovanje Sv. Save in med drugo svetovno vojno jo je predsednik Truman odlikoval zaradi njenega neumornega dela pri Rdečem Križu. Mesto Sheboygan ji je v priznanje podelil svoje odlikovanje in je bila deležna izrednega priznanja od strani Slovenske ženske zveze ob raznih prilikah. Sloveski ameriški radijski klub iz Chicaga jo je leta 1966 imenoval za “Ženo leta”.
Ga. Prisland je bila zgodnja priseljenka v Združenih državah, ko je prišla v Ameriko kot 15-letno dekle. Takoj je pričela resno študirati jezik in zgodovino, da je postala med prvimi ameriška državljanka. Bila je prirojena voditeljica in soustanoviteljica župnije in bratskih organizacij, podr. : Kraljice Majnika, KSKJ in Društva krščanskih mater župnije Sv. Cirila in Metoda. Leta 1924 je bila kot prva žena izvoljena v glavni odbor Ameriško-Slovenske Katoliške Jednote kot podpredsednico. Leta 1928 pa je uspešno postavila temelje za prvo organizacijo slovenskih žena v Ameriki, Slovensko žensko zvezo. Njen namen je bil organizirati slovenske žene in dekleta širom Amerike v združeno silo, ki naj ohrani najvišje ideale slovenskega ženstva za bodočnost.
V blag spomin ge. Prisland so mnoge članice in podružnice darovale v Zvezin šolpinski sklad in za sv. maše pri njeni cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu in v Rečici, Slovenija.
Tam v zgornji Savinski dolini so v nedeljo po njeni smrti, slovesno odmevali cerkveni zvonovi v hvaležen spomin njeni darežljivosti.
Družina pokojne ge. Prislandove je globoko hvaležna vsem za izraze sožalja in širokogrudne naklonjenosti dobrodelnim ustanovam in za molitve in vence.
Na ta dan, dne 19. decembra, 1979, ki je 53. obletnica ustanovitve Slovenske ženske zveze Amerike, se zavedamo božjega blagoslova v izredni časti, da smo jo imeli med nami kot našo voditeljico in želimo izreči iskreno zahvalo vsem članicam in prijateljem s prošnjo za Vaše nadaljnje molitve in trajni spomin.
Naj počiva v večnem miru!
Odbor direktoric
Slovenske Ženske Zveze Amerike
Joliet, Illinois
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih arustev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem« po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $20.
yl Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznama, ob-S.( javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $20.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si » tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.

IN LOVING MEMORY of our Founder and Honorary President
MARIE PRillAND
Born, June 21, 1881 in Rečica ob Savinji, Slovenia. Died, September 13, 1979 in Sheboygan, Wisconsin.
Mrs. Marie Prisland was the Founder of the Slovenian Women’s Union of America and an officer and member of many Slovenian and community organizations to which she devoted her time, talent and integrity.
Her husband, John, preceeded her in death in 1975; together they celebrated their 65th Wedding Anniversary in 1973. She is survived by a son, Theodore of Highland Park, Illinois, two daughters, Mrs. Robert (Margaret) Fischer and Mrs. Robert (Hermine) Dicke of Kohler and Madison, Wisconsin respectively, 11 grandchildren and 16 great grandchildren.
She was a prolific writer, author of the book “From Slovenia to America” and countless articles in Slovenian and English language publications. The S.W.U. monthly-publication, ZARJA-THE DAWN, recently celebrating its 50th anniversary, was her most beloved medium for literary contributions.
She was most proud to have been recognized by King Peter of Yugoslavia with the Order of St. Sava given her in 1939. During World War II she was cited by President Truman for her energetic Red Cross work. The city of Sheboygan gave her a community service award and she was honored numerous times by the Slovenian Women’s Union. The Slovenian American Radio Club of Chicago named her “Woman of the Year” in 1968.
Mrs. Prisland was an early immigrant to the United States, arriving in her new home at Sheboygan as a 15 year old girl. There she began her study of the language and citizenship very earnestly, becoming one of the first in the community to become a citizen of the United States. She was a born leader and co-founded parish and fraternal societies such as Sheboygan’s Queen of May Society of KSKJ and Christian Mother’s Society of' Sts. Cyril & Methodius. She was the first woman to be elected National Vice-President of the American Slovenian Catholic Union in 1924.
It was not long afterward that she fulfilled her dream, that of successfully instituting the first organization of Slovenian women in the U.S., the Slovenian Women’s Union. It was her wish to gather together Slovenian women of all areas into a unified force by which to retain their pride in the highest ideals by v/hich Slovenian women, then as now, live.
In memory of Mrs. Prisland, many members and branches of the organization have donated monetary gifts to the SWU Scholarship Fund — also for masses in her parish church of Sts. Cyril & Methodius in Sheboygan and at Rečica, Slovenia.
There, the church bells were solemnly rung in her memory on the Sunday after her passing.
For your kindness and generous contributions 1° these good causes and for your offer of prayers and floral tributes, the Prisland family is deeply grateful.
On this day, December 19, 1979, on the 53rd anniversary of the Slovenian Women’s Union of America, and cognizant of God’s blessing in the singular honor it has been to have her among us as our leader, vve extend sincere gratitude to all members and friends, asking ^or your continued prayers and remembrance.
May she rest in peace eternal!
Board of Directors Slovenian Women’s Union of America Joliet, Illinois

AidyT-AVu: ..-y-w-y-v v;-.	, -vy