5G V SLOVENIJI, V PRAKSI IS SN 1 31 8- 10 17 Z A B A V N A E L E K T R O N I K A I R A Č U N A L N I Š T V O I N O V E T E H N O L O G I J E informacijska varnost varnost in COVID-19 NOVEMBER 2020 U LETNIK 30, ŠTEVILKA 11 U WWW.MONITOR.SI CENA: 5,20 EUR GoPro Hero 9 Samsung Galaxy S20 FE spletno igralništvo kvantni računalniki umetna inteligenca PODROBNO: • 12 preizkušenih modelov • 24 – 27 palcev • 150 – 1100 evrov • tudi ukrivljeni MONITORJI ZA IGRE 2 november 2020 EVIDENCA 26 48 58 FOKUS Hitrejša okna v digitalne svetove DOSJE Sreča iz naslanjača Kmalu po pojavu spleta so vzniknile prve spletne igralnice, ki so do danes zrasle v velikansko 60 milijard dolarjev težko industrijo. Zadnji pospešek so pripeljale kriptovalute, ki so omogočile novo dimenzijo anonimnosti. NOVE TEHNOLOGIJE Najhladnejši superračunalnik na svetu Od kvantnih računalnikov pričakujemo veliko, a kljub nekaterim komercialnim prototipom je njihov razvoj šele na začetku. Kvantno računanje je koncept, ki ga je v praksi mogoče udejanjiti na več načinov. Eden izmed novih so ultrahladni atomi, ki zavzemajo eksotično peto agregatno stanje: Bose-Einsteinov kondenzat. NOVEMBER 2020 Igralni monitorji so zadnja leta vse bolj priljubljeni. Osnovni razlog je seveda splošno zanimanje za igre, ve- liko pa pripomorejo tudi drugi dejavniki, denimo prilju- bljeni »streamerji«, ki imajo seveda pogosto sponzorira- no opremo, pa tudi velika tekmovanja v bolj odmevnih igrah. 28 teoretične osnove 29 preizkušeni modeli 30 posebneži 32 Zlati monitor 32 grafikoni 33 tabela 34 32 (palcev) odgovorov, zakaj potrebujem velik monitor november 2020 3 NOVEMBER 2020 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Elektronski denar, ki ga ščitijo države 08 Novice 12 Nowwwo 13 Najboljše na Youtubu IZVIDNICA 15 Peta generacija je tu. Nekako 16 SUV med pametnimi urami 18 Lov na konkurenco NA KRATKO 20 Pokukajmo v drobovje Windows MOBILNO 22 Naš izbor na Androidu 23 Android AirPods 24 Naš izbor na iPhonu 25 Mobilna noč čarovnic FOKUS 26 Hitrejša okna v digitalne svetove NAJBOLJŠI 38 Telefoni DOSJE 40 Problem? 46 Varnost in orodje nadzora 48 Sreča iz naslanjača 54 Življenje na našem spletu NOVE TEHNOLOGIJE 58 Najhladnejši superračunalnik na svetu IZ TUJEGA TISKA 62 Minecraft kot novodobni urbanist NASVETI 64 Ali računalnik lahko bere in piše namesto nas? 70 Za boljšo dostavljivost elektronske pošte 74 Pisma bralcev 76 Pro et contra IZKLOP 78 Legende – ZDA proti Microsoftu 80 Pogled nazaj 82 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 24. novembra nadaljujemo 82 38 Samsung Galaxy S20 FE Najnovejši Samsungov telefon iz letošnje serije S20 je videti kot nekakšno priznanje, da so današnji vrhunski telefoni za marsikoga predragi. 82 Uvodnik 84 Novice 88 Statistika, ki boli: več varnostnih incidentov, večja škoda 90 DevOps morajo postati DevSecOps 92 Kaj pa človeški požarni zid? 94 Pandemija je spremenila varnostne prioritete TELEFONI 38 Samsung Galaxy S20 FE 39 Nokia 2.4 NAJBOLJŠI MONITOR PRO MONITOR PRO 82 november 2020 arnost je danes resnič- no na tapeti, o njej lah- ko poslušamo in bere- mo dnevno. Ta pa oni vdor, na- pad, škoda … Kdo je kriv, da to tega prihaja? Ti grdi, zli in fi- nančno ali politično motivirani napadalci ali nič hudega slute- či ali tudi (vsaj delno) nesposob- ni posamezniki in podjetja, ki naj bi poskrbeli za zaščito svojih po- datkov oziroma poslovanja? Od- govori naj si vsak sam ... Informacijska varnost je da- nes na prepihu. O njej se pogo- varjajo celo politiki. In pogovar- jajo se bistveno preveč in nepo- trebno. Samo poglejte vmešava- nje ameriške in drugih politik v poslovanje pretežno kitajskih podjetij. Naj ne zaupamo termi- nalski opremi velikana Huawei, nas svarijo. Še več, radi bi dose- gli celo prepoved njene uporabe. A o t. i. stranskih vratih, ki jih je imela in zelo verjetno še ima terminalska oprema proizvajal- cev Cisco, D-Link in drugih, se nič ne sliši. Vsaj ne v istem stav- ku. Ali pa o ranljivostih Micro- softove in Sonyjeve programske opreme. Ne, saj so oni »zavezni- ki« in ne os ali sila zla. Lepo vas prosim … Živimo v času, ko po- samezne države ustvarjajo (in plačujejo) vojske hekerjev, zato se ne slepimo, da si želijo viso- kega praga kibernetske varnosti. Kako bi potem vedele, kaj poč- ne bližnji sosed ali daljni »sovra- žnik«? Podjetja so in bodo za zagota- vljanje varnosti svojega IT-okolja in podatkov uporabljala opremo, ki ji lahko zaupajo. Torej bodo o njej sodila sama. Tako kot odlo- čajo o varnostni strojni in pro- gramski opremi. Tudi ta je na ta- peti – kitajski, ruski, izraelski in drugi »eksoti«, pa naj bodo še takšni specialisti, na Zahodu niso zaželeni. Prepoznate vzorec? Se- veda ga. Dejstvo je, da večina napadal- cev danes v podjetja vstopa prek omrežja. Ta bi zato nujno mora- la urediti zaščito omrežja, ven- darle je večina podjetij še nima. K sreči jim pri tem utegnejo ne- koliko pomagati telekomunika- cijska podjetja, predvsem ponu- dniki njihovega dostopa do in- terneta, ki so prepoznali poslov- no priložnost v nudenju storitev varovanja njihove »pipice v svet«. Ali pa še bolje, če razmere in fi- nance to dopuščajo, kar nudenje storitev varnostno-operativnega centra za najdonosnejše panoge. A skoraj vse, z izjemo dejavno- sti varnostno-operativnega cen- tra, so pasivni varnostni meha- nizmi. Ki so bili učinkoviti ne- koč, danes pa je treba napadal- ce aktivno iskati. Po omrežju, v sistemih in aplikacijah, kodi … Predpostavljati je treba, da smo že napadeni, biti moramo na preži. Napadalcem je treba po- staviti veliko ovir, saj si s tem ku- pimo čas za obrambo. Medtem ko se napadalec prebija prek po- žarne pregrade, protivirusnega programa, omrežnega skenira- nja in celo algoritma umetne in- teligence, ki išče anomalije v ob- našanju programske ter strojne opreme in uporabnikov, lahko tudi varnostni strokovnjaki od- krijejo, da je nekaj narobe in na- padalca blokirajo, še preden bi povzročil večjo škodo. Za konec pa še o (delni) tabu temi. Najšibkejši člen varnostne verige smo ljudje. A če naj pod- jetja zaupajo zaposlenim, mora- jo ti najprej postati zaupanja vre- dni. Do dviga informacijske var- nosti tako vodi predvsem (stal- no) izobraževanje.  Kje pa vas varnost žuli? MIRAN VARGA V N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 84 88 92 94 90 Novice Statistika, ki boli: več varnostnih incidentov, večja škoda DevOps morajo postati DevSecOps Kaj pa človeški požarni zid? Pandemija je spremenila varnostne prioritete november 2020 89 MONITOR PRO acionalni odzivni cen- ter za kibernetsko var- nost SI-CERT je letošnje poletje izdal Poročilo o kibernet- ski varnosti, ki analizira digital- no varnostno krajino in dogod- ke, ki so zaznamovali leto 2019. Poročilo je na voljo na spletni po- vezavi bit.ly/3m1vJ26. Kaj je torej lani najbolj zazna- movalo slovenski kibernetski prostor? V oči bode že podatek o številu obravnavanih incidentov, ki je znova dosegel rekordno vre- dnost, skupaj so jih obravnavali 2.733 oziroma dobrih 12 odstot- kov več kot leto pred tem in sko- raj desetkrat več kot pred deseti- mi leti. Trend rasti varnostnih in- cidentov je očiten, glede na po- večano aktivnost kiberkriminal- cev pa bi bilo iluzorno pričako- vati, da bodo številke v prihodnje upad(a)le. Nasprotno, pospeše- na digitalizacija poslovanja pod- jetij ta naredi za lažje tarče napa- dalcev, saj predvsem mala in sre- dnje velika podjetja ter podjetniki pogosto ne premorejo dovolj zna- nja in opreme, da bi svojo digital- no krajino močno zavarovali. Prednjačijo goljufije in prevare Pri dobrih dveh tretjinah lani obravnavanih varnostnih inci- dentov je šlo za različne oblike spletnih goljufij, med katerimi izstopajo zlorabe v obliki prevar (angl. phishing). Njihov delež je v primerjavi s prejšnjimi leti na- rasel kar za 94 odstotkov. Var- nostni strokovnjaki pri SI-CERT so zato obravnavali več spletnih mest in tudi elektronskih spo- ročil, ki so od uporabnikov že- lela izvabiti uporabniška imena in gesla. Med najbolj zaželenimi gesli so še vedno tista, ki odkle- pajo predale elektronske pošte, saj goljufom omogočajo številne nadaljnje zlorabe, npr. vrivanje v poslovno komunikacijo. Nadalje- val se je tudi trend izbiranja tarč v poslovnih okoljih, kjer je bilo fi- nančno oškodovanje še večje kot pretekla leta. Nič več naključij, napadi so vse bolj usmerjeni V poslovnem okolju varnostne strokovnjake skrbijo predvsem trendi okužb z izsiljevalskimi vi- rusi (angl. ransomware). Napa- dalci so v zadnjih letih prešli z modela množičnega trosenja vi- rusov vsem uporabnikom v bolj usmerjene/ciljane kampanje, s katerimi iščejo/napadajo omrež- ja podjetij in javnih ustanov, ki niso povsem dobro varovana. Zahtevane odkupnine za zakle- njene datoteke in sisteme so se lani najpogosteje gibale med 10.000 in 100.000 evri. Vstopne metode niso novost: najbolj upo- rabljana vstopna točka so bili sla- bo zavarovani oddaljeni dostopi. Zakon o informacijski varnosti živi v praksi Z lanskim letom se je v pra- ksi začel uporabljati zakon o in- formacijski varnosti, ki udejanja evropsko direktivo NIS (Network and Information Security Direc- tive). Zakon določa sistem odzi- vanja na kibernetske incidente in tudi prepoznava izvajalce bi- stvenih storitev: podjetja in javne ustanove, ki so bistveni za delo- vanje države in družbe. V 2019 so tako že bili določeni prvi izvajal- ci bistvenih storitev, ki imajo tudi zakonsko obvezo priglasitve inci- dentov na center SI-CERT. Cen- ter jim nudi pomoč pri preisko- vanju incidentov in odpravljanju težav ter v skladu z usmeritva- mi Uprave RS za informacijsko varnost prevzema centralno vlo- go operativnega odzivanja na ki- bernetske incidente. Pomembna koraka centra SI-CERT sta bila tudi poenotenje taksonomije in- cidentov in vpeljava stopnjeva- nja incidentov, kar bo omogoči- lo vsem udeleženim, da govori- jo isti jezik. Med lanskimi dejav- nostmi nacionalnega odzivne- ga centra za kibernetsko varnost velja omeniti še povečan obseg izmenjav znanja in izkušenj na vajah in delavnicah, več poudar- ka je bilo namenjenega tudi kri- tični infrastrukturi – tako kontro- lorjem zračnega prometa in dele- žnikom, vpletenim v letalsko var- nost, Uprava RS za jedrsko var- nost pa je pripravila prvo nacio- nalno vajo kibernetske varnosti v jedrskem sektorju v Sloveniji.  Statistika, ki boli: več varnost­ nih incidentov, večja škoda Z izjemo 2015 v Sloveniji število varnostnih incidentov še nobeno leto ni upadlo. Letno Poročilo o kibernetski varnosti, ki ga objavlja SI-CERT, pa razkriva še druge zanimivosti. Vinko Seliškar N Kaj je SI-CERT? Kratica SI-CERT v sebi skriva besede Slovenian Computer Emergen- cy Response Team. Povedano drugače, gre za nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. Ustanovljen je bil leta 1995, njegove primarne naloge pa so strokovna pomoč pri preiskovanju incidentov, koordinaci- ja njihovega razreševanja, tehnično svetovanje ob vdorih, računalniških okužbah in drugih zlorabah ter izdajanje opozoril upraviteljem omrežij in širši javnosti o trenutnih grožnjah v kibernetskem prostoru. SI-CERT, ki se financira iz proračuna RS, je javnosti še najbolj znan po nacionalnem programu ozaveščanja in izobraževanja Varni na internetu.  Vir: SI-CERT 4 november 2020 VKLOP BESEDA UREDNIKA9 ooglu očitajo zlorabo prevladujočega položaja na trgu iskanja in ogla- ševanja. Na prvem ima več kot 90-odstotni delež, na mobilnih napravah celo 95-odstotnega. To pa pomeni, da se ne more ob- našati povsem neomejeno, tem- več mora zagotavljati enakovre- dno obravnavo konkurence na drugih področjih. Google tako pri razvrščanju iskalnih zadetkov svojih storitev za nakupovanje ali zemljevide ne sme neupravičeno razvrstiti više od konkurence. Pri oglaševanju je njegov delež manj ekstremen, saj je pomemben igralec tudi Facebook. Zadnje čase smo sicer vajeni, da ameriška podjetja za take in podobne kršitve največkrat oglo- bi Evropa. Google si je do zdaj nakopal kar tri milijardne glo- be: 1,5 milijarde za AdSense, 4,3 milijarde zaradi Androida in 2,4 milijarde zaradi rezultatov sple- tnih nakupov med iskalnimi za- detki. Celo Donald Trump je leta 2018 za Margrethe Vestager de- jal, da »/…/ vaša davčna gospa res sovraži ZDA«. Toda vse te mi- lijarde so za gospodarske veli- kane le drobiž. Kar zdaj grozi Googlu, je veliko resnejše – obe- ta se mu prisilna razdelitev na več delov. Kot uči zgodovina to- vrstnih ameriških postopkov, je že sama grožnja v tej smeri lahko zelo hud udarec za podjetje. V celotni zgodovini je ameri- ška država na tej podlagi »razbi- la« le dve podjetji – Standard Oil Johna D. Rockefellerja in AT&T. Iz prvega je leta 1911 nastalo 34 podjetij za proizvodnjo in trgova- nje z nafto (danes še živita Exxo- nMobil in Chevron), iz druge- ga (t. i. mame Bell) pa leta 1982 kopica t. i. »baby Bellov«. Mimo- grede, AT&T je v času pred raz- bitjem med drugim na svoje te- lefonsko omrežje prepovedoval priklop naprav (telefonov in mo- demov) drugih ponudnikov. To- liko sem že star, da se natančno spomnim, da (nam) je to nekoč prepovedoval tudi slovenski Te- lekom oziroma takratni PTT. Toda v resnici sta bolj zanimi- va dva druga postopka, ki sta se za podjetji na koncu izkazala kot ugodna, saj je država pravdo iz- gubila oziroma je odnehala. Če- prav sta bila »ugodna«, sta na- mreč podjetji dolgoročno zazna- movala in preoblikovala. Od Rockefellerja do Pagea in Brina Po več kot letu dni priprav je ameriško ministrstvo za pravosodje vložilo tožbo proti Googlu zaradi domnevne zlorabe prevladujočega tržnega položaja. Ministrstvo pravi, da so v igri vse možnosti, tudi prisilno razkosanje podjetja. G IBM je prvi računalnik naredil leta 1952, v šest- in sedemdese- tih letih pa je na tem tržišču imel kar 70-odstotni tržni delež. Nje- gova prednost je bila taka, da se je uveljavilo reči kar »IBM in se- dem palčkov« (palčki so bili Bur- roughs, Control Data, Digital Equipment, RCA, Univac, Hone- ywell in GE). Leta 1979 je ame- riška država proti podjetju spro- žila protimonopolni postopek, ki se je vlekel kar 13 let! V tem času je IBM v te namene ustva- ril lastno odvetniško podjetje, v katerem je zanj v nekem tre- nutku delalo kar 200 odvetni- kov! Postopek je IBM požrl veli- ko denarja, predvsem pa veliko energije, ki jo je namesto v ra- zvoj vložil v obrambo. Po dru- gi strani se je vlekel toliko časa, da je bilo na koncu veliko ob- tožb brezpredmetnih, saj mar- sikaterega izdelka na tržišču ni bilo več. Tudi zato je ameriška država od postopka odstopila. Po drugi strani pa – morda smo prav zaradi tega dobili svet PC, saj se je IBM novega tržišča lotil previdno, nemonopolno, z upo- rabo strojnih in programskih iz- delkov, ki so bili na tržišču pro- sto dostopni, denimo Micro- softovega Basica in DOS. Microsoftov postopek ni trajal tako dolgo (uradno od leta 1998 do 2002, čeprav so posamezne preiskave potekale že leta 1992), vendar je imel na podjetje vsee- no globok vpliv. Microsoft je, de- nimo, še pred začetkom postop- ka pristal na to, da svojih progra- mov ne bo vezal na prodajo ope- racijskega sistema Windows, kar je bila, danes je to očitno, zelo pomembna zmaga ameriške države. Manj uspeha je država imela s samim sojenjem, ki ga je »obesila« na monopolno obna- šanje na relaciji Internet Explo- rer – Netscape. Sojenje je poteka- lo javno, javnost pa si je tam za- pomnila predvsem Billa Gatesa, ki se je do države obnašal, milo rečeno, nespoštljivo. Sodišče je v neki točki celo odločilo, da se bo Microsoft moral razdeliti na več podjetij, vendar je obram- bi kasneje na višji instanci uspe- lo odločitev spremeniti. Internet Explorer je vseeno popolnoma povozil Netscape, je pa Microsoft v nekaj letih izgubil dovolj foku- sa, da je zamudil vlak mobilnih telefonov. Celo sam Bill Gates je nedavno priznal, da mu je zaradi sojenja ostalo premalo časa, da bi opazil novo revolucijo, ki jo je Microsoft zato izpustil. Ko se je z razvojem mobilnih Windows ka- sneje vseeno poskušal vključiti v igro, je bilo prepozno. Ni, da bi objokovali Micro- softovo usodo, podjetje je danes še veliko večje, kot je bilo takrat, pa tudi IBM ne gre ravno slabo, čeravno niti približno ne več tako zelo kot takrat, ko so ga imeno- vali Big Blue. Pa vendar – zanimi- vo bo videti, kako bo v tej smeri šlo podjetju Alphabet (del kate- rega je Google), ki je uradno na zatožni klopi zdaj. Da ima mo- nopol, vemo vsi, ki smo kadarko- li obiskali internet ali v roke vze- li mobilni telefon. Vprašanje je le, kako močno si bo ameriška drža- va to želela dokazati. In ali ji bo to uspelo, kajti današnji velika- ni so finančno še veliko močnejši od IBM in takratnega Microsofta. Zaposliti 200 odvetnikov je da- nes mačji kašelj …  Morda smo prav zaradi protimonopolnega postopka dobili svet PC, saj se je IBM novega tržišča lotil previdno, nemonopolno, z uporabo strojnih in programskih izdelkov, ki so bili na tržišču prosto dostopni. MATJAŽ KLANČAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si 6 november 2020 VKLOP KOLUMNA9 ajbrž nihče ne dvomi, da bo finančni sektor vse- lej zaščitil najprej same- ga sebe. Svetovna finančna di- sciplina je krhko ravnovesje, ki se nenehno vzpostavlja med po- membnimi akterji, tako v zaseb- nem kot javnem sektorju, pred- vsem pomembnimi državnimi centralnimi bankami. Ravnoves- je, ki si ne želi pretiranih spre- memb, predvsem pa sovražno gleda na nove prišleke. Lahko bi rekli, da je to ekskluzivni klub, ki ne sprejema novih članov. Zato je prihod kriptovalut, na čelu z bitcoinom, v tem klubu povzročil v zadnjih letih precej jeze in skrbi. Finančne institu- cije so druga za drugo kritizira- le kriptovalute in opozarjale jav- nost, da te ne morejo nadomesti- ti denarja. Da gre za prevare, saj v ozadju ni kritja, jamstva. A kot kaže, so bile te kritike le prva faza strategije, kako priti iz položaja, kjer jih je tehnologija presenetila nepripravljene. Za no- beno ceno niso smele dovoliti, da bi prevlado prevzelo drugo, po- vrh vsega zasebno plačilno sred- stvo, a so zato potrebovali čas. Zdaj je prišel ta čas. Te iste centralne banke in države, ki so bile glavni kritiki dosedanjih kriptovalut, so tako rekoč čez noč spremenile stališče in uvaja- jo svoje centralnobančne kripto- valute, nad katerimi imajo seve- da nadzor. V prvi vrsti Kitajska s projek- tom Digitalni juan, ki se zdi, da je korak pred ostalimi digitalni- mi valutami. Projekt je že tako daleč, da so v začetku oktobra prebivalcem velemesta Šenzen omogočili digitalno plačevanje z novo valuto, kjer ima kitajska centralna banka seveda popoln nadzor. Splovitev nove valute so po- spremili z odmevno kampanjo. V Šenzenu so priredili loterijo, v kateri se med 50.000 prebi- valcev razdelili za okoli 1,5 mi- lijona dolarjev vrednih digital- nih juanov, torej je vsak sreč- než dobil okoli 30 dolarjev, ki jih Elektronski denar, ki ga ščitijo države Kitajska in sedem drugih največjih centralnih bank so oktobra skoraj sočasno najavil svoje vizije in celo kon- kretne projekte za uvedbo elektronskih valut. Seveda uradnih, državnih. Hitijo predvsem zato, da ne bi pu- stili manevrskega prostora za alternativne, zasebne digitalne kriptovalute. bodo lahko porabil v eni od oko- li 3.400 trgovin v mestu. Zanimi- vo, med temi je celo kitajska po- družnica ameriške verige Wal- mart. Kitajska namerava plačil- no sredstvo zelo hitro razširiti na ostanek države. Verjetno ni slučaj, da so skoraj sočasno oglasile tudi druge ve- like centralne banke. Banka za mednarodno poravnavo (BIS) je tako objavila poročilo, v katerem je sedem bank predstavilo svoje vizije za nacionalne digitalne va- lute. Načrt podpirajo Kanadska, Japonska, Angleška, Švedska in Švicarska centralna banka pa tudi Evropska centralna banka in ameriške Federalne rezerve. Kot vidimo, praktično vsi ostali, ki obvladujejo svetovni finančni trg. Manjka samo Kitajska. Poročilo BIS predvideva uved- bo valut CDBC (Central Bank Di- gital Currency), ki bi imele ena- ko vlogo kot gotovina in bi lah- ko lastništvo zamenjale brez po- srednikov. Banke trdijo, da ima- jo mehanizme, s katerimi bi ob- držale tovrstne valute stabilne in prosto prenosljive prek meja. Se- veda pa bo pred tem treba poskr- beti za pravno osnovo in ustre- zno regulativo. Kitajska in ostale države imajo resda skupne sovražnike, v prvi vrsti zasebne pobude, kot so Fa- cebookova libra, na Kitajskem pa še digitalni denar družb Alibaba in Tencent, toda hkrati se že za- čenja tudi boj za svetovno prevla- do v časih, ko bo postal elektron- ski denar prevladujoče sredstvo za trgovanje. Kajti Kitajska ne skriva, da ima ambicije z digitalnim juanom tudi zunaj državnih meja. Cilj ni nič manj kakor zamenjava ame- riškega dolarja kot današnjega poglavitnega »univerzalnega« svetovnega plačilnega sredstva, na katerega se danes naslanjajo skoraj vse ostale svetovne valute. Kitajska ima v teh časih edinstve- no priložnost (trenutna gospo- darska moč) in sredstvo (digital- ni juan), da ji uspe. Glede na vpletene institucije najbrž ni vprašanje, ali se bodo digitalne valute prijele, ampak, kdaj. Zelo verjetno, da precej hitreje, kot bi si morda predsta- vljali. Kitajska je dala vedeti, da želi imeti digitalni juan v svo- ji državi splošno uveljavljen naj- kasneje na zimskih olimpijskih igrah leta 2022, ki bodo v Pe- kingu. Ostanek sveta bo verje- tno prav zaradi tega enako hitel, a to samo po sebi pove, kdo ima resnično finančno moč za spre- membe.  Centralne banke in države, ki so bile glavni kritiki dosedanjih kriptovalut, so rekoč čez noč spremenile stališče in uvajajo svoje centralnobančne kriptovalute, nad katerimi imajo seveda nadzor. VLADIMIR DJURDJIČ N 8 november 2020 VKLOP NOVICEU U Google Play Pass tudi pri nas Googlova naročniška storitev za aplikacije in igre na napravah Android je po novem na voljo tudi v Sloveniji. Google je lani splavil naročniško storitev Play Pass, kjer za pet dolar- jev dobimo dostop do nekaj čez 350 aplikacij in iger, brez oglasov in na- kupov dodatkov v aplikacijah (t. i. in-app purchase). V tem času so sicer dodali še nekaj vsebin, denimo podkastov. Podobno storitev ponuja tudi Apple, čeprav gre pri Apple Arcade samo za igre. Tudi Apple se sicer vse bolj podaja na področje naročniških storitev. Poleg Slovenije se je na se- znamu znašlo še 23 drugih evropskih držav. U Tudi odkupninske tolpe vse pogosteje z zunanjimi izvajalci Danes je med pogostejšimi napadi t. i. ransomware, torej kripto virusi, ki za sprostitev podatkov zahtevajo odkupnino, pogosto tudi v višini več deset ali celo sto tisoč evrov. Menda pa naj ne bi bil težaven začetni vdor, temveč delo, potrebno, da se pridobi širši dostop do omrežnih virov do- ločene tarče. To delo se vse pogosteje preda zunanjim izvajalcem, ki prej- mejo določen delež končne odkupnine. U Qualcomm naj bi pripravljal lastne telefone Po pisanju tajvanske spletne strani DigiTimes naj bi ameriški proizvaja- lec procesorjev Qualcomm pripravljal lastne telefone. Naprave naj bi proizvajal in distribuiral Asus, po govoricah pa naj bi to bili telefoni najvišjega razreda. Predvidoma bodo uporabljali prihajajo- če procesorje Snapdragon 875 in osnovni sistem Android, ki bo torej brez raznih grafičnih popravkov in sprememb pa tudi brez dodatno name- ščenih aplikacij. Podobna strategija, kot jo ima Google s svojimi telefoni Pixel, le da pričakujemo višje zmogljivosti in cene. Telefone bi lahko pred- stavili na virtualnem dogodku Snapdragon Tech Summit, kjer bodo pred- stavili nove procesorje Snapdragon 875 in Snapdragon 775. Po dobrem letu preiskav je delovna skupina ameriškega kongresa (house) štiri največja tehnološka podjetja obtožila iz- koriščanja monopolnega po- ložaja. Ključno je omeniti, da imajo v tem domu kongresa ve- čino demokrati, zato ne gre za usklajeno dvostrankarsko ugo- tovitev. V 449 strani dolgem poroči- lu so zapisali, da naj bi Amazon, Apple, Google in Facebook ime- li »monopolistično moč« in zlo- rabljali svoj položaj. Te ugotovi- tve predstavljajo osnovo za mo- rebitno prihodnjo zakonoda- jo, ki bi se lahko trudila omejiti moč teh podjetij. Očitajo jim za- računavanje previsokih stroškov, Reuters poroča, da se Huawei s kitajskim podjetjem Digital Chi- na Group dogovarja o prodaji dela svoje poslovne enote Honor. Posel naj bi bil vreden do 3,7 mi- lijarde ameriških dolarjev. Kaj točno naj bi podjetje pro- dalo, še ni popolnoma jasno, kaže pa, da naj bi to bili blagov- na znamka Honor, oddelek za raziskovanje in razvoj ter oskrbo- valna veriga. Digital China je si- cer ključni distributer telefonov Honor, za nakup pa naj bi se za- nimali tudi (prav tako kitajski) podjetji TCL in Xiaomi. Vsa tri podjetja za Reuters posla niso ho- tela komentirati. Poznavalci menijo, da je pro- daja posledica težav, ki jih ima Huawei z ZDA. Telefoni Honor v skupni prodaji telefonov Huawei pomenijo okoli 26 odstotkov, vendar merijo na cenovno obču- tljivejše kupce, zato je dobiček z njimi dokaj majhen. Huawei bi se z odprodajo lažje osredoto- čil na dražje vrhunske telefone. Po drugi strani prodajalec in ku- pec morda upata, da bo manever preslepil ameriško administra- cijo, ki je proti Huaweiju uvedla vse mogoče sankcije in prepove- di. Če Honor ne bi več bil v lasti Huaweija, bi se teh sankcij osvo- bodil. Vsaj tako najbrž upajo … U Huawei se dogovarja za prodajo dela svoje poslovne enote Honor plenilske prevzeme manjših kon- kurentov in potiskanje majhnih strank v neprimerna pogodbe- na razmerja. V poročilu so zapi- sali, da so tako obnašanje oziro- ma take monopole nazadnje sre- čali v času naftnih mogotcev in železniških tajkunov. Facebook naj bi imel de facto monopol na področju družabnih omrežij, svoj položaj pa je zlo- rabil za plenilske prevzeme po- tencialnih konkurentov (Insta- gram, Whatsapp). Google naj bi imel primat pri spletnem iska- nju in oglaševanju, med drugim naj bi pri iskanjih privilegiral la- stne storitve in vsebine. Trgo- vski velikan Amazon naj bi z la- stnimi izdelki nelojalno nastopal na svoji platformi, Apple pa naj bi svoj položaj izkoriščal v App- Storu, kjer naj bi ustvarjal ovire za konkurenco in diskriminiral tekmece, seveda pa tudi dajal prednost lastnim aplikacijam in storitvam. Kaj se bo iz tega izcimilo, je se- veda težko predvideti, velja pa omeniti, da imata ključni ame- riški politični stranki vsaka svoj pogled na mogoče ukrepe. De- mokrati se zavzemajo za strož- je izvrševanje obstoječih zako- nov in omejevanje poslovanja določenih podjetij, denimo pre- poved Amazonu, da ob izdelkih, ki jih na platformi prodajajo dru- ga podjetja, ponuja tudi lastne izdelke. Najresnejše pa so seve- da pobude za razdelitev podje- tij, denimo ločitev Instagrama in Whatsappa od Facebooka. Repu- blikanci se s tem ne strinjajo, če- prav tudi sami zagovarjajo neka- tere ukrepe, denimo preprečeva- nje plenilskih prevzemov konku- rentov. U Spodnji dom ameriškega kongresa tehnološke velikane označil za monopoliste NOVICE VKLOP U november 2020 9 pple je na posebnem dogodku predstavil šti- ri nove telefone iz dru- žine iPhone 12, od katerih ima- jo vsi podporo za mobilno tehno- logijo 5G. Vsi novi telefoni imajo tudi zaslon s tehnologijo OLED in najnovejši procesor A14 Bio- nic, ki je bil prvič uporabljen v le- tošnjem iPadu Air. A14 izdeluje TSMC in je prvi procesor, ki je iz- delan tehnologiji v 5 nm. Pri osnovnih modelih iPhone 12 in iPhone 12 Mini gre prak- tično za enaka telefona, razlika je le v velikosti ohišja, predvsem pa zaslona, ki ima pri večjem di- agonalo 6,1 palca, pri manjšem pa 5,4 palca. Manjše razlike so še v trajanju delovanja akumula- torjev. Apple navaja 17 ur pri ve- čjem, 15 ur pri manjšem, podje- tje nikoli ne zapiše zmogljivo- sti v mAh. Oba premoreta dvoj- ni objektiv, tako kot pri doseda- njem modelu iPhone 11, izbolj- šali pa so predvsem nočno zaje- manje fotografij. Oba modela podpirata tudi brezžično napajanje, kjer so obu- dili uporabo že znane tehnolo- gije MagSafe. Pod pokrovom te- lefona so torej spet posebni ma- gnetki, ki »prisesajo« in optimal- no priključijo brezžični polnilni obroček, podobno kot pri urah Apple Watch. Še več, Apple na- merava MagSafe uporabljati tudi za priključitev raznih drugih do- datkov, kot so zaščitni pokrovi in posebni etuiji za hrambo ban- čnih kartic. Omeniti velja, da Apple po no- vem ne prilaga klasičnih napajal- nikov in slušalk. Menda zaradi varovanja okolja. Na zgornjem delu ponudbe srečamo modela iPhone 12 Pro in iPhone 12 Pro Max, ki ima- ta 6,1-palčni oziroma 6,7-palčni zaslon. Mimogrede, Apple je pri novih telefonih zaslone prevle- kel s posebno keramično prevle- ko Ceramic Shield, zaradi kate- re naj bi bili štirikrat bolj odpor- ni na poškodbe pri padcih. Glavna razlika v primerjavi z manjšimi modeli je v fotograf- skem delu. Oba zmogljivejša Pro modela imata tri tipala, od kate- rih tretje omogoča 4-kratni op- tični zum (telefone s takim in večjim zumom imata tudi že Hu- awei in Samsung). Pro Max ima poleg tega v primerjavi z manj- šim sorodnikom 47 odstotkov večje fotografsko tipalo, vse to pa naj bi prispevalo k še boljšim fotografijam in video posnet- kom. Apple iPhone je prvi mobil- ni telefon s tehnologijo LIDAR. Vgradili so jo v prvi vrsti za iz- boljšavo ostrenja fotografij, de- nimo portretov, pa tudi za bolj- še slike v temnem okolju. Ker pa ta senzor zna natančno iz- meriti razdaljo do ovir, denimo zidov, je lahko zelo uporaben tudi za inženirske naloge, deni- mo fotogrametrijo in skeniranje 3D, seveda pa tudi za boljšo iz- kušnjo pri aplikacijah nadgraje- ne resničnosti (AR). Res pa je, da je Apple napredek na tem področju prepustil drugim raz- vijalcem programske opreme, kot so Matterport, Occipital in Sitescape. Cene modelov iPhone 12 Mini in iPhone 12 se začnejo pri 699 oziroma 799 evrih. Za modela iPhone 12 Pro in iPhone 12 Pro Max pa bo treba odšteti vsaj 999 oziroma 1.099 evrov. Cene se se- veda še povišajo, če se odločimo za različice z več shrambe oziro- ma če ob telefonih kupimo napa- jalnike (navadne ali brezžične). Še to: tudi letošnji modeli so brez zaslonov s hitrim osveževa- njem, ki jih ima marsikateri kon- kurent. Zasloni 120 Hz v praksi prikažejo veliko bolj »mehko« delovanje v igrah pa tudi drugih aplikacijah. U Apple iPhone 12 in 5G A V Veliki Britaniji so »zaradi Excela« v zadnjem tednu sep- tembra spregledali kar 16.000 okužb s koronavirusom. Zdravstveni organi so namreč za »zbirko podatkov« uporabljali kar Excel, ki temu nikakor ni na- menjen. Besedilne datoteke CSV s podatki o izvidih testov, ki jih izvajajo neodvisna podjetja, je sistem uvozil v datoteke Excel. To bi še nekako šlo skozi, saj današnji Excel (oziroma datote- ka XLSX) dovoljuje milijon vrstic v tabeli (natanko 1,048.576). Toda Britanci so uporabili sta- rejši tip datoteke XLS (ta je bila zasnovana daljnega leta 1987, XLSX pa 2007), ki ima »malce« hujšo omejitev – zmore namreč le 65.535 vrstic. Ker podatki o vsakem testu zavzemajo po ne- kaj vrstic, je vsaka datoteka XLS zmogla shraniti le okoli 14.000 podatkov o testih. Ostale je sis- tem zavrgel oziroma ignoriral. Zdravstveni organi so okuže- ne sicer obvestili, zaradi napake pa niso obvestili vseh, ki so bili z okuženimi v tesnih stikih. Hkra- ti so objavljene številke o potrje- nih okužbah za obdobje med 25. septembrom in 2. oktobrom pre- nizke, kar naj bi povzročilo do- datne težave pri preučevanju si- tuacije. Mimogrede, tudi oblasti v Slo- veniji so že imele težave z Exce- lom. Naj citiramo izjavo iz leta 2018: »Direktor direkcije za in- frastrukturo Damir Topolko je danes pojasnjeval, da so izbrali za 72.000 evrov dražjo ponudbo za izdelavo makete drugega tira med Koprom in Divačo, ker se je pojavila napaka pri izračunih v Excelovih tabelah.« U »Zaradi Excela« spregledanih 16.000 okužb s koronavirusom 10 november 2020 VKLOP NOVICEU U Nočni način in HDR prihajata v Android Go Kamere na telefonih s sistemom Android Go bodo dobile nove pro- gramske možnosti v obliki nočnega načina fotografiranja in posnetkov HDR. Android Go je sicer lahkotnejša različica sistema, namenjena cenejših telefonom, kot je Nokia 1.3, ki velja okoli sto evrov. V kratkem pa bodo ti telefoni dobili možnost zajema fotografij v nočnem načinu, kasneje pa še v načinu HDR (high dynamic range). Gre za t. i. computational pho- tography, torej računalniško obdelavo zajetih fotografij. Ker gre za pro- gramsko nadgradnjo, je neodvisna od vgrajene strojne opreme, torej od fotografskega tipala. U Kickstarter na voljo tudi slovenskim ustvarjalcem Kickasarter so v zadnjih letih uporabljali tudi slovenski ustvarjalci, a z obvozi prek ZDA ali Velike Britanije, torej prek podjetja, ki je prijavljeno v kateri izmed podprtih držav. Po besedah Kickstarterja naj bi iz treh držav, ki so jih dodali, poleg Slovenije še Poljska in Grčija, v preteklosti prišlo že več kot 800 uspešnih projektov. Med njimi najdemo vse od umetnosti (glasbe, knjig, filmov) do računal- niških in namiznih iger, raznih domačih pripomočkov, pametnih ur, oblek, nahrbtnikov in še kaj. Ustvarjalci določijo časovni okvir in višino sredstev, ki jih morajo zbrati, da bo projekt uspešen – šele v tem primeru denar za- menja roke. U Microsoft v Windows 10 za ARM dodaja emulacijo 64-bitnih Intelovih ukazov Microsoft je podporo strojni opremi, ki temelji na procesorjih ARM, oči- tno vzel zelo resno. Že kar nekaj časa je na voljo Windows 10 za ARM, ki vključuje tudi emulacijo 32-bitnih ukazov x86, za november pa je napo- vedana tudi vgradnja emulacije 64-bitnih ukazov x64. Novembrska izdaja Windows10 bo za tiste, ki so v programu Insider, prinesla emulacijo 64-bitnih Windows aplikacij x64. Ta seveda velja za programe, ki tečejo v uporabniškem načinu, gonilniki za morebitne na- prave pa morajo biti pisani posebej za arhitekturo ARM64. Belgijska operaterja Orange in Proximu sta za izgradnjo svo- jih omrežij 5G izbrala ponudni- ka Nokio in Ericsson. Oba bosta tudi počasi nadomestila opremo 4G, ki jo je do zdaj zagotavljal ki- tajski Huawei. Nokia je bila izbrana za izgra- dnjo radijskega in omrežnega dela obeh operaterjev, Ericsson pa bo poskrbel za postavitev jedr- nega dela omrežja. Tretji belgijski mobilni operater, Telenet, se o iz- biri ponudnika še ni izjasnil. Belgija je le ena izmed držav s trendom izključevanja ponu- dnika Huawei. Britanski BT je za opremo 5G izbral Nokio, za- menjal pa bo tudi vse obstoje- če komponente Huaewei. V Av- straliji je bila oprema Huawei zakonsko prepovedana, enako tudi na Novi Zelandiji, v Kanadi pa sta posel prav tako dobila No- kia in Ericsson. V Evropi je stanje še malce bolj nejasno, toda redni obiski ameriškega zunanjega mi- nistra Pompea (tudi pri nas) za- gotavljajo, da bo končni izid brž- kone enak. Applove pametne ure Watch imajo seveda tudi tipalo za mer- jenje srčnega utripa, s posebnimi algoritmi pa naj bi iz tega podat- ka znale tudi ugotoviti, ali ima njihov lastnik težave s srcem. Kot kaže zadnja znanstvena študi- ja, se pri tem tudi zmotijo. Sko- raj vedno. V študiji, ki je bila objavljena v Journal of the American Medical Informatics Association, so preve- rili 264 pacientov, ki so v zadnjih štirih mesecih obiskali katero iz- med klinik Mayo in so tja prišli zato, ker jih je o težavah z utri- pom obvestil Apple Watch. 41 pa- cientov je od ure dobilo celo eks- plicitno obvestilo (lahko tudi več, vendar tega niso točno navedli). Ugotovili so, da je bila velika večina težav lažnih (false alerts), zdravniki so le 30 pacientom di- agnosticirali težave s srcem. Študija zaključuje, da tovr- stna lažna opozorila vodijo do prekomerne izrabe zdravstve- nih resursov države, zato naj bi o tem razmislila tako ameriška agencija FDA kot tudi sam Apple. Mimogrede – vsak, ki je imel kdaj na roki kakršnokoli »pame- tno« ali »športno« uro, ki zna meriti srčni utrip, ve, da so rezul- tati vedno vsaj malce dvomljivi. Ura je na roki pač vedno le rahlo pripeta, tresljaji in premiki pa povzročajo napačne rezultate. Apple očitno meni, da pri Apple Watch ni tako. Kakšne težave je pri tem imela ura Amazefit, ki smo jo preizku- šali pred časom, lahko preberete tukaj: Na Kitajskem znajo. AMD naj bi bil v zadnjih stadi- jih pogovorov za nakup ameriške- ga razvijalca procesorjev Xilinx. Xilinx je med drugim izumil programirljiva logična vezja, znana kot FPGA (field-program- mable Gate Array), deluje pa po- dobno kot ARM, torej se ukvar- ja predvsem z razvojem specifi- kacij za različna vezja in proce- sorje. Posel naj bi bil vreden do- brih 30 milijard dolarjev. Bor- zna vrednost AMD se je sicer le- tos dvignila za 89 odstotkov in že presega sto milijard dolarjev. Z nakupom podjetja Xilinx bi AMD povečal svoj portfelj izdel- kov in se razširil na druga podro- čja, kot so telekomunikacije (vez- ja FPGA se uporabljajo tudi v in- frastrukturi omrežij 5G), avto- mobilska in obrambna industri- ja. Velja omeniti, da naj bi bil Hu- awei med večjimi strankami Xi- linxa – po ocenah analitikov naj bi kitajska podjetja prinašala od 6 do 8 odstotkov Xilinxovih pri- hodkov. U Applove ure niso tako zelo pametne, kot trdijo U AMD naj bi kupil podjetje Xilinx V Sloveniji trenutno deluje omrežje 5G operaterja Telekom Slovenija, ki ga je s programsko nadgradnjo obstoječih sistemov zagotovil ponudnik Ericsson. Uporablja isti frekvenčni pas kot 4G (2600 MHz), saj se Slovenija »pravih« frekvenc za 5G še ni od- ločila prodati. Z veliko mero gotovosti lah- ko verjamemo, da tudi v Sloveni- ji Huaweijeve opreme 5G ne bo. U Tudi belgijska mobilna operaterja sta za 5G izbrala »Nehuawei« november 2020 11 NOVICE VKLOP U MD je napove- dal prihod no- vih procesorjev Ryzen 5000, po njihovih trditvah naj bi šlo za naj- boljše igričarske proce- sorje doslej. Ostajajo sicer na teh- nologiji TSMC 7 nm, a so z izboljšavami proizvodnega procesa dosegli občutne izboljša- ve pri hitrostih. Konkretno oblju- bljajo do 19 odstotkov več uka- zov na cikel kot pri trenutno ak- tualnih modelih. Povedano dru- gače, pri enaki frekvenci bi lah- ko bili novi procesorji do 19 od- stotkov zmogljivejši. Procesor- ji so del nove arhitekture Zen 3, v okviru katere bodo sčasoma predstavili tudi strežniške pro- cesorje. Pričakuje se, da bo to za- dnja arhitektura pred prehodom na pomnilnik DDR5, kjer naj bi zamenjali tudi podnožje. Zen 3 sicer ostaja na trenu- tnem podnožju AM4, nove pro- cesorje bomo tako lahko upo- rabljali tudi v navezi z obstoje- čimi matičnimi ploščami X570 in B550, seveda po programski nadgradnji BIOS. Vseeno pa se pričakuje tudi prihod novih ma- tičnih plošč. Novi procesorji so Ryzen 5 5600X, Ryzen 7 5800X, Ryzen 9 5900X in Ryzen 9 5950X. Po vr- sti gredo od 6 pa do 16 jeder, se- veda z večnitnim delovanjem. Cene se v ZDA začnejo pri 300 dolarjih (seveda brez davka), najdražji pa bo veljal 800 do- larjev. Aktualni modeli bodo sicer še nekaj časa ostali v prodaji, seveda po nižjih ce- nah – aktualni Ryzen 9 3950X v tem trenutku pri nas stane slabih 800 evrov. Zanimivo, da je AMD pri namiznih procesorjih presko- čil serijo 4000. Ti seveda obsta- jajo, ampak gre za procesorje z integrirano grafiko, namenje- ne sestavljavcem OEM (Origi- nal Equipment Manufacturer). Po njihovih besedah so želeli nove procesorje bolj očitno ločiti od obstoječih, kar je povsem ra- zumljivo. Novi modeli naj bi bili na voljo 5. novembra, čeprav je v tem trenutku kar nekaj težav z dobavo (tudi pri obstoječih mo- delih). U AMD napovedal nove procesorje Ryzen 5000 A Hyundai se pripravlja na vpo- klic in popravilo 77.000 električ- nih avtomobilov Kona, saj naj bi obstajala potencialna nevarnost vžiga njihovih baterij. 25.000 primerkov je bilo prodanih v Ko- reji, največ pa jih je v Evropi. Poleti 2019 se je prvi avtomo- bil kona EV vžgal v garaži v Mon- trealu, od takrat pa je se je po svetu zgodilo še ducat podobnih vžigov. Preiskava je pokazala, da je težava v baterijskem sklopu, vendar se podizvajalci ne stri- njajo o tem, kje točno. Baterijski paket proizvaja podjetje HL Gre- en Power, ki je skupno podjetje Hyundaia in LG Chem, pri čemer same baterijske celice proizva- ja LG Chem, v paket pa jih »zla- ga« Hyundai. Preiskava korej- skega ministrstva govori o tem, da je težava v proizvodnem pro- cesu same celice, druga preiska- va (National Forensic Service) pa, da je težava v sestavi baterijske- ga paketa. Kakorkoli – težave z elek- tričnimi avtomobili so veliko redkejše kot težave običajnih avtomobilov. V ZDA je vsako leto preko 200.000 vžigov avtomo- bilov, ki imajo motorje z notra- njim izgorevanjem. Ker pa gre pri električnih avtomobilih za novo tehnologijo, so oblasti (in uporabniki) v tej smeri veliko po- zornejši. Po podatkih analitskega podje- tja App Annie se je uporaba apli- kacij po svetu v zadnjih treh me- secih povečala za 25 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Podatki so sicer omejeni na uporabo naprav Android, skupaj pa se je v aplikacijah v tem ob- dobju preživelo več kot 180 milijard ur. Najpopularnejše šti- ri aplikacije so v la- sti Facebooka. Po- leg osrednje aplika- cije Facebook so to še Whatsapp, FB Messenger in In- stagram. Sledijo Amazon, Twi- tter, Netflix, Spotify in novinec Tiktok. Zadnji je tudi drugi naj- bolj profitabilni (če odštejemo igre), in sicer zaradi t. i. virtual- nih napitnin, ki jih lahko uporab- niki pošljejo svojim priljubljenim ustvarjalcem. Poraba denarja v aplikacijah se je dvignila za 20 odstotkov v primerjavi z lani – na rekordnih 28 milijard dolarjev. Večina tega je sicer šla prek Applovih aplika- cij (dobrih 64 odstotkov), čeprav je ta delež manjši kot lani (torej raste poraba v Android aplika- cijah hitreje). V obeh trgovinah so igre najbolj dobičkonosne, pri drugih aplikacijah pa občutno rastejo naročnine. U Hyundai bo vpoklical 77.000 električnih avtomobilov Kona zaradi nevarnosti vžiga baterij U Vse več časa preživimo v aplikacijah 12 november 2020 VKLOP NOWWWOU Spletne varuške Spet smo doma. Malo zaradi počitnic, malo zaradi novega koronavirusa, malo pa zaradi krajšega zimskega dne. V vsakem primeru je otrokom dolg- čas, zato smo vsak trenutek na preži za naslednjo dejavnostjo, ki bi jih ani- mirala in morda celo česa naučila. Iskanje nam olajšajo naslednje sple- tne strani. T Google Coronavirus (COVID-19) O novem koronavirusu beremo na vsakem koraku, zato bomo tokrat objavili le eno spletišče, ki postre- že s podrobno statistiko po državah z vsega sveta. Kdo drug kot Google lahko poveže podatke o okužbah z navadami ljudi. Poleg dnevnih infor- macij, s katerimi nas bombardirajo vsa občila, nam spletni velikan poka- že, kako so od njih odvisne naše vsa- kodnevne navade. Smo zaradi pan- demije več doma, se manj gibamo, več hodimo v trgovino? news.google.com/covid19/map T MapCrunch Kdo pravi, da so potovanja trenutno nemogoča? S spletno stranjo se v vsakem trenutku lahko odpravimo v neznano. Dobesedno, saj nas z Goo- glovimi zemljevidi odpelje na na- ključno izbran kotiček nekje na sve- tu. Prijetno raziskovanje vam želimo! www.mapcrunch.com T Blacklight Veliko spletišč svojim obiskovalcem na takšen ali drugačen način sle- di, da jim lahko učinkovito posre- duje oglase. Čeprav nas GDPR do neke mere zadovoljivo varuje in nam daje nadzor nad zasebnimi podatki, ob obisku posamezne spletne stra- ni ne vemo, kako nas v ozadju pre- verja. Na pomoč nam priskoči sple- tna stran Blacklight, ki ji posreduje- mo ciljni spletni naslov, nakar preve- ri, ali nas na njem čakajo tuji piškot- ki, oglaševalski sledilci, beleženje tipk in druge nečednosti. themarkup.org/blacklight T Cooking for Engineers Cooking for Engineers je res še ena spletna stran z recepti za najrazlič- nejše jedi, a se od tekmic razliku- je po edinstvenem pristopu, ki meri na tehnološko usmerjene obiskoval- ce. Nam bo v oko padla že nameno- ma zastarela podoba spletišča, naj- bolj pa nas bodo navdušili recep- ti z vsemi tehnološkimi podrobnost- mi, vključno s potrebno opremo, ki je nujna, da se naš končni izdelek pri- bliža tistemu na objavljeni sliki. www.cookingforengineers.com T News of Future Vsakdo od nas ima priljubljeno no- vičarsko stran, ki poskrbi, da smo na tekočem z dogodki doma in po sve- tu. Zdaj smo naleteli še na eno, ki jo preprosto moramo prebrati vsaj en- krat. Stran News of Future je bila na- rejena leta 2012. Na njej so objavlje- ne novice dogodkov v prihodnosti leta 2020. Zdaj smo v tej prihodnosti in branje osem let starih napovedi je zabavno bolj kot kadarkoli prej. newsoffuture.com T Patatap Patatap je interaktivna spletna stran, ki se na pritiske tipk odziva z zvo- kom in animacijo. Že pri pisanju po- sameznih besed je zadeva nora, a ni nič v primerjavi s hipnotično zmedo, ki zavlada pri vnašanju stavkov ali celo odstavkov. Spletna stran je pri- merna za sproščanje med delovni- mi seansami. www.patatap.com T Cool Hunting Cool Hunting je spletno središče pri- vlačnega videza, ki odkriva novosti na področju oblikovanja, tehnologije, umetnosti, kulture in drugih za sle- hernika zanimivih stvari. Če vas za- nima karkoli od naštetega, mora ta spletna stran še ta hip romati med vaše priljubljene spletne naslove! Vsebine je ogromno, osveževanje pa redno. coolhunting.com T Post Secret Zanimiva spletna stran vabi obisko- valce, da na pravo razglednico ano- nimno napišejo svojo največjo skriv- nost in jo pošljejo upraviteljem. Ti jo objavijo in poskrbijo za zanimivo čti- vo, ki nas vleče k miškinemu kolešč- ku v nedogled. Praznih rok ne ostane niti pošiljatelj, ki mu spletišče omo- goči kanal za sproščanje najtežjega, kar mu leži na duši. postsecret.com T Scream into the void Podobno kot prejšnja stran se tudi Scream into the void ukvarja z naši- mi skrivnostmi. Razlika je v načinu in pristopu. Medtem ko Post Secret za- upano objavi, da je na voljo vsemu svetu, Scream napisano opremi s kri- kom in vrže v črno luknjo. Mi se po- čutimo olajšane, nihče pa ni zara- di naše skrivnosti užaljen ali oško- dovan. screamintothevoid.com T Drench Preprosta spletna igra Drench igral- no polje napolni s šestimi različnimi barvami, nakar ga moramo v tride- setih potezah prebarvati z zgolj eno. Začnemo s poljem v zgornjem levem kotu, ki ga obarvamo z barvami so- sednjih z gumbi na desni strani. Pra- vila igre se berejo precej bolj zaple- teno, kot v resnici so. Ko igro začne- mo igrati, nam je hitro vse jasno. Ra- zen ene stvari – kako odnehati. www.flashbynight.com/drench/ Odkrili navodila za najstarejši ohranjeni računalnik Najstarejši ohranjeni računalnik se imenuje Zuse Z4 in je trenutno shranjen v münchenskem muzeju kot nepremičen in nedelujoč artefakt. To se verjetno ne bo spremenilo, čeprav je arhivistka na ETH Zürich med dokumenti svojega očeta našla tudi navodila za uporabo oziroma pri- ročnik. Z4 je sicer leta 1945 izumil Konrad Zuse, ki je pred tem postavil tudi Z3, ki velja za prvi programljivi računalnik. Nacisti so želeli računalnik premestiti v koncentracijsko taborišče, kjer so interniranci prisilno delali na raketah V1 in V2, a je Zuse pobegnil in se skupaj z računalnikom skril na jugu države. Računalnik Z4 je zmogel dve operaciji seštevanja ali odštevanja na se- kundo, množenje je trajalo tri sekunde, deljenje in korenjenje pa šest se- kund. V uri je tako izvedel okrog 1.000 operacij. T The kid should see this Prva spletna stran je zbirka video posnetkov, namenjenih otrokom. Po vzoru aplikacije Youtube Kids sple- tišče The kid should see this ponuja več kot 4.500 otrokom prijaznih vi- deo posnetkov z najrazličnejših po- dročij. Za deklice in dečke, smeha željne malčke, ljubitelje živali, male znanstvenike, radovedneže in še za marsikoga se najde obilo vsebine, ki bo podmladku učinkovito krajšala dolgočasne zimske dni. thekidshouldseethis.com T Switch Zoo Otroci obožujejo živali, zato pregled otroških spletnih strani ne more brez spletišča Switch Zoo. Na njem so zbrane informacije, uganke in igre, s katerimi otrok ugiba živali in njiho- va bivališča ter se spotoma ogromno nauči. Kasneje sam izdela žival, njen dom in ji priskrbi še hrano. Kot druge strani v angleščini je tudi to priporo- čljivo obiskati s starši. www.switchzoo.com T PEEP and the Big Wide World Zabavna in poučna interaktivna spletna stran za predšolske otroke je polna zanimivih zvokov, iger, po- barvank in celo navodil za aktivno- sti, ki jih malček s starši izvaja od- klopljen od spleta. Stran odlikuje do- bra namera, s katero želi otroku zgo- daj privzgojiti ljubezen do raziskova- nja in učenja. www.peepandthebigwideworld.com/ en/ T Funology Še bolj k znanosti usmerjena je na- slednja spletna stran, Funolo- gy, kjer bodo malčki izvajali prave čarovniške trike. Spletišče je dejan- sko zbirka najrazličnejših receptov za kuhanje preprostih jedi, izdelavo okraskov, iger, čarovnij in drugih za- nimivih stvari, s katerimi se bo krat- kočasila vsa družina. www.funology.com T Otroci.org V Sloveniji imamo z vsebino bogato založeno spletno stran, ki je name- njena tako predšolskim otrokom kot tudi šolarjem. Na njej najdemo učne liste za vse razrede osnovne šole, iz- obraževalne dejavnosti za mlajše, vi- deo posnetke, igre, uporabne progra- me, novice in še kaj bi se našlo. Ker je veliko materiala v obliki PDF, je domači tiskalnik skoraj nujna opre- ma za učinkovito koriščenje spletišča Otroci.org. otroci.org T Časoris Malce starejšim otrokom je name- njen spletni časnik Časoris. Novičar- ska stran je pregledna, redno ažuri- rana in urejena. Poleg splošnih novic so obiskovalcem in obiskovalkam na voljo še športne, znanstvene in kul- turne vesti. Čeprav je Časoris name- njen otrokom, gre za kakovosten iz- delek, za katerega skrbijo pravi pro- fesionalci z imeni in s priimki. casoris.si T Lahkonočnice Po napornem dnevu zvečer ni otro- ka, ki si ne bi zaželel pravljice. Ko staršem v domači knjižnici zmanjka pravljičnih knjig, jim na pomoč pri- skoči spletna stran Lahkonočnice. Vse objavljene pravljice so opremlje- ne z bogatimi ilustracijami ter govor- jeno besedo, ki pri branju občasno nadomesti (pre)zaposlenega starša. www.lahkonocnice.si november 2020 13 YOUTUBE VKLOP T Programer naj bo! Evropski teden programiranja ste žal že zamudili, a v resnici zamujenega ni nič. Splet je ob vsem smetju tudi koristno orodje za učenje in izmenjavo izkušenj. Kakopak tudi, ko gre za programiranje in napredno rabo programske opreme. Kot vemo, si mnogi si pri tem pomagajo z Youtube »tutoriali« oziroma vajami, kot jim menda rečemo po naše. _ Thenewboston Sledilcev: 2,48 milijona Verjetno najbolj razvpita stran za učenje programskih jezikov in napredova- nje v spletnem programiranju. Ustanovitelj Bucky Roberts je kanal pred leti sicer zapustil v skrivnostnih okoliščinah in s tem povzročil nemalo spraševa- nja na družbenih omrežjih, kljub temu pa kanal s poglobljenimi vajami osta- ja popularen vir znanja tako za čelne programske jezike kot tudi zaledne. www.youtube.com/user/thenewboston _ Edureka! Sledilcev: 2,16 milijona Eureka je namenjena popolnim začetnikom. Na njej boste našli videe, ki po- krivajo kar najširši spekter programerskih znanj. Z dodatki o osnovah stroj- nega učenja, umetne inteligence in vsega drugega, tako čez palec pa je naj- več vsebin namenjenih delu v Pythonu. www.youtube.com/user/edurekaIN _ DevTips Sledilcev: 351 tisoč Kanal, ki se je z leti nekoliko preusmeril na občinstvo, ki ima rado stvari ra- zložene s kančkom humorja. Najpogostejše teme so problemi spletnega obli- kovanja in razvoja ter namigi, a na nekoliko drugačen način. Svoje šove ob- javljajo tedensko, so pa v času pandemije na Youtubu postali nekoliko manj aktivni, zato jih morda obiščete še na njihovem podkastu. www.youtube.com/c/DevTipsForDesigners _ Academind Sledilcev: 594 tisoč Academind ponuja na desetine spletnih predavanj, pod znamko pro tudi pla- čljivih. Od konkurence se razlikujejo po tem, da so nekoliko bolj nišni. Pri njih se namreč lahko učite Angular, Vue.js in druge čelne jezike, med temami pa je najti še številna druga področja, denimo velike količine podatkov in podatkovno ru- darjenje. Bombonček je nekakšna AloAlo angleščina z nemškim naglasom. www.youtube.com/c/Academind _ mayuko Sledilcev: 358 tisoč Na koncu še dva kanala, ki vas poleg programerskih veščin za kariero opre- mita s t. i. mehkimi znanji, torej z različnimi komunikacijskimi spretnostmi. Denimo, kako pridobiti kak projekt ali pa kako se odzvati, ko vas na lepem odpustijo. Mayuko se je kljub mladosti kot programska inženirka že udinjala pri podjetjih, kot so Intuit, Patreon in Netflix. www.youtube.com/c/hellomayuko _ TechLead Sledilcev: 867 tisoč Patrick Shyu je nekdanji šef pri Googlu in Facebooku, zdaj pa multimilijonar, s čimer se morda rad nekoliko prepogosto tudi pohvali. TechLead je nagnjen k izdelovanju spletnih aplikacij, Shyu je namreč kot programer celostnih re- šitev sodeloval pri nastanku številnih tovrstnih izdelkov. Ob vsem tem pa se lahko podučite tudi o tem, kako se pripraviti na intervju in kakšen avto sodi k vašemu družbenemu statusu. www.youtube.com/c/TechLead IZVIDNICA7 14 november 2020 IZVIDNICA 18 Lov na konkurenco Podjetje, katerega ime je sinonim za akcijske kamere, se mora v zadnjem času pošteno truditi, da pokaže več in bolje kot konkurenca. 16 SUV med pametnimi urami Huawei je že zdaj dobro uveljavljen na področju pametnih ur, s svojo novo družino Watch GT 2 pa želi ta položaj na trgu še dodatno utrditi. Preizkusili smo model GT 2 Pro. november 2020 15 IZVIDNICA 7 Monitorju smo se peti generaciji mobilnih omrežij zelo podrob- no posvetili pred dvema letoma (december 2018), od takrat pa smo večinoma pisali le še o teo- rijah zarot, ki se pletejo okoli teh. O domnevni škodljivosti, »seva- nju«, o nadzoru, ki nam ga bo prinesel 5G, o virusu, ki jaha na elektromagnetnih valovih, o lu- natikih, ki zaradi vsega tega za- žigajo stolpe z baznimi postaja- mi, tudi tam, kjer so na stolpu le antene za mestni Wi-Fi (tak je bil primer na Hrvaškem). Tokrat lahko k sreči postrežemo z bolj koristnimi informacijami – že ne- kaj časa imamo namreč v rokah Huawei P40 Pro, ki se po Slove- niji, no, prav, po Ljubljani, giblje povezan s prvim delujočim slo- venskim omrežjem 5G. Pravzaprav je tudi zgodbica o tem zabavna. Telekom Sloveni- je je omrežje 5G »zagnal« 23. ju- lija letos, vendar je trajalo skoraj tri mesece, da ga je bilo mogoče tudi uporabiti. Ves ta čas namreč ni bilo na voljo ustrezno prilago- jenih mobilnih telefonov, ki bi se z njim razumeli. Šele v začetku oktobra so pri Telekomu omo- gočili prijavo novejšim telefo- nom Samsung in Huawei s pod- poro 5G. Do konca leta naj bi bili ustrezno prilagojeni še nekate- ri drugi Samsungovi modeli, se- veda pa bodo v omrežju 5G de- lovali tudi novi iPhoni 12. Lastni- ki ustreznih telefonov morajo Te- lekomu poslati le SMS s ključno besedo 5G na 1918 in do konca leta bodo omrežje 5G uporabljali brezplačno. Lahko pa kupijo tudi paket 300 GB, da ne bodo podat- ki prehitro pošli. 5G ali 4G++? Bolje obveščeni med našim bralstvom verjetno vedo, da je agencija AKOS dražbo za fre- kvence, ki se bodo uporabljale (pretežno) za 5G, napovedala šele za drugo leto. Kako je torej mogoče, da Telekom 5G ponuja že zdaj? Z Ericssonovim trikom, ki se imenuje Dynamic Spec- trum Sharing oziroma DSS. Ta programska nadgradnja obsto- ječih baznih postaj 4G+ (oziro- ma LTE-A) omogoča deljenje fre- kvenčnega pasu, ki je namenjen 4G – v njem zdaj teče tudi 5G. Pri Telekomu so temu nameni- li frekvenčni pas 2.600 MHz. Ta tehnologija (in frekven- ca) seveda ne omogo- ča gigabitnih hitrosti, ki jih ponavadi povezu- jemo z besedico 5G. Te- lekom je že leta 2018 v laboratoriju prikazal hi- trosti prenosa, ki so pre- segale 5 Gb/s, toda obi- čajni smrtniki smo z da- našnjim DSS omejeni na teoretičnih 1 Gb/s (tako Telekom) in prak- tičnih 300 Mb/s, kot smo jih izmerili sami. In še okoli trikrat manj v smeri od nas. Glede na to, da teoretična hitrost omrežja 4G+ (LTE-A) znaša 300/50 Mb/s, v praksi pa lahko dosega- mo okoli 200/50 Mb/s, napredek ni videti rav- no drastičen. Še pose- bej, ker so hitrosti se- veda še dodatno odvi- sne od zasedenosti ba- znih postaj in omrež- ja ter seveda pokritosti. Nadgrajenih baznih po- staj po Sloveniji je na- mreč le za 30 odstotkov prebivalstva (tako Te- lekom), zemljevid pokri- tosti pa je v resnici videti še bolj revno. Toda naša izkušnja s 5G v re- snici ni bila slaba, ampak rav- no nasprotno. Telefoni so pač danes tako pametni, da upora- bljajo 5G, ko je na voljo, sicer pa pač 4G+, 4G in tako naprej. Če se gibljete v središču večjih slo- venskih mest, sta hitrost deska- nja in prenašanje datotek na te- lefonu v resnici bliskovita. Tudi zato, ker je dostopni čas v Tele- komovem omrežju 5G nekoliko krajši od tistega v 4G (okvirnih 10 ms proti 14 ms). Sploh pa – koliko izmed nas ima doma 300 megabitno optiko, ki bi se lah- ko kosala s hitrostjo 5G na pro- stem? To je torej to, kar se tiče 5G pri nas, vsaj za nekaj časa. Konku- renčni operaterji tovrstnih vme- snih nadgradenj nimajo v na- črtu, torej bo treba počakati na dražbo frekvenc, ki bo omo- gočila večje hitrosti, še krajše dostopne čase in navsezadnje večjo in gostejšo pokritost. Ra- čunamo na frekvenčne pasove 700 MHz, 3.600 MHz in 26 GHz. Bomo videli.  Peta generacija je tu. Nekako O tehnologiji 5G poslušamo že kar nekaj let. Kako bo prinesla revolucijo, kako bo omogočila samovozeče avtomobile, telemedicino, kako bo povezala industrijo. Verjetno pa smo smrtniki (še posebej geeki) verjetno najbolj čakali na obljubljene gigabitne hitrosti prenosa. No, 5G je tu, gigabitne hitrosti pa še vedno čakamo. Matej Šmid V nova generacija mobilnih ko- munikacij Kdo: Telekom Slovenije Cena: Do konca leta zastonj, na vo- ljo tudi podatkovni paket s 300 GB podatkov. X Enostavno deluje, večinoma hitreje od 4G+/LTE-A. Z Pokritost Slovenije ni (še) ravno ve- lika. Do obljubljenih hitrosti preno- sov 5G je še zelo daleč. 5G  Hitrosti, ki smo jih v Ljubljani dosegali s testnim telefonom Huawei P40 Pro. Za primerjavo smo na isti lokaciji vedno preizkusili še hitrost prenosa prek LTE. Največjo hitrost 362/83,6 Mb/s smo dosegli na Tromostovju, kjer smo imeli bazno postajo v vidni razdalji okoli 50 metrov.  Pokritost s signalom 5G, kot jo navaja Telekom. Temno modra barva predstavlja 5G, svetlo modra pa 4G+ oziroma LTE-A. 16 november 2020 IZVIDNICA7 nadležni, med testom, žal, nismo ugotovili. Uro z mobilnikom po- vežemo prek aplikacije Huawei Health App, ki je na voljo na tr- žnici Android in iOS. Zadnja je nekoliko okrnjena in ne omogo- ča vsega, kar nudi različica na Androidu. Pogrešali smo nalaga- nje različnih prikazov, sistemsko pa je na jabolčnih telefonih slab- še prilagojeno pošiljanje obve- stil na uro. Večino nastavitev ure bomo lahko opravili le na njej sami in ne skozi aplikacijo, kar je nepotrebna pomanjkljivost. Pri nekajdnevni uporabi smo se uri hitro privadili in razen te- žav, da smo se navadili, kaj poč- neta gumba in da smo morali po spletu brskati za navodili, resnej- ših pomanjkljivosti nismo opazili. Ura bo zlahka navdušila vse špor- tne navdušence, ki bi raje kot ve- liko in vpadljivo športno uro upo- rabljali elegantnejšo pametno uro, ki pa se dobro odreže tudi pri športnih aktivnosti. Huawei GT 2 Pro je ravno dovolj športna in hkrati elegantna, torej nekakšen SUV med športnimi urami.  a Huawei z najnovejšim modelom meri visoko, je jasno že iz tega, da so uro naredili z najboljšimi mate- riali. Elegantno in minimalistič- no oblikovana ima ohišje iz tita- na, zaslon AMOLED, ki ima pre- cej roba, pa prekriva stekelce iz safirja. Na voljo je v eni veliko- sti, in sicer s premerom 46 mm, izberemo pa jo lahko v nočno črni ali meglično sivi barvi. Pri- marno je namenjena navdušen- cem nad naravo in gibanjem. A zaradi svoje nevpadljive oblike se lepo poda tudi k resnejši opra- vi in ravno to je lahko adut, ki jo razlikuje od bolj športnih ur in ti- stih, ki so za šport narejene pre- več pisarniško. V to verjame tudi proizvajalec, ki je v škatlo prilo- žil tako usnjen kot silikonski pa- šček, ki ju lahko v nekaj sekun- dah zamenjamo. Drugi veliki adut je izje- mno trajanje baterije. Med ne- kajdnevnim testiranjem nam je ob normalni rabi sploh ni uspelo popolnoma izprazniti, dokumentacija pa navaja, da naj bi brez polnjenja delovala polna dva tedna. Tudi če v pra- ksi ne zdrži ravno tako dolgo in je uro treba brezžično napolni- ti vsak teden, je to še vedno ve- likanski napredek od časov, ko so ure potrebovale dodatno moč vsak dan ali vsaka dva dni. Za to sta, poleg zaslona, ki ni aktiven ves čas, zaslužna predvsem učin- kovit procesor Kirin A1, ki je na- menjen Huaweijevim prenosnim napravam, kot so zadnji modeli ur in slušalk, in to, da na uri ne teče polnokrvni operacijski sis- tem, kot je Googlov Wear OS, ampak namenski Lite OS. Men- da ne (samo) zato, ker so Hu- aweiju Američani prepovedova- li uporabo svoje tehnologije, am- pak ker ta omogoča res učinkovi- to delovanje. Odločitve načrtovalcev za la- sten sitem pa prinaša tudi kom- promise. Ura namreč nima na- menske tržnice programov, mo- rali se boste zadovoljiti s tistimi, ki so vgrajeni in ki jih bodo doda- jale morebitne nadgradnje v pri- hodnosti. K sreči ura zmore zelo veliko reči. Izbiramo lahko med zares številnimi prikazi. Špor- tni navdušenci bodo brskali med več kot sto načini sledenja poče- tju, načinov vadb in treningov. Med njimi so trener golfa, teka, plavanja in celo več nači- nov smučanja, kar bo v naših krajih kmalu ak- tualno. Kot ostale so- dobne in premijske pametne ure zmore poleg srčnega utripa izmeriti tudi odsto- tek kisika v krvi, ki pa ni instantna me- ritev in ji ne gre pov- sem slepo zaupati. Ne manjkajo niti sle- denje spanja in dihal- ni treningi za sprostitev stresa. Kot vsak spodob- na športna ura ima tudi GT 2 Pro vgrajen GPS, ki poskr- bi za meritve povprečne hitrosti pa tudi največji naklon proge in razdalje, ima pa še zanimivo mo- žnost, da vas bo vedno znal pri- peljati na izhodišče izleta, če se boste kje izgubili. Vremenske na- povedi in vgrajeni merilnik zrač- nega tlaka, ki omogočajo svari- la pred nenadnimi vremenskimi spremembami, zaokrožajo pe- stre vgrajene zmožnosti. Ura je lahko tudi predvajalnik glasbe in poddaj, če boste dato- teke prek telefona ali računalni- ka prenesli na uro. Ker ima po- leg zvočnika vgrajen še mikro- fon, lahko na njej opravite tudi telefonski pogovor. Kako to iz- vesti način, da v družbi ne boste SUV med pametnimi urami Huawei je že zdaj dobro uveljavljen na podro- čju pametnih ur, s svo- jo novo družino Watch GT 2 pa želi ta položaj na trgu še dodatno utrdi- ti. Preizkusili smo model GT 2 Pro, ki utegne med slovenskimi kupci zaradi svojih karakteristik najti marsikaterega kupca. David Vidmar D pametna ura višjega razreda Izdeluje: Huawei, consumer.huawei. com/si/wearables/watch-gt2-pro/ Cena: 329 EUR X Kakovostni materiali, izjemno tra- janje baterije, veliko športnih nači- nov. Z Brez dodajanja aplikacij, v poveza- vi z iphonom ne moremo izkoristiti vseh zmožnosti. HUAWEI Watch GT 2 Series s Med ne kajdnevnim testiranjem nam baterije ob normalni rabi sploh ni uspelo popolnoma izprazniti. s Večino nastavitev ure bomo lahko opravili le na njej sami in ne skozi aplikacijo, kar je nepotrebna pomanjkljivost. 18 november 2020 IZVIDNICA7 takoj uporaben, brez dodatnih pretvorb ali obdelave. Opazi- li smo še dve pomembni razli- ki, programska oprema na oseb- nem računalniku pri Insta360 sicer odlično opravi z elektron- skim umirjanjem, a kakovost sli- ke, predvsem podrobnosti, upa- de, kar se pri Goproju ne zgo- di. Poleg tega je Gopro bistve- no odzivnejši, posnetek bo zajel tisti trenutek, ko pritisnemo na sprožilec, medtem ko si Insta360 vzame čas in je trenutek že lahko mimo. Velikost je pri obeh kame- rah dokaj podobna, obe sta vo- dotesni, ima pa Insta360 One R na račun modularnosti zelo maj- hen zaslon, ki je celo manjši, kot Goprojev prednji. Prednosti ve- čjega tipala in boljše kakovosti slike se tako topijo pred uporab- nostjo in odzivnostjo. Kaj in kako boste izbrali, je seveda odvisno od tega, kaj je za vas pomembne- je. Goprojevo odlično elektron- sko umirjanje slike je vsekakor zelo dober prodajni magnet, po drugi strani pa, če sta fotografija in kakovost za vas pomembnej- ši, veliko tipalo močno prevlada. Številka 9 je v Goprojev ta- bor prinesla dovolj novosti, da se otrese zasledovalcev za nekaj časa. Predvsem so se lotili najpo- membnejše možnosti – umirja- nja. Ideja o ravnem horizontu si- cer prihaja iz sveta 360-stopinj- skih kamer, a jo je Gopro lepo prenesel v svet akcijskih kamer in marsikomu bo prišla prav. Če tega ne potrebujete, denarnici prijazno priporočilo – preskočite 8 in se raje ozrite za 7, če vztraja- te pri Goproju. Sicer pa, konku- renca ne spi.  labo leto po mode- lu Hero 8 Black smo že dobili novinca, Hero 9 Black. Rečemo lahko, da prina- ša nekaj zanimivih novosti, ki ga vračajo v resno igro. Pri prej- šnjem modelu so poskušali z zu- nanjimi dodatki, a za večji del uporabnikov to ni tako zanimi- vo, saj so zadovoljni že z osnov- nimi možnostmi, zato ima nova škatlica drugačen pristop. Od četrte različice se osnovna oblika »go- projev« ni več bi- stveno spreminja- la, tudi tokrat ni drugače. Poleg pri- rasta za nekaj mi- limetrov v vse tri di- menzije, ki jih je prido- bilo ohišje, je glavna no- vost barvni zaslon LCD na prednji strani. Vloger- ji in »sebčniki« bodo lahko prodali kamero DJI Osmo Ac- tion, ki je to prinesla že pred do- brim letom, in se vrnili k origi- nalu, če zapišemo malo cinično. Bolj kot tega, ki je, bodimo iskre- ni, uporaben, se bodo uporabni- ki razveselili konkretno zmoglji- vejše baterije. Nova namreč pre- more 1720 mAh, kar je v primer- javi s prejšnjo 40-odstotno pove- čanje zmogljivosti in s tem tudi podaljšanje časa snemanja. Vrni- la se je še ena malenkost – sne- mljiva zaščita objektiva. Če raz- bijete steklo, zaradi tega ne bo- ste več pošiljali kamere na ser- vis, ampak preprosto zamenjali zaščito. Pomembna je še zaradi enega dodatka, dodatne širo- kokotne leče, k čemur se bomo še vrnili pri možnostih snema- nja. Trije mikrofoni so že lep čas stalnica, in če ne boste snema- li v zahtevnih pogojih (beri ve- ter, hrup), bodo več kot zado- ščali. Vgrajen nosilec za nastav- ke je odlična pogruntavščina in praktično izniči potrebo po do- datni kletki, poleg tega ga lahko zamenjate za klasični nosilec za fotografsko stojalo, če ne želite dodatnega vmesnika. Klasična gumba sta dovolj za upravljanje, poleg tega je zaslon dovolj velik in odziven za nastavljanje. Glavna novost se skriva v no- tranjosti in prinaša sladko-kislo presenečenje, tipalo z 20 milijo- ni pik. Sladko zaradi najvišje lo- čljivosti snemanja 5K in odlične- ga umirjanja, kislo zaradi manjše kakovosti fotografij. Gopro Hero 9 je druga kamera, ki zmore tako visoko ločljivost. Pohvalno je, da so obenem še izboljšali raven ele- ktronskega umirjanja. Z že opi- sano dodatno širokokotno pre- dlečo kamera med ostalim omo- goča, da jo zavrtite za 360 sto- pinj, pa bo horizont še vedno ra- ven. Zaradi tega bo ločljivost si- cer upadla na 2,7 K, a to je še ve- dno več kot dovolj tudi za resno uporabo. Tudi ostali fotografski načini so zanimivi, 4 K zna sne- mati v razmerju 4 : 3, medtem ko zmore polno ločljivost HD zaje- mati do 240 posnetkov na sekun- do. Omenimo še kisli, fotograf- ski del. Višja ločljivost je prinesla tudi več šuma, ki pri višjih obču- tljivostih hitro začne prevlado- vati, in čeprav Lightroom dobro opravi z njim, marsikatera po- drobnost izgine. Kljub temu na- pravica med ostalim zmore do 30 posnetkov na sekundo do 10 sekund, pri čemer pa zniža ločlji- vost na 8 milijonov pik. Preizkus Da je bil preizkus zanimivej- ši, smo na testno stezo zapelja- li prav tako tokrat opisano eno- inčno izvedbo Insta360 One R. Obe kameri imata namreč po- dobno najvišjo ločljivost snema- nja, Insta360 še malenkost viš- jo. Glavna razlika je v samem ti- palu, ki je pri Goproju štiri- krat manjše. Če se izra- zimo v avtomobilskem žargonu, eden ima tri- valjnik s turbinskim polnilnikom, drugi pa je klasičen ame- riški osemvaljnik. Surova moč je na strani zadnjega, oziroma če se vr- nemo v video in foto svet: iz enopalčnega ti- pala boste brez težav dobi- li boljšo kakovost posnetka z več podrobnostmi in večjim di- namičnim razponom. Insta360 ima tudi več možnosti za resno obdelavo, a za to morate pose- či po njihovih programih, ki po- daljšajo čas obdelave. Po drugi plati je Goprojev video praktično Lov na konkurenco Podjetje, katerega ime je sinonim za akcijske ka- mere, se mora v zadnjem času pošteno truditi, da pokaže več in bolje kot konkurenca. Alan Orlič S akcijska kamera Kje: www.foto-klik.si Cena: 500 EUR X Umirjanje videa, čas trajanja baterije Z Kakovost fotografij je zaradi večje- ga števila pik slabša. GOPRO Hero9 Black  GoPro je sicer akcijska kamera, vendar lahko služi tudi kot širokokotni fotoaparat. 20 november 2020 VKLOP NA KRATKOU Pokukajmo v drobovje Windows Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. ečopravilni sistemi, kot je Windows, v ozadju vedno nekaj počnejo. Hkrati teče množica procesov in podprocesov, ki uporabljajo raz- lične knjižnice in zasedajo proce- sor, pomnilnik, omrežje in disk. Za hiter vpogled v dogajanje naj- večkrat zadostuje običajni Oken- ski upravljalnik opravil (Task Manager), ki ga dobimo s priti- skom na Ctrl-Shift-Esc, včasih pa tudi ne. Obstaja množica sistem- skih programov, ki zmorejo veli- ko podrobnejši vpogled.  Daphne. Argentinski Daph- ne je upravljalnik opravil, ki niti približno ni tako grafično tako dodelan, kot je že osnovni izde- lek, ki je priložen Windows 10. Je bolj besedilno usmerjen, ven- dar zna nekaj stvari, ki jih origi- nal ne. Zna, denimo, »ubiti« vse pro- cese z določenim imenom. Lah- ko nastavimo, kaj naj se zgodi, ko zazna določen proces. Z mi- ško lahko »pogledamo«, kako se imenuje proces, ki poganja okno pod kazalcem. Na enak na- čin lahko proces tudi »ubijemo«. Lahko pa se tudi malce igramo – spreminjamo prosojnost oken. Kar z miško. Zanimiva igračka za pet mi- nut … Daphne Kje: www.drk.com.ar Daphne_setup_x64.msi Cena: Brezplačno.  Process Hacker. Stopnja više kot Daphne je Process Hacker, ki je na voljo tudi v prenosni obliki (torej ne potrebuje nameščanja). Procese zna prikazovati v dre- vesni obliki (oče – sin) ter tudi primerno različno obarvati. Po- globimo se lahko v delujoče go- nilnike in si ogledamo, s kom iz- brani procesi omrežno komuni- cirajo. Če program zaženemo z administratorskimi pravicami, lahko vidimo tudi, kateri proce- si uporabljajo disk in s kakšno hi- trostjo zapisujejo ter berejo po- datke. Seveda lahko procese in knji- žnice DLL tudi iščemo in jih nato po potrebi »ubijemo«, jim spre- menimo prioritete itd. Process Hacker Kje: processhacker.sourceforge.io processhacker-2.39-setup.exe Cena: Brezplačno.  System Explorer je veli- ko bolj dodelan kot Daphne. Že uporabniški vmesnik, ki teme- lji na zavihkih, je bolje urejen, zato tudi zmore prikazati veliko več. Procesi so prikazani v dreve- sni strukturi (oče – sin), grafiko- ni, ki prikazujejo delovanje siste- ma (obremenjenost, zasedenost Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Neverjetna zgodba o velikanski hruški • MonitorTV – Prenosni računalniki • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF in še 3 GB najrazličnejših programov!  Task Manager DeLuxe je eden »najresnejših« progra- mov v tokratnem izboru. V resnici bi si težko predstavljali, kaj vse bi še lahko prikazal in omogočal. Tudi tu je uporabniški vmesnik urejen z zavihki in na voljo jih je kar nekaj. Pogleda- mo lahko servise, ki tečejo, aktivne seje, programe, ki se sa- modejno zaženejo, stanje (in hitrost) omrežja, delovanje di- skovja, obremenjenost grafične kartice in seveda obremenje- nost procesorja. Iščemo lahko po imenu procesov ali knjižnic, najdeno pa lahko »ubijemo«, ponovno zaženemo, mu spremenimo prio- riteto in še kaj. Task Manager Deluxe je res zanimiv vpogled v drobovje operacijskega sistema Windows. Task Manager DeLuxe Kje: www.mitec.cz TMX64.exe Cena: Brezplačno. V november 2020 21 NA KRATKO VKLOP U pomnilnika itd.), so zelo pregle- dni, lepo je videti, s kom določe- ni procesi komunicirajo, ogleda- mo si lahko celo zgodovino delo- vanja sistema na ravni procesov. Če nam množica vnaprej na- stavljenih zavihkov z informaci- jami ni dovolj, jih lahko dodatno vklopimo in se še dodatno poglo- bimo v sistem. System Explorer Kje: systemexplorer.net SystemExplorerSetup.exe Cena: Brezplačno.  AnVir Task Manager Free je, ne boste verjeli, na voljo tudi v slovenščini. Vsaj delni. V resnici gre za del protivirusnega paketa, zato se za vse prikazane elemente sistema trudi prikazati tudi »var- nostno tveganje«, ki jih morebiti predstavljajo. Ni jasno, kakšen al- goritem je zadaj, zato priporoča- mo, da ta podatek ignorirate. Sicer pa gre za enega bolj- ših upravljalnikov opravil, ki vse opravi tudi s preglednim uporabniškim vmesnikom. Tudi ta temelji na zavihkih, ki pa so malce manj »natlačeni« in more- biti prilagojeni malce manj teh- nično zagrizenim uporabnikom. Čeprav, če smo pošteni – če vas zanimajo tovrstni programi, vsaj malce »zagrizeni« že morate biti. AnVir Task Manager Free Kje: anvir.com taskfree.exe Cena: Brezplačno.  Process Explorer. Če mislite, da je Okenski upravljalnik vse, kar zmore napisati Microsoft, se motite. Za najzahtevnejše je na- mreč na voljo Process Explorer. Resda ga je naredil nekdanji »he- ker« Mark Russinovich, ki je po- tem prestopil k Microsoftu (da- nes pa je že zelo visoko – je teh- nični šef Microsoftovega oblaka Azure), pa vendar. Program nadgrajuje osnovni upravljalnik (lahko ga tudi na- domesti, če tako izberemo) z množico podatkov o tekočih procesih, ki jih lahko po novem tudi zamrznemo ali znova za- ženemo. Še več, v živo si lah- ko ogledamo, koliko posame- zen proces uporablja procesor in pomnilnik, katere knjižnice DLL uporablja in celo to, s kate- rimi računalniki je podatkovno neposredno povezan. Da, s kom po svetu komunicira. In kar je najlepše – sploh ga ni treba na- mestiti, le poženemo ga. Process Explorer Kje: microsoft.com procexp64.exe Cena: Brezplačno. 22 november 2020 D MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc  Colartive je unikatna zbirka oza- dij kakovosti 4K, ki se stalno prilaga- jajo posameznikovim željam.  Puma Browser. Zasebnost med spletnim brskanjem je mit, ki se mu najbolj približamo z uporabo var- nega pripomočka, kakršen je Puma Browser.  InstaMocks je orodje za snema- nje zaslonskih slik, ki hkrati omogo- ča, da sliko zaslona tudi dodatno ob- delamo.  Explurger. Podjetja in svetovno znani posamezniki imajo zaposlenega upravitelja družabnih omrežij. S pro- gramom Explurger si ga lahko omisli- mo tudi sami.  SNOW. Urejevalnik fotografij SNOW je namenjen uporabnikom, ki iščejo preprost, vendar zmogljiv pripo- moček za sodobno obdelavo slik.  Elision. Predvajalnik podkastov pri poslušanju najljubših oddaj ponudi besedilo, slike in povezave, ki olajša- jo dodatno raziskovanje teme, o kateri govori predvajana beseda.  earliAudio. Nova aplikacija za podkaste se ponaša z minimalistič- nim, a učinkovitim uporabniškim vme- snikom in je popolnoma brezplačna ter brez nadležnih oglasov.  Loudly Soundtracks. Glasbe- na storitev Loudly Soundtracks je kot Spotify, a s to razliko, da ponuja le glasbo brez avtorskih pravic, ki je kot nalašč za brezplačno nadaljnjo upo- rabo.  Design Studio. Družabna omrež- ja so iz dneva v dan zahtevnejša. Ker imajo urejene objave več možnosti za všečke, jih okrasimo z mobilnim obli- kovalskim studiem.  Motion Ninja. Dolgočasne vi- deo posnetke Motion Ninja spreme- ni v Hollywooda vredne izdelke z učin- ki, ki se jih ne bi sramoval niti James Cameron.                      Tide. Po napornem delovnem dne- vu ali ob težavah pri spanju je do- brodošla aplikacija, ki na enem me- stu združuje meditacijo, sproščanje in koncentracijo.  Goo. Simulator sluzi Goo je al- ternativen pristop k sproščanju, ki za najboljši učinek zahteva uporabo slu- šalk.  Meme Maker. Pameten odgo- vor na izbranem družabnem omrežju običajno vključuje elektronsko sporo- čilo v obliki meme, ki nam ga priskrbi Meme Maker.  Project Cheat Codes je ogro- mna zbirka kod za goljufanje v števil- nih igrah. Odličen pripomoček je vre- den slaba dva evra, kolikor stane nje- gova plačljiva različica.  Monzo. Sestavljanje modelov je lep spomin iz otroštva, ki ga lahko znova doživimo z digitalnim sestavlja- njem v aplikaciji Monzo.  Noobly. Najnovejše družabno omrežje je namenjeno igričarjem, ki iščejo soigralce za skupno uživanje v trenutno najbolj priljubljenih naslovih.  Genshin Impact. Razvpita igra RPG z odprtim svetom, ki brez sramu kopira zadnjo Legendo o Zeldi, ponu- ja opevano igranje tudi na telefonih z operacijskim sistemom Android.  Smash Boxing. Mobilni boks Smash Boxing, ki je podoben klasič- ni igri Punch-Out, nas postavi v čevlje začetnika na poti do profesionalcev.  ZigZagged. Beg pred vesoljci v izometričnem pogledu, ki sliši na ime ZigZagged, navduši s čudovitim oko- ljem, šestimi različnimi lokacijami in z dvanajstimi liki.  Rabbids Coding! Priljubljeni zaj- ci se tokrat predstavljajo v igri, name- njeni otrokom od sedmih let naprej, ki jih vsaj malo zanima programiranje. november 2020 23 DNOVO NA ANDROIDU MOBILNO rva zmožnost, ki bi jo utegnili lastniki telefo- nov z Androidom in slu- šalk Apple AirPods pogrešati, je priklic dežurnega digitalnega po- močnika. Tega lastniki mobilnih naprav z logotipom ugriznjene- ga jabolka prikličejo z dvojnim trkanjem po eni izmed slušalk. S programom Assistent Trigger  lahko uporabniki Androida s tr- kanjem po slušalkah k akciji na enak način pozovejo Googlovega digitalnega pomočnika Assistant. Še več trkanja po slušal- kah AirPods ponuja aplikaci- ja Podroid , ki poleg klicanja pomočnika dvojno trkanje upo- rabi za prekinitev ali nadaljeva- nje predvajanja trenutne sklad- be, skok na naslednjo pesem ter spreminjanje glasnosti. Edina vi- dnejša slabost pristopa aplikacije Podroid je, da ne razlikuje med slušalkama, zatorej jima ni moč nameniti različnih akcij. Slušalke AirPods z Androidom dobro sodelujejo tudi brez do- datnih aplikacij, vendar usluga ni enaka kot na Applovih napra- vah. Uporabniki najbolj pogreša- jo enostaven prikaz stanja bateri- je v slušalkah in škatlici. Medtem ko na jabolčnem telefonu odprta škatlica slušalk na zaslon nemu- doma prikliče podatke o ravni energije, za enako uslugo na te- lefonih in tablicah z Androidom potrebujemo aplikacijo AirBat- tery . Podobno uslugo ponuja pla- čljivi programski pripomoček Droidpods , ki informacijo o stanju baterije vključi v opozo- rilno središče. Če raven baterije upade pod deset odstotkov, ob- javi opozorilo. Med naprednejše funkcije programa sodi zaznava- nje slušalk v ušesu. Če med upo- rabo nekaterih storitev, na pri- mer Spotify, Netflix in YouTube, slušalko odstranimo iz ušesa, se predvajanje samodejno ustavi. Pregleda ne moremo zaključiti brez izenačevalnika zvoka. Equ- alizer  poskrbi, da dokaj obi- čajen preprost zvok slušalk Air- Pods dobi tisti faktor X. V na- sprotju z drugimi programski- mi izenačevalniki zvoka s tržni- ce Play Equalizer nastavitve uve- ljavi za vse aplikacije, namešče- ne na telefonu. Poleg lastnih na- stavitev so nam na voljo že na- stavljeni profili, ki se najbolj pri- legajo zvrstem klasična glasba, folk, pop, hiphop, rock in dru- gim.  Android AirPods Applove slušalke AirPods sodijo med najboljše brezžične slušalke na trgu in so zelo priljubljene tudi med lastniki telefonov z Googlovim operacijskim sistemom Android. Ker delujejo prek povezave bluetooth, večjih težav s povezljivostjo ni. A za enako izkušnjo, kot jo imajo z njimi lastniki Applovih telefonov iPhone, je vseeno potrebno nekaj dodatne pomoči. Boris Šavc      P 24 november 2020 D MOBILNO NOVO NA IPHONU  Everlog. Elegantna, minimalistič- na aplikacija za pisanje dnevnika ali kakršnihkoli drugih besedil.  Airtable. Zmogljiva in pregledna aplikacija, namenjena vodenju opravil in projektov, podpira tudi sodelovanje več uporabnikov.  ABA English. Čeprav smo z an- gleščino v pogostih stikih, bo marsiko- mu prišla prav aplikacija ABA, s kate- ro izboljšamo svoje znanje angleške- ga jezika.  CamScanner: PDF Scanner. Enostavna, a zmogljiva aplikacija, na- menjena fotografiranju dokumentov, ki vključuje samodejne popravke (ob- rezovanje, dvig kontrasta).  Noted. Odlična aplikacija za za- piske in beležke, podpira tudi zajem zvočnih beležk. Koristna tudi za se- stanke in podobno.  Supplies – home inventory je pregledna aplikacija za spremljanje domačih zalog nujnih (in manj njunih) potrebščin.  Windfinder. Vremenska aplikaci- ja, namenjena deskanju in jadranju, a koristna za vse, ki jih zanima podrob- no stanje vremena in vetrov.  #OstaniZdrav. Slovenska aplika- cija za beleženja bližnjih stikov, s ka- tero preverimo izpostavljenosti co- vidu 19.  Interval Timer – HIIT Wor- kouts. Preprosta aplikacija za izva- janje intenzivne fizične vadbe, zna- ne tudi kot HIIT (High Intensity Inter- val Training).  Gym Life je za urejanje urnika in načrta naše telovadbe – z njo lahko spremljamo napredek in tudi utruje- nost posameznih mišičnih skupin.                      DailyArt. Enostavna aplikacija, prek katere se dnevno učimo o različ- nih umetninah, tako klasičnih kot mo- dernističnih.  Watch4 myPhone. Enostavna aplikacija slovenskega avtorja, name- njena uporabnikom ure Apple Watch. Opozori, če smo telefon pomotoma kje pozabili.  Reface: face swap videos je zabavna aplikacija, ki z umetno inteli- genco naš obraz postavi v znane film- ske izseke.  Hipstamatic X – Vintage Ca- mera je ena bolj zabavnih fotograf- skih aplikacij za navdušence nad sta- rim, klasičnim (vintage) videzom fo- tografij.  Weather Widgets for iPhone. Novi iOS 14 je prinesel tudi izboljša- ne možnosti za interaktivne widge- te – denimo za prikaz vremenske na- povedi.  DRAJV. Aplikacija naše zavaroval- nice Triglav je bila pred kratkim preno- vljena, še vedno pa zna med drugim tudi ocenjevati našo vožnjo.  The Seven Deadly Sins. Pote- zna igra, povzeta po istoimenski ja- ponski risani seriji, med drugim vklju- čuje tudi igranje prek spleta.  My Cafe. V prikupni igri vodimo lastno kavarno – z zadnjo nadgradnjo je prišlo kup novosti, povezanih z no- čjo čarovnic.  AA. Ne, ni napaka, igra s prepro- stim imenom je enostavna, a nalezlji- va abstraktna strategija. V seriji so si- cer še druge – denimo uu, ff, au in po- dobne.  Traffic Run! Arkadna igra, kjer z avtomobilom prečkamo prometno vse bolj zahtevne ceste – enostavna, a nalezljiva. Naš izbor na iPhonu Jure Forstnerič november 2020 25 DNOVO NA IPHONU MOBILNO rva stvar, za katero med pripravami na najstra- šljivejšo noč leta poskr- bimo, je okrasitev telefona noči čarovnic primerno. Zbirka oza- dij Halloween Backgrounds & Wallpapers HD  bo telefon odela v primerne barve ter ga okrasila z ustreznimi motivi in temo. Izbiranje ozadij, slik, tem, stilov in drugih elementov na za- slonu telefona iPhone olajša po- gled diaprojekcije, s katerim hi- tro prečešemo zares bogato bero programa. Izbrance po že- lji umestimo v lastno kategorijo ali delimo na družabnih omrež- jih Facebook, Twitter in drugih. Priljubljena serija stripov, ki je zaslovela z istoimensko televizij- sko nadaljevanko The Walking Dead, predstavlja naslednji obve- zen programski pripomoček za noč čarovnic. Če na telefon iPho- ne (ali tablico iPad) naložimo The Walking Dead: Dead Your- self , se lahko fotografiramo kot zombi. Živi mrtveci, ki nasta- nejo s preprostim postopkom sli- kanja ter z osnovno obdelavo fo- tografije, so tako prepričljivi, da jih nemudoma delimo s prijatelji. Med najbolj priljubljeni- mi aplikacijami za noč čarov- nic so tiste, ki ponujajo strašlji- ve zvoke, s katerimi prestrašimo slehernika, ki nam pride na pot v času zadnjega oktobrskega ve- čera. Halloween Spooky Sound Box  je preprosta, a bogata zbirka najrazličnejših grozljivih zvokov, ki segajo od vedno učin- kovitega vreščanja, prek glasov duhov do zares neprijetne glas- be. Pripovedovanje strašljivih zgodb je ena izmed bolj primer- nih aktivnosti na noč čarovnic. Ko nam domišljija zataji, prisko- či na pomoč aplikacija Creepy- pasta . Gre za zbirko več kot 5.500 izbranih zgodb z vseh ve- trov svetovnega spleta. Iskanje po njih olajšajo priročen iskalnik, branje znanje angleščine in digi- talni bralec. Zgodbe so najra- zličnejših dolžin, med njimi tudi zelo kratke, sestavljene zgolj iz dveh, a zelo groznih stavkov. Za konec ne moremo mimo iger, ki se brezšivno skladajo s tematiko strašljive oktobrske noči. Med njimi zagotovo izstopa Plants vs. Zombies 2 , drugi del branjenja stolpov (beri: vrta) pred nadležnimi, a zelo smešni- mi zombiji. Več kot 300 različnih stopenj, novi sovražniki in seve- da nove rastline, s katerimi se ubranimo zalege, so med osre- dnjimi aduti igre, ki zagotavlja zabaven večer na noč čarovnic.  Mobilna noč čarovnic Noč čarovnic je iz leta v leto bolj priljubljena tudi v Sloveniji. Nabiranje sladkarij, strašljive maske in seveda buče so vedno pogostejši spremljevalci slovenskega konca oktobra. Letos bo praznično vzdušje žal drugačno, a naslednje aplikacije bodo poskrbele, da sploh bo. Boris Šavc P      26 november 2020 FOKUS IGRALNI MONITORJIX Hitrejša okna v digitalne svetove november 2020 27 IGRALNI MONITORJI FOKUS X Hitrejša okna v digitalne svetove rastjo popularnosti ra- čunalniških iger se se- veda prodaja vse več ustrezne računalniške opreme. Podjetja komaj sledijo povpra- ševanju, pogosto ga ne dohaja- jo. Tako smo letos opazili teža- ve pri dobavi marsikaterega kosa opreme – denimo procesorjev, periferije, tudi sestavljenih ra- čunalnikov. Nvidia je pred krat- kim splavila nove grafične karti- ce serije 3000, povpraševanje pa je bilo tako veliko, da so se sple- tne strani prodajalcev sesuvale, cene kartic pa so pri preprodajal- cih poletele v višave. Začetnemu navdušenju in za- gonu običajno najprej sledi nakup namenskega računalnika, takega, ki ima predvsem dovolj zmoglji- vo grafično kartico. A začetnemu štetju in preverjanju, koliko sličic na sekundo je računalnik sposo- ben prikazati v igrah, sledi ugo- tovitev, da naš pisarniški monitor temu enostavno ni kos. Tako kot ostale »gaming« na- prave so ti monitorji zadnja leta vse popularnejši. Osnovni ra- zlog je seveda splošno zanima- nje za igre, veliko pa pripomore- jo tudi drugi dejavniki, denimo priljubljeni »streamerji«, ki ima- jo seveda pogosto sponzorirano opremo, pa tudi velika tekmova- nja v bolj odmevnih igrah. Resnici na ljubo so igralni mo- nitorji enostavno prava izbira, če imamo igričarski računalnik. Nakup zmogljive grafične karti- ce, ki bo v določeni igri postre- gla s solidnim številom slik na sekundo, nima nobenega smi- sla, če nam zaslon tega ni spo- soben prikazati. Navadni pisar- niški monitorji so večinoma ve- zani na 60 Hz, kar bo v navezi z resnejšimi računalniki pogosto premalo. Seveda lahko izberemo dru- go pot – na račun slik na sekun- do pač dvignemo kakovost pri- kaza. Ali pa se enostavno ne obremenjujemo, saj veliko upo- rabnikov niti ne opazi razlike med 60 ali več herci oziroma slikami na sekundo. Običajno je nakup monitorja redkejši kot nadgradnje druge opreme. To pomeni, da lahko kupimo tudi nekoliko zmogljivejši (večji, hi- trejši) monitor, kot ga zares po- trebujemo, da bo dohajal še na- slednjih nekaj generacij raču- nalnikov. Igričarstvo je že dolgo časa v vzponu – industrija računalniških iger je v dobrih desetih letih podvojila svojo vrednost. S tem je vredna več, kot če bi združili vso glasbeno in filmsko produkcijo. In to vse po lanskih podatkih – letos, v letu, zaznamovanem s koronavirusom, pa računalniške igre žanjejo nove uspehe in razširjajo krog ljubiteljev ter aktivnih igralcev računalniških iger. Jure Forstnerič Z 28 november 2020 FOKUS IGRALNI MONITORJIX Teoretične osnove  Ločljivost. Ena osnovnih la- stnosti vsakega monitorja je nje- gova ločljivost (angl. resoluti- on), izražena s številom pik po eni in drugi stranici. Danes je najpogostejša ločljivost 1.920 × 1.080 pik, znana tudi kot Full- HD. Vsaj pri televizorjih že do- minira ločljivost 3.840 × 2.160, ta je znana kot UHD-1, a se veči- noma uporablja oznaka 4K. Ta naj bi bila rezervirana za le ma- lenkost širšo ločljivost 4.096 × 2.160, a se marketinški oddelki proizvajalcev na to ne ozirajo. Ob ločljivosti moramo upošte- vati tudi gostoto pik – torej raz- merje med ločljivostjo in veliko- stjo monitorja. Do nedavnega so bile ločljivosti računalniških za- slonov tesno povezane s prika- zom slike, torej je ena svetlobna pika pokazala eno programsko. Če smo imeli manjši monitor z visoko ločljivostjo, so bile posa- mezne pike manjše (ker je go- stota pik večja), s tem so bili tudi vsi grafični elementi programov manjši (ikone, besedilo itd.). Današnji sistemi pa se spozna- jo na virtualno povečevanje slike (v Windows 10 se to imenuje sca- le), s čimer uporabimo večjo go- stoto pik za izris določenega ele- menta. Torej če smo za izris do- ločene črke nekoč vedno upora- bili deset pik v višino, jih lahko danes uporabimo tudi dvakrat toliko, s čimer dobimo natanč- nejši izris in lepše izrisane ele- mente. To je danes standard pri pametnih telefonih, vse bolj tudi pri dražjih prenosnikih, samo- stojni monitorji pa nekoliko po- časneje večajo gostote. Pri igrah je ta gostota dvore- zni meč. Igre zadnjega desetle- tja znajo koristiti višjo ločljivost in večjo gostoto za lepši in na- tančnejši izris elementov, a po drugi strani zahteva to tudi veli- ko grafične moči. Današnje karti- ce brez težav poganjajo tudi naj- zahtevnejše igre pri ločljivosti 1.920 × 1.080 pik, za višje, reci- mo 3.840 × 2.160, pa zahtevajo najzmogljivejše kartice – take, ki veljajo od 600 evrov navzgor. V splošnem priporočamo go- stoto med 90 in 110 pikami na palec – 1.920 × 1.080 pik na kla- sičnem, 24-palčnem monitor- ju predstavlja gostoto 92 pik na palec. Pri 27-palčnih monitorjih priporočamo ločljivost 2.560 × 1.440, pri tistih z diagonalami čez 30 palcev, pa 3.440 × 1.440 ali več. Tu imamo sicer nekaj manevr- skega prostora tudi glede na na- membnost monitorja. Če se ku- puje monitor izključno za igra- nje iger in je uporaba pisarni- ških in drugih programov manj pomembna (recimo, da kupuje- mo monitor za otroka), bo tudi manjša gostota povsem spo- dobna (recimo ločljivost 1.920 × 1.080 na 27-palčnem). Igre bomo lahko poganjali pri veli- kem številu sličic na sekundo kljub zahtevnejšim grafičnim učinkom. Če pa na drugi strani računa- mo na zahtevnejše delo, deni- mo obdelavo fotografij ali kaj po- dobnega, pa priporočamo izbi- ro monitorja z večjo gostoto pik. Igre bomo še vedno lahko igrali tudi pri ločljivosti, ki je nižja od osnovne ločljivosti monitorja.  Osveževanje. Hitrost osve- ževanja je ena glavnih lastnosti, po katerih se igričarski monitor- ji ločijo od navadnih, pisarniških modelov. Gre za to, kolikokrat na sekundo lahko monitor osve- ži sliko. V praksi dobimo z višjo frekvenco osveževanja bolj teko- če in gladko gibanje elementov. Velika večina današnjih naprav (med njimi tudi pisarniški mo- nitorji, prenosniki in večina pa- metnih telefonov) ima monitor s frekvenco 60 Hz (torej je sposob- na prikazati do 60 slik na sekun- do). To je dovolj tako za pisarni- ško delo kot za nezahtevno igra- nje iger ali ogled filmov, ki so ve- činoma snemani pri 24 slikah na sekundo. Frekvenco osveževanja lah- ko izberemo glede na igre, ki jih igramo. Tako kot ločljivost pa bo tudi ta močno vezana na našo strojno opremo. Najprej igre – več kot je hitrega gibanja, bolj koristna bo visoka frekvenca. To velja med drugim za strelske igre (PUBG, Fortnite, Doom), akcije (Shadow of the Tomb Raider) in dirkalne igre (Dirt Rally, Asset- to Corsa), manj pomembno pa je pri bolj mirnih igrah (recimo novi Microsoftov Flight Simula- tor pa tudi Minecraft) ali poča- snejših strategijah (recimo gradi- teljski Factorio). Kot rečeno, pa je tudi to po- vezano s strojno opremo. Če v igrah težko dosežemo kaj bistve- no čez 60 slik na sekundo (FPS, Frame per Second), nima smisla kupovati monitorja visokih fre- kvenc (razen kot naložbo v pri- hodnost). Če dosegamo okoli 100 slik na sekundo, bo monitor s frekvenco 144 Hz smiseln, kar- koli hitrejšega pa ne. Tako priporočamo, da se pre- veri, koliko slik na sekundo sploh dosegamo v priljubljenih igrah. Najenostavnejša je uporaba pro- grama MSI Afterburner, ki v vo- galu prikazuje trenutni podatek o FPS (pa tudi kaj drugega, de- nimo temperaturo in obreme- nitev grafične kartice in proce- sorja). Program deluje z vsemi grafičnimi karticami, ne le MSI, z njim pa lahko tudi preverja- mo vpliv posameznih grafičnih nastavitev v igrah na hitrost in gladkost delovanja. Velika hitrost osveževanja je sicer koristna, a lahko naletimo na težave, če monitor in grafič- na kartica nista najbolje usklaje- na. Gre za to, da lahko monitor sredi izrisa ene slike od grafične prejme novo, to pa vodi v trganje slike (tearing). Odgovor na to sta tehnologiji FreeSync in G-Sync, kjer se uskladi hitrost izrisovanja slike na monitorju s hitrostjo, ki jo dostavlja grafična kartica. Nvidijina G-Sync je zaprte na- rave in zato dražja za implemen- tacijo, FreeSync AMD pa je od- prtokodna, v zadnjih letih pa jo  Neusklajenost monitorja in grafične kartice lahko povzroči t.i. »trganje slike«, kar rešujeta tehnologiji FreeSync in G-Sync. Največja ločljivost Najhitrejše osveževanje HDMI 1.0 - 1.2a 1080p pri 60 Hz 1080p pri 60 Hz 1.3 - 1.4b 4K pri 30 Hz 1080p pri 144 Hz 2.0 - 2.0b 4K pri 60 Hz 1080p pri 240 Hz 2.1 8K pri 30 Hz 1080p pri 240 Hz DisplayPort 1.0 - 1.1a 4K pri 30 Hz 1080p pri 144 Hz 1.2 - 1.2a 5K pri 30 Hz 1080p pri 240 Hz 1.3 8K pri 30 Hz 1080p pri 360 Hz 1.4 - 1.4a 8K pri 30 Hz 1080p pri 360 Hz 2 8K pri 85 Hz 1080p pri 360 Hz DVI 1600p pri 60 Hz 1080p pri 120 Hz VGA 480p pri 60 Hz  Vsaka generacija vmesnikov prinese večje zmogljivosti. Ker gre za večje hitrosti prenosa podatkov, se lahko to kaže v višjih ločljivostih ob enaki hitrosti osveževanja ali obratno, večjih hitrostih osveževanja ob enaki ločljivosti. november 2020 29 IGRALNI MONITORJI FOKUS X vse bolje podpirajo tudi Nvidijine kartice. Tako je po našem mne- nju FreeSync bolj koristna kot G-Sync, saj bo zadnja vse manj podprta. Te tehnologije potrebu- jejo tudi pravo generacijo vme- snika (HDMI ali DisplayPort), a imajo vsi monitorji vgrajene pra- ve vmesnike glede na vgrajeno tehnologijo, torej glede na kom- binacijo ločljivosti, hitrosti osve- ževanja in tehnologijo prilagaja- nje slike.  Še nekaj drobnarij. Odziv- ni čas je pri današnjih monitor- jih manj pomemben, kot je bil nekoč, saj razlik pri tokrat preiz- kušenih praktično ni oziroma so premajhne, da bi jih opazili. Po- datki so sicer v tabeli, gre pa za čas Grey to grey, ki ga podaja- jo proizvajalci, torej čas, potre- ben, da posamezna pika spreme- ni barvo (konkretno med dvema odtenkoma sivine). Bolj koristen je podatek o upo- rabljenih matrikah v samem za- slonu LCD. V splošnem poznamo tri tipe – TN, VA in IPS. Prve so najcenejše, tradicionalno so po- nujale najhitrejše odzivne čase in najvišje osveževalne frekvence, a tudi najslabše vidne kote in slab- še barve. Na drugi strani so ma- trike IPS z nižjimi frekvencami, a občutno boljšimi vidnimi koti in boljšimi barvami, toda tudi z viš- jimi cenami in nekoliko slabšim kontrastom. Nekje vmes so ma- trike VA, ki ponujajo boljše kon- traste, dovolj velike hitrosti in vi- dne kote ob zgledno natančnih barvah. Razlike so se v zadnjih letih zmanjšale, predvsem so danes matrike VA in IPS tudi cenov- no zelo konkurenčne in so bolj ali manj zasenčile cenejše ma- trike TN. Po natančnosti barv se je sicer najbolje izkazal monitor z matriko IPS, takoj za njim (in pred ostalimi s temi matrikami) pa sta bila dva monitorja z matri- kami VA. Za igre je izbira matri- ke tako manj pomembna, sploh ker lahko poljubno nastavimo tudi barvno zasičenost (satura- tion) in temperaturo beline (»to- ploto«). Vsi zasloni imajo na vo- ljo tudi vnaprej pripravljene pro- file, denimo za različne tipe iger in podobno. Pri bar vah velja omeni- ti še tehnologijo HDR (visok dinamičen razpon barv, angl. High Dynamic Ran- ge), ki prinese bolj žive barve in večje kontraste. Tako opazimo podrob- nosti hkrati v najtemnej- ših sencah kot v najsve- tlejših delih slike, čeprav so temni deli še temnejši, svetli pa svetlejši. Nekaj preizkušenih monitor- jev podpira to tehnolo- gijo, po standardu HDR- 10/HDR400. To pomeni, da je učinek manj opazen kot pri televizorjih z viš- jimi standardi, omenjeni HDR400 je namreč mini- mum za to, da dobi napra- va značko HDR. Seveda bomo pri tem potrebovali tudi vsebi- ne s podporo HDR – ta je vgraje- na v Windows 10. Na voljo je vse več tovrstnega videa, pri igrah je podpora v določenih naslovih zadnjih nekaj let, denimo PUBG, Far Cry 5, itd. HDR je sicer povezan tudi s svetlostjo monitorja. HDR400 zahteva svetlost vsaj 300 cd/m2, raje več. Svetlosti smo sicer iz- merili in podali v tabeli – zabe- ležili smo tako nazivno svetlost, ki jo obljublja proizvajalec, kot našo izmerjeno vrednost. Ob rabi v domačih prostorih načel- no ne bo težav, če pa delamo v zelo svetlih prostorih, potrebuje- mo tudi svetlejši zaslon. Za obi- čajno pisarniško rabo se pripo- roča nastavitev med 100 in 150 cd/m2, kar podpirajo vsi preiz- kušeni monitorji. Na koncu morda še besedo o ukrivljenosti. Ta je pri televizor- jih že zvodenela in izginila, pri računalniških monitorjih, sploh širših, pa ima več smisla. Tak monitor večinoma gleda le en uporabnik hkrati, tudi razdalja do monitorja je manjša, učinek pa tako bolj opazen. Ukrivljen monitor prispeva k doživetju v igrah, saj zapolni več vidne- ga kota. Ravno zaradi tega pa vsaj navidezno poveča diago- nalo monitorja. Pri 24-palč- nem z ukrivljenostjo 1.500R (številka pomeni, da bi se tak monitor prilegal na krog pol- mera 1,5 metra) dobimo doda- tne 1,28 stopinje vidnega kota in 0,77 palca večjo navidezno dia- gonalo, če sedimo 65 cm od mo- nitorja. Preizkus Zadnja meseca opažamo, da je zaradi svetovne situacije, po- vezane s koronavirusom, nekoli- ko težje dobiti preizkusne izdel- ke, saj so logistične verige ome- jene, povpraševanje pa kar ve- liko. Kljub temu nam je na pre- izkus uspelo dobiti soliden na- bor dvanajstih monitorjev šestih proizvajalcev. Cenovni razpon je pri tem kar velik. Tu moramo po- udariti, da imajo naši distribu- terji cenejše monitorje na zalogi, dražje pa pogosto naročajo le po naročilu. Podatke smo popisali in zbra- li v tabeli. Oceni »Stabilnost« in »Upravljanje« sta bolj subjektiv- ne narave. Pri prvi smo ocenje- vali, kako trdno je stojalo, ki drži monitor na mizi, torej koliko se poznajo tresljaji, ki se prenaša- jo prek pisalne mize. Tu se opazi razlike, ki so bolj ali manj pove- zane s ceno monitorja. Prav vsi sicer podpirajo standard VESA, torej jih lahko pritrdimo na stenske ali druge  Asus TUF Gaming VG24VQ  Acer XV272U 30 november 2020 FOKUS IGRALNI MONITORJIX nosilce, po želji lahko tudi zame- njamo priloženo stojalo. Podobno subjektivna je oce- na za upravljanje. Gre za kombi- nacijo tipk, ki so na voljo, in pre- glednost ter delovanje menijev z nastavitvami samega monitorja (torej OSD, On Screen Display). Tu so tako rekoč že vsa podje- tja prešla na upravljalno shemo s krmilnimi paličicami, pogosto v kombinaciji s tipkami ali celo kakim kolescem. Edini, ki vztra- ja pri kombinaciji le nekaj tipk, je Acerjev vstopni EDO270R. Pri tem pa vseeno poudarimo, da gre za malenkosti, saj se po prvih nekaj dneh uporabe bolj redko spuščamo v te nastavitve. Nastavljivost je dokaj enostav- na - monitor z oceno 5 lahko na- stavljamo v vse smeri, torej ga vrtimo levo in desno, nagibamo, dvigujemo, hkrati pa tudi pod- pira rotacijo za 90 stopinj (torej ga lahko postavimo v portretni, pokončni položaj). Tisti z oce- no 4 nimajo te rotacije, ampak obdržijo vrtenje levo in desno (seveda lahko obrnemo moni- tor s stojalom vred, tu je mišlje- no vrtenje ob fiksnem stojalu). Pri oceni 3 se izgubi tudi to vrte- nje, monitorja z oceno 1 pa po- nujata le nagib navzgor in nav- zdol, ne pa tudi dvigovanja (tu tradicionalno pridejo na pomoč debelejše knjige). Zadnja ocena je za kakovost slike, kjer združimo podatek o natančnosti barv, izmerjen s ka- libratorjem, in podatek o enako- mernosti osvetlitve (prav tako zmerjen s kalibratorjem). Pri barvah moramo poudariti, da se vsi monitorji dobro obne- sejo in so razlike med njimi zelo majhne. Najboljši je sicer LG 27GN950, ki je na rav- ni dobrih oblikoval- skih monitorjev. Prese- netljivo dobro se je odre- zal HKC M27G1 – gre za moni- tor malo znanega kitajskega pro- izvajalca, ki ga najdemo na tujih spletnih straneh, denimo na nemškem Amazonu. Enako do- bra sta še Asusova XG32VQR in VG279QM ter Le- novo G27c-10 . Največja odstopa- nja pa smo name- rili pri Dellovem S2421HGF (večji Dellov S2721HGF pa je bil na zlati sredini). Bolj opazna je razlika pri ena- komernosti osve- tlitve, ki je po na- šem mnenju po- membnejša pri vsakodnevni upo- rabi. Razlike so tudi tu komaj opa- zne, a vseeno večje kot pri barvnem odstopanju. Kon- kretno zmerimo svetlost v de- vetih kvadratih mo- nitorja in primerja- mo sredino s stranica- mi. Tudi tu se je najbo- lje odrezal model LG, zelo blizu je bil Dellov S2421HGF. Na dru- gi strani pa sta se znašla Acerjev EDO270R in HKC M27G1. Ob igrah tega sicer ne bomo opazi- li, največja verjetnost, da nas kaj takega zmoti, je pri obdelavi gra- fike z večjimi, enakomerno obar- vanimi področji, sploh če je mo- nitor nastavljen proti vrhu svoje najmočnejše svetlosti. Pri vmesnikih ni bilo večjih presenečenj. Večinoma sta na voljo dva vhoda HDMI in en Di- splayPort. Pri tem uporablje- na različica vmesnika, torej standard, ki ga podpira, sovpa- da s kombinacijo ločljivosti in frekvence osveževanja. Torej če potrebuje monitor za prikaz svo- je ločljivosti pri svoji najvišji fre- kvenci DisplayPort 1.4, je ta tudi vgrajen. Tako je pri monitorjih, ki imajo DisplayPort 1.2 članku smo omenili, da se dražji modeli dobavljajo po naroči- lu, pri naših prodajalcih pa se najde kar nekaj zelo zanimivih modelov – recimo Asusov ROG Swift PG64UQ. Gre prav- zaprav za »televizor« diagonale 65 palcev, ki pa vseeno ponudi prese- netljive zmogljivosti. Osveževalna frekvenca gre do 144 Hz, ločljivost je 4K, vgrajena je podpora Nvidijinemu G-Sync in standardu HDR. Kon- kretno DisplayHDR1000, ki ponuja svetlost do 1000 cd/m2 (to- rej trikrat več od povprečja preizkušenih modelov). To so morda res sanje marsikoga, a kaj, ko je redna cena takega zaslona 4.700 evrov. VELIKANI Posebneži V  HKC M27G1  Dell S2721HGF 32 november 2020 FOKUS IGRALNI MONITORJIX (ali HDMI 1.4), ta tudi dovolj, da se izkoristi lastnosti monitorja. Seveda bomo potrebovali vsaj to generacijo vmesnika tudi na drugi strani, torej pri računal- niku. A spet pridemo do tega, da imajo grafične kartice novej- ših generacij vgrajene tudi pra- ve različice teh izhodov. Večja te- žava zna biti pri igralnih konzo- lah – prihajajoča Sony Playstati- on 5 in Xbox Series X bosta pod- pirala tudi HDMI 2.1, kar bo po- membno, če bomo želeli igrati v ločljivosti 4K pri 120 slikah na sekundo. A v praksi je vpraša- nje, če (in v katerih igrah) bomo sploh dosegli takšne zmoglji- vosti. Bolj verjetno bomo igra- li v 4K pri 60 slikah na sekundo ali pa pri nižjih ločljivostih in več slikah na sekundo – v teh prime- rih pa bo tudi HDMI 2.0 že do- volj zmogljiv. V manjšem okvir- ju smo zbrali okvirne podatke o najvišjih ločljivostih in osveževa- njih, ki jih premorejo posamezne generacije vmesnikov.  ri izbiri monitorja gre za do- kaj subjektivno odločitev. Ve- likost izberemo na podlagi velikosti mize in tega, kako daleč od monitorja sedimo – preve- lik na premajhni razdalji bo dal ena- ko slabo izkušnjo kot premajhen na preveliki razdalji. Pri izbiri ločljivosti in osveževalne frekvence se je najbolje ravnati po priljubljenih igrah in zmo- gljivosti računalnika (tu seveda velja razmišljati tudi vnaprej, torej o menja- vi računalnika). Ukrivljenost je po na- šem mnenju koristna, vsekakor pa ne nujna, nekatere bo tudi odvrnila. Vseeno pa smo se dvema preizkuše- nima modeloma odločili podeliti na- grado Zlati monitor. Prvi je Asusov TUF Gaming VG24VQ. Resda gre za manjši, 24-palčni monitor, a bomo z njim dobili odličen zaslon z dobrimi lastnostmi, ki pa je cenov- no vseeno več kot sprejemljiv. Ponu- ja ravno pravo kombinacijo ločljivo- sti, frekvence osveževanja in dodane tehnologije FreeSync, da ga s pridom uporabljamo tudi v navezi z nekoli- ko manj zmogljivimi grafičnimi karti- cami. Hkrati je tudi fizično dobro na- rejen in med najbolj stabilnimi, ukri- vljenost je dodaten plus, vgrajena pa sta tudi dva zvočnika. V primerjavi z drugimi 24-palčnimi monitorji sicer ni ravno poceni, ponuja pa zato vse, kar bi si želeli. Naslednji korak navzgor predstavlja prehod k 27 palcem – tu Zlati moni- tor zasluži Acerjev model XV272U (s podoznako Pbmiipr- zx). Njegova prednost je kombinacija 27-palč- ne diagonale in ločljivosti 2.560 × 1.440 pik, ki je rav- no prava za udobno delo (gle- de na velikost, seveda). Hkrati je to lo- čljivost, ki jo še zmorejo tudi grafične kartice srednjega cenovnega razreda, z določenimi omejitvami pa tudi ne- koliko cenejše. Acerjev model ponu- di tudi solidno svetlost in tehnologijo HDR, vgrajena sta tudi razdelilnik USB in par zvočnikov. Edini minus je neko- liko manj stabilno držalo, ki pa vseeno ni preslabo – vsaj če imamo kolikor toliko stabilno pisalno mizo. Med dražjimi monitorji tokrat ne moremo podeliti Zlatega monitor- ja, saj jih je bilo premalo. Kot smo že omenili, jih distributerji dobavlja- jo po naročilu. Pohvalimo lahko mo- del LG, saj je med preizkušenimi naj- boljša izbira za zahtevnega uporabni- ka, ki se ukvarja, denimo, z grafičnim oblikovanjem, torej ponuja najboljše obeh svetov. Za tiste, kjer je najpomembnejša cena (in si monitor mogoče kupuje- jo z žepnino), pa so tudi 27-palčni mo- deli z ločljivostjo FullHD povsem soli- dna izbira. Igre bodo letele, zaradi ve- čje površine bo občutek odličen, cene pa so dovolj dosegljive. Dobro sta se odrezala tako model HKC M27G1 kot Dellov S2721HGF. Zanimiv po- sebnež pa je Asusov VG279QM, saj ponuja frekvenco kar 280 Hz. Da to iz- koristimo, bomo potrebovali res hudo zmogljivo grafično kartico, da bo lah- ko igre držala pri 200 slikah na sekun- do in več. Priznati pa moramo, da je razlika med 60 in 144 Hz bolj občutna kot od 144 Hz navzgor. Zlati Monitor P 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7 0 1 2 3 4 5 6 7  Acer EDO270R Pbiipx  Dell S2421HGF  Lenovo G27c-10 Asus Rog Strix XG32Vqr  Acer XV272U Pbmiiprzx  Acer VGT270 bmiiix  Dell S2721HGF  LG 27GN950 Asus TUF Gaming VG24VQ  Asus Rog Strix XG27Uq  Asus TUF Gaming VG279QM  HKC M27G1 0 2 4 6 8 10 10 10 9 9 8 8 8 8 8 8 7 6 Izmerjena enakomernost osvetlitve LG 27GN950 Dell S2421HGF Acer XV272U Pbmiiprzx Asus TUF Gaming VG24VQ Asus Rog Strix XG32Vqr Asus TUF Gaming VG279QM Lenovo G27c-10 Acer VGT270 bmiiix Dell S2721HGF Asus Rog Strix XG27Uq HKC M27G1 Acer EDO270R Pbiipx 0 200 400 600 800 1000 1200 160 175 199 240 245 245 260 400 479 680 970 1100 Cena Dell S2421HGF Acer VGT270 bmiiix Acer EDO270R Pbiipx HKC M27G1 Dell S2721HGF Lenovo G27c-10 Asus TUF Gaming VG24VQ Acer XV272U Pbmiiprzx Asus TUF Gaming VG279QM Asus Rog Strix XG32Vqr LG 27GN950 Asus Rog Strix XG27Uq EURveč je bolje  Barvno odstopanje, kot smo ga izmerili s kalibratorjem. Vse, kar je manj od 5, lahko štejemo za odlično. november 2020 33 IGRALNI MONITORJI FOKUS X Acer VGT270 bmiiix Acer EDO270R Pbiipx Acer XV272U Pbmiiprzx Asus Rog Strix XG32Vqr Asus Rog Strix XG27Uq Asus TUF Gaming VG24VQ diagonala (palci) 27 27 27 32 27 24 tip matrike IPS VA IPS VA IPS VA ločljivost (pik) 1920 × 1080 1920 × 1080 2560 × 1440 2560 × 1440 3840 × 2160 1920 × 1080 pik na palec (DPI) 82 82 108 92 163 92 odzivni čas (ms, vrednost GtG) 1 5 4 4 1 1 frekvenca (Hz) 75 165 144 144 144 144 ukrivljenost ni ukrivljen 1500R ni ukrivljen 1800R ni ukrivljen 1500R svetlost (nazivna / izmerjena, cd/m2) 250 / 280 300 / 274 400 / 406 450 / 465 350 / 358 350 / 321 vmesniki 2 × HDMI 2.0, VGA, audio izhod DP 1.2, 2 × HDMI 1.4, USB Hub, 3,5 mm audio izhod DP 1.2, 2 × HDMI 1.4, USB Hub, 3,5 mm audio izhod DP 1.4, 2 × HDMI 2.0, USB Hub, 3,5 mm audio izhod 2 × DP 1.4, 2 × HDMI 2.0, USB Hub, 3,5 mm audio izhod DP 1.2, 2 × HDMI 1.4, audio izhod FreeSync/G-Sync FreeSync FreeSync FreeSync FreeSync G-Sync FreeSync HDR / / HDR-10/HDR400 HDR-10/HDR400 HDR-10/HDR400 / vgrajeni zvočniki 2 × 2 W 2 × 2 W 2 × 2 W / / 2 × 2 W napajalnik notranji zunanji notranji zunanji zunanji zunanji prodaja www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si cena (EUR) 175 199 400 680 1100 260 za Cena. Cena, frekvenca osveževanja. Cena glede na ponujeno, svetlost. Velikost, svetlost. Ločljivost. Stabilnost, zmogljivost. proti Frekvenca osveževanja, nima DisplayPort, nizka nizka ločljivost glede na velikost. Slabša stabilnost, nizka ločljivost glede na velikost. Slabša stabilnost nosilca. Cena. Cena, nima FreeSync Cena glede na velikost. OCENE upravljanje 4 1 4 5 4 4 stabilnost nosilca 2 1 2 5 5 5 nastavljivost 1 1 5 4 5 5 kakovost slike 4 2 3 4 3 3 Asus TUF Gaming VG279QM Dell S2721HGF Dell S2421HGF HKC M27G1 Lenovo G27c-10 LG 27GN950 diagonala (palci) 27 27 24 27 27 27 tip matrike IPS VA TN VA VA IPS ločljivost (pik) 1920 × 1080 1920 × 1080 1920 × 1080 1920 × 1080 1920 × 1080 3840 × 2160 pik na palec (DPI) 82 82 92 82 82 144 odzivni čas (ms, vrednost GtG) 1 4 1 1 4 1 frekvenca (Hz) 280 144 144 144 165 144 ukrivljenost ni ukrivljen 1500R ni ukrivljen 1800R 1500R ni ukrivljen svetlost (nazivna / izmerjena, cd/m2) 400 / 425 350 / 350 350 / 331 250 / 230 350 / 331 400 / 413 vmesniki DP 1.2, 2 × HDMI 2.0, audio izhod DP 1.2, 2 × HDMI 1.4, audio izhod DP 1.2, 2 × HDMI 1.4, audio izhod DP 1.2, HDMI 1.4, DVI, audio izhod DP 1.2, HDMI 2, audio izhod DP 1.4, HDMI 2, USB Hub, audio izhod FreeSync/G-Sync G-Sync, FreeSync G-Sync, FreeSync FreeSync FreeSync FreeSync G-Sync, FreeSync HDR HDR-10/HDR400 / / / / HDR-10/HDR600 vgrajeni zvočniki 2 × 2 W / / / / / napajalnik zunanji notranji notranji zunanji notranji zunanji prodaja www.also.si www.avtera.si www.avtera.si www.amazon.de www.also.si, www. alterna.si, www. mikropis.si www.avtera.si cena (EUR) 479 245 160 240 245 970 za G-Sync in FreeSync, hitrost osveževanja, svetlost. G-Sync in FreeSync, cena. Cena. Cena. Cena, hitrost osveževanja. Ločljivost, svetlost, kakovost slike. proti Nizka ločljivost glede na velikost, cena. Nizka ločljivost glede na velikost. Povprečni vidni koti. Nizka ločljivost glede na velikost, svetlost bi lahko bila višja. Nizka ločljivost glede na velikost. Cena. OCENE upravljanje 4 5 5 5 4 5 stabilnost nosilca 5 5 5 2 5 4 nastavljivost 3 3 3 3 3 3 kakovost slike 4 3 3 3 4 5 34 november 2020 FOKUS IGRALNI MONITORJIX ojemu domačemu raču- nalniku nekaj manjka.. Pa ne govorim o svetle- či tipkovnici in miški ter ohišju z velikimi mavričnimi ventilator- ji, o katerih sanja najmlajši. Go- tovo nisem edini, ki je seštel ena in ena in začel razmišljati, da bi bil gromozanski, ukrivljen moni- tor zelo uporaben za delo in šolo od doma, ker na žalost ni prosto- ra za dva zaslona. kot sem ju na- vajen v službi, pa še ob večerih bi televizija lahko bila prosta, ker bi na njem lahko v miru pogledal kakšen šport ali film (ali odpeljal kakšen krog s formulo 1). Ko sem pred tedni namignil uredniku, da me zelo zanima kašen preizkus velikega, ukri- vljenega in sploh dobrega igra- čarskega monitorja, sem imel v mislih ravno ta scenarij – kako bi bilo, če bi si na račun dela od doma v družinskem proračunu izboril fond za velik zaslon. Še z nekaj drugimi vrečkami v rokah sem pridrsal z veliko ška- tlo do stanovanja in kot nalašč srečal tri sosede, ki so mi vsak posebej čestitali za nakup, jaz pa sem hitel razlagati, da nisem tako neodgovoren, da bi si kupil tako igračo in da ga imam samo na testu, saj veste, za Monitor, kjer občasno kaj objavim. Po na- smehu sem vedel, da jim je vse jasno. Po vsem tem sem ga na- meraval tisti večer pustiti ob ste- ni predsobe, da ne bo preveč vse- ga za en dan. Toda otroci so bili preveč navdušeni nad številoma« pikslov krat pikslov« in skoraj to- liko »hercev« in celo množico lo- gotipov igračarskih funkcij, ki so se bleščali s škatle v predsobi, da bi zdržali do naslednjega dne. Ko mi je končno uspelo raz- plesti vse kable HDMI, USB, DVI in potem še malo kablov USB in sem lahko z mize končno uma- knil stari monitor in kepe prahu za njim, je napočil trenutek za odpiranje škatle, montažo pod- stavka in strmenje v polprosojne obročke, kul nalepke in mnoge svetleče dodatke, ki so se skriva- li v škatli. Večina jih je ostala toč- no tam, sanjalo se mi ni, kaj naj z njimi. Monitor pa je v vsej svo- ji veličini žarel (dobesedno, če- prav še ni bil priklopljen na PC!) na Ikeini mizi, ki se je naenkrat zdela zares majhna. Pa težava ni bila širina, česar sem se tega najbolj bal, ampak 32 (palcev) odgovorov, zakaj potrebujem velik monitor Povsem mogoče je, da v času, ko berete ta članek, de- late od doma. Upam, da ne buljite v prenosnik na ku- hinjski mizi, ampak da ste si uredili domačo pisarno, kot se šika. Takšno z velikim monitorjem, ki vas bo na- redil bolj produktivne, in s takšnim, kot ga vaša druži- na tudi zasluži. globina. Tako velik monitor, pa še ukrivljen zraven, ima tudi ve- lik podstavek. In igračarski mo- nitorji imajo ekstravagantne noge, tale moj testni pa je imel tri. Dve sta se lepo raztezali pod monitorjem, tretja, najkrajša, pa je štrlela, kot bi hotela naredi- ti luknjo v knauf steno za mizo. Rezultat ni bil idealen, ampak tudi ne katastrofalen. Na mizi pred njim je bilo še ravno dovolj prostora za tipkovnico. A čisto nič več … Pogled z razdalje dobrih dvaj- setih centimetrov na ukrivljeno površino diagonale 32 palcev, na kateri sveti 3,686.400 svetil- nih točk hkrati, je impozanten. Slika se v navpični in vodorav- ni smeri razteza skoraj do roba vidnega polja in počutiš se, kot bi te Okna objemala. Kaj druge- ga od monitorja z imenom ROG STRIX XG32VQR nisem pričako- val. Da je v brskalniku veliko be- lega roba, kjer bi bile reklame, če jih ne bi blokiral, je jasno. A da je treba konkretno premakni- ti pogled navzgor, da lahko oce- niš, kam je treba klikniti za pre- klop v drug zavihek, tega nisem navajen. V igrah pa se zadeva res odlič- no obnese. Sklepam po tem, ker se je v četrtek zvečer, to je tisti dan pred petkom, ki je pri nas dan za igre, vnel čisto pravi pre- pir, ki je mejil že na pretep, kdo bo prvi igral na »novem očijevem monitorju« in kdo bo tačas trpel na prenosniku, ki je do pojava monitorja bil najljubša naprava v hiši. Jaz do svoje formule 1 tisti vikend sploh nisem prišel. Sem pa na njem nekaj dni pi- sal članke, odgovarjal na mejle in plačeval račune. In bil razoča- ran. Ne da bi z ženo sploh odprl debato, ki bi nedvomno vsebova- la vprašanja (z odgovori), kot so: »Zakaj pa rabiš tako velik moni- tor? Saj sploh nimaš toliko pro- stora na pisalni mizi!«, »Zakaj pa širokega? A ni že ta, ki ga imaš, dovolj širok?« in nedvomno »Za- kaj pa ukrivljen? To je pa takooo grdo!« in za finale »A gamerski monitor rabiš? A da bodo otroci še več za računalnikom?« Tri dni je tako utripal s svoji- mi premnogimi rdečimi ledica- mi tam v dnevni sobi, potem pa sem ga pospravil nazaj v škatlo, vrnil v Monitorjev laboratorij in razložil, da ni zame. Da ima su- per sliko, da je 144 Hz res opa- zno v igricah pa da ima na prvi pogled sicer kar visoko ločljivost, a da se ta bolje poda 27-palčne- mu bratu. Za igre je res krasen, ampak na 32 »colah« je za Outlo- ok, Word, PowerPoint in kodira- nje potrebno več pik in vse, kar je manj kot 4K, ni smiseln nakup. Članek sem naslednji večer natip- kal ob gledanju v dobri stari, pov- sem črn in neopazen monitor.  Pogled z razdalje dobrih dvajsetih centimetrov na ukrivljeno površino diagonale 32 palcev, na kateri sveti 3,686.400 svetilnih točk hkrati, je impozanten. DAVID VIDMAR M NAJBOLJŠI 36 november 2020 NOVEMBER 2020 Spet doma tisti čas me še najbolj popelje takratna števil- ka Monitorja, kjer smo na dolgo in široko pisali o aktu- alnih temah – torej o delu na da- ljavo, ključnih orodjih in t. i. »de- lovnih tokovih«. Te besede ponovno pišem od doma – z razglasitvijo karante- ne, no, pravzaprav z vse resnej- šim stanjem, tudi mi sledimo pri- poročilom. Če smo se pri Moni- torju spomladi z našimi članki odzvali na dogajanje, pa smo se zdaj, jeseni, celo že vnaprej nanj nekoliko pripravili. Govorim o prejšnji številki, kjer smo naredili večji preizkus domačih prenosnikov. Že pred meseci, ko sem ta članek predla- gal, sem se opiral na morebitno vnovično karanteno in šolanje od doma. Takrat se mi je sicer zdelo, da bo šlo bolj za sporadič- ne prehode domov, torej za po- samezne šole in posamezne služ- be, a trenutna situacija kaže, da bo spet šlo za širše ukrepe. Tokrat sicer nismo preizku- sili prenosnikov, saj se jih je že takrat nabralo kar veliko. Kot sem že v tistem članku zapisal, pa naj zdaj še enkrat poudarim, da sem zelo zadovoljen s sta- njem med cenejšimi (no, pa tudi malo manj cenejšimi) preno- sniki. Res menim, da se mnogo preveč uporabnikov povsem po nepotrebnem muči s prestaro in preslabo računalniško opremo. Ta trenutek sicer pričakujem, da se spet utegnejo dobavni roki nekoliko podaljšati, a vseeno – če živimo od nečesa, kar je veza- no na računalnik, torej če za njim preživimo večino službenega časa, res zaslužimo nekaj, kar nas ne bo spravljalo ob živce, nekaj, kar se bo v doglednem času za- gnalo in hitro odpiralo programe. Pri tem bi mogoče opozoril tudi na ergonomijo, na položaj za računalnikom. Z ergonom- skega stališča so prenosniki eno- stavno slaba rešitev. Njihova sla- bost je v poziciji monitorja glede na tipkovnico, pa še ta je majh- na. Seveda sta neločljiva, a za- slon prenosnika je občutno pre- nizek za udobno in ergonomsko pravilno držo. Zaslon bi namreč moral biti v višini oči, torej tako, da gledamo naravnost vanj. Če imamo pre- nosnik na pisalni ali kuhinjski mizi, je to običajno prenizko, taka drža pa lahko sčasoma vodi v bolečine v vratu, ramenih in hrbtu. Če nosimo očala, je lahko zaslon nekaj centimetrov niže, vsekakor pa ne tako nizko, kot je pri prenosnikih. Imamo dve mogoči rešitvi. Ena je ta, da na računalnik pri- ključimo zunanji monitor (v tej številki Monitorja smo sicer pre- izkusili igričarske modele, nava- dni pisarniški pa se začnejo že pri okoli sto evrov). Tako gleda- mo više, uporabljamo pa tipkov- nico na prenosniku. Cenovno ugodnejša alternativa je, da na prenosnik priključimo zunanjo tipkovnico (brezžično ali prek USB), prenosnik pa dvignemo na pravo višino. Tu bo prav prišla že kakšna škatla za čevlje, ki rav- no prav dvigne zaslon, obstajajo pa tudi uglednejša držala preno- snikov. Seveda si lahko omislimo oboje, torej tako zunanji zaslon kot zunanjo tipkovnico.  Marca smo pri Monitorju razmeroma hitro prešli na delo od doma, po poletni vrnitvi pa se je vsaj meni hitro zgodilo, da mi je tistih nekaj spomladanskih mesecev skorajda izginilo iz spomina. Enostavno ne vem več, kaj se je dogajalo, kot da tistih mesecev sploh ne bi bilo. Jure Forstnerič V s Z ergonomskega stališča so prenosniki enostavno slaba rešitev. november 2020 37 MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Samsung Galaxy S20 FE Najnovejši Samsungov telefon iz letošnje serije S20 je videti kot nekakšno priznanje, da so današnji vrhunski telefoni za marsikoga predragi. 38 39 TELEFONI Nokia 2.4 Pred nekaj meseci smo preizkusili Nokio 5.3, telefon za dobrih 200 evrov, zdaj pa še cenejšega brata, model 2.4. Glavna posebnost tega telefona je nizka cena. 38 november 2020 NAJBOLJŠI TELEFONI>  Samsung Galaxy S20 FE. Najnovejši Samsungov telefon iz letošnje serije S20 je videti kot nekakšno priznanje, da so dana- šnji vrhunski telefoni za marsiko- ga predragi. In ker po svetu raz- saja nekakšen virus, zaradi če- sar prodajne številke trpijo, so se tudi pri Samsungu odločili, da bodo kupcem z nepreglobokim žepom stopili (vsaj nekoliko) na- sproti. Galaxy S20 FE, kjer »FE« pomeni fan edition, se pravi za ljubitelje, verjetno tiste, ki »bi«, pa zaradi visoke cene »ne more- jo«, je telefon, ki mu ne manjka prav veliko. Predvsem lahko opazimo, da deluje popolnoma enako tekoče kot »veliki« Galaxy S20+, ki sta- ne 200 evrov več. Vgrajen je na- mreč enak procesor, Samsungov Exynos 990, vendar mu v osnov- nem modelu pomaga nekaj manj pomnilnika, 6 GB namesto 8. V praksi razlike ne boste opazili, špekuliramo, da bi se morda sča- soma pokazala, če bi na telefo- nu dalj časa hkrati poganjali več pomnilniško zahtevnih aplikacij. Ali pa tudi ne, 6 GB je v resnici še vedno veliko. Exynos 990 je sicer precej počasnejši od Snapdrago- na 865, ki je vgrajen v ameriške različice najnovejših Samsungo- vih telefonov, pa še energijsko je bolj požrešen, toda tako pač je. Nismo Američani, Samsung nas nima tako zelo v čislih. Omenje- ne požrešnosti sicer v praksi ni- smo opazili – baterija zmogljivo- sti 4.500 mAh zadostuje za dan ali celo dva, odvisno od zahtev- nosti uporabnika. Le če boste igrali, prek celotnega dneva se- veda ne boste prišli. S20 FE ima vgrajen zaslon AMOLED s hitrostjo osveževanja 120 Hz (ki ga, mimogrede, tudi najnovejši iPhone 12 nima …), ki se v praksi izkaže z res zelo mehkim in gladkim delovanjem, tudi če ne igramo iger. Gre pa za prvo generacijo takega zaslona, kot je vgrajen tudi v »prave« mo- dele S20+ in Ultra. Model Note 20 ima že nadgrajeno generaci- jo, ki 120 Hz »vklopi« po potre- bi in tako varčuje z energijo. 120 hercev namreč po naših izku- šnjah pobere približno 20 odstot- kov baterije. Vendar je to vredno. Zaslon je nekaj manjši od ti- stega pri modelu S20+ (6,5 pal- ca namesto 6,7), predvsem pa ni zaobljen, kot smo vajeni pri mo- delih Galaxy S. Še več, zaslon ima na vseh straneh celo nekaj milimetrov roba, kar je v resni- ci ključna zunanja razlika med Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvrščamo na lestvi- co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo- na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko- sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Kje vzeti? Če želimo pri telefonu varčevati, je verjetno najenostavneje vgraditi slabši fotoaparat. Vsaj tako očitno menijo pri Samsungu. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 650 EUR (6 GB RAM, 128 GB shrambe) X Funkcionalno skoraj enak »prave- mu« Galaxy S20+. Z Slabši fotoaparat, videz ni »premij- ski«. SAMSUNG Galaxy S20 FE HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE8 9 november 2020 39 TELEFONI NAJBOLJŠI > FE in »pravimi« modeli S. Po eni strani je zato telefon videti manj poseben (»premijski?«), po drugi strani pa je zato manj izmuzljiv in občutljiv na morebitne padce. Na zadnji strani tudi ni oblečen v steklo, ampak v navadno plasti- ko, vendar bo to opazil le tisti, za katerega je pomembno biti s te- lefonom opažen. Zanimivo je tudi, da je ločlji- vost zaslona nespremenjenih 1.800 × 2.400 pik, kar je pri mo- delu Galaxy S20+ srednja ločlji- vost, vendar razlike v prikazu ne boste opazili. Sploh pa mora tudi S20+ imeti vklopljeno to »srednjo« ločljivost, če želimo 120-herčno osveževanje. V resnici je ključna zmogljivo- stna razlika med Galaxy S20+ in cenejšim S20 FE slabši vgra- jeni fotoaparat. Da ne bo pomo- te – kot velja za vsak današnji te- lefon, lahko tudi za tega reče- mo, da v dobrih svetlobnih pogo- jih izdeluje odlične fotografije. In tudi v slabših pogojih sodi med boljše, vendar pa je vseeno obču- tno slabši od S20+ (in vrhunskih telefonov Huawei). V mraku so fotografije neostre, nočni način pa v temi fotografijo sicer posve- tli, vendar je izdelek vseeno na meji uporabnosti. Pohvalimo pa lahko, da ima FE vgrajen optič- ni zum3 ×, enako kot S20+. Če- tudi za tem objektivom ždi manj zmogljivo tipalo (12 MP name- sto 64), so izdelki na dobri sve- tlobi odlični. Omenimo še, da sta seveda na voljo hitro polnjenje in tudi hitro brezžično polnjenje(15 W), bral- nik prstnih odtisov pa je pod za- slonom, le da gre tokrat za optič- no različico in ne ultrazvočno. Matej Šmid  Nokia 2.4. Nokia se je v za- dnjih letih vzpostavila kot soli- dni ponudnik telefonov Android, sploh v srednjem in nižjem ra- zredu. Njihova prednost je eno- stavno, a lepo oblikovanje, še bolj pa uporaba sistema Android One, zaradi katerega so telefoni programsko manj obremenjeni. Tako na njih ni podvajajočih se aplikacij, vse je tako, kot si je za- mislil Google. Dodatna prednost tega so tudi hitre in redne poso- dobitve sistema. V tej maniri smo pred nekaj meseci preizkusili Nokio 5.3, te- lefon za dobrih 200 evrov, zdaj pa še cenejšega brata, model 2.4. Glavna posebnost tega telefo- na je nizka cena, pri nas je zanj treba v prosti prodaji odšteti 119 evrov. To velja za vstopni model z 2 GB pomnilnika in s 32 GB shrambe. Na voljo je tudi malen- kost dražja alternativa s 3 GB po- mnilnika in 64 GB prostora. Telefon ne preseneča z omem- be vredno strojno zmogljivostjo – v uporabi je sicer osemjedrni procesor Mediatek MT6762. Gre za tri leta star procesor s štirimi hitrimi in štirimi počasnejšimi/ varčnimi jedri, primerljiv s Sna- pdragonom 625 izpred štirih let. Naprava pač ni hitra, a vseeno je delo z njo dovolj udobno. Telefon je med bolj varčni- mi, za kar poskrbi kombinaci- ja varčnega procesorja, akumu- latorja 4.500 mAh (!) in zaslona ločljivost 1.600 × 720 pik. Ne- zahtevni uporabniki, ki jim je tudi namenjen, bodo lahko brez težav zdržali nekaj dni, v nekate- rih primerih pa tudi več. Ohišje je plastično, a za ta ce- novni razred zelo všečno. Na pre- izkusu smo imeli model temno sive barve. Zadnji pokrov ima pri- jetno, rahlo hrapavo teksturo. Te- lefon lepo stoji v roki, čeprav ni med najmanjšimi, diagonala kla- sičnega zaslona LCD meri 6,5 palca. Rob je dovolj tanek, spo- daj je malo širši rob z napisom Nokia, zgoraj pa v majhni zarezi postavljena prednja kamera. Te- lefon ima klasični izhod za slu- šalke, na žalost še vedno vztra- ja pri vmesniku MicroUSB. Zadaj je pod kamero (ta ima poleg ene- ga objektiva še tipalo za globino) tudi bralnik prstnih odtisov. Nova Nokia 2.4 je nevpadljiv telefon, ki ima v svojem cenov- nem razredu kar veliko konku- rence. Je povsem korektno za- stavljen, njegovi glavni prednosti sta Android One (telefon bo do- bil tudi nadgradnjo na Android 11) in solidna vzdržljivost aku- mulatorja. Da ni ravno hiter, ne preseneča, a hitrost delovanja je popolnoma korektna. Jure Forstnerič Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 119 EUR X Vzdržljivost akumulatorja, Android One. Z Povprečne zmogljivosti, MicroUSB. NOKIA 2.4 HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE6 6 s Nova Nokia 2.4 je nevpadljiv telefon, ki ima v svojem cenovnem razredu kar veliko konkurence. 40 november 2020 DOSJE INTERNETNI TROLIP enomen spletnih trolov ni nov. Prvi so se pojavi- li že v davnih dneh BBS, razmah družabnih omrežij in ko- mentarjev pa je njihovo poče- tje samo pomnožil. Pravzaprav je mogoče trditi, da so stari toli- ko, kot je star internet sam. Izvor termina je povezan z mitološki- mi troli, ki v pripovedkah veljajo za neumne, prepirljive in nedru- žabne, kot taki pa otežujejo juna- kovo popotovanje. V mnogih pri- merih sodobnih ajdov gre le za izpade osamljenih, jeznih ljudi – običajno moških –, ki tako lajšajo svoje komplekse. Ob tem je seve- da pomembno, da ostajajo skriti za zaslonom anonimnosti, ki ga nudi splet. Vendar pa obstajajo tudi druge vrste trolov. Za mar- sikaterim od njih namreč stoji šef – ta pa je lahko podjetje, ideolog, država ali kaj podobnega. Skrat- ka, nekdo z agendo, ki mu jo ajd- ska vojska pomaga udejanjiti. Trololo Čeprav je termin »spletni trol« precej splošen, večinoma ozna- čuje osebo, ki neti »špetir« na internetu. V javno razpravo na spletu – bodisi na forumih, v ko- mentarjih pod članki, na družab- nih omrežjih ali čem podobnem – posegajo s komentarji, ki so na- menoma žaljivi, nestrpni, nepo- vezani z vsebino ali vsaj čuda- ški. Njihov cilj je običajno spro- žiti čustveni odziv ostalih upo- rabnikov, s tem pa iztiriti deba- to. Trolanje v smislu pikrih ko- mentarjev, skrajno desničarskih izpadov, nestrpnosti do drugač- nih, neslanih šal na račun žen- sk ali zagovarjanja različnih neu- mnih zarotniških teorij je posta- lo stalnica naših zaslonov. Danes je pomen termina nekoliko raz- širjen in označuje tudi podleže, ki prek spleta zalezujejo in na- dlegujejo ljudi – recimo skruni- jo spominske strani umrlim, da bi povzročali bolečino svojcem, ali pa ljudem grozijo. Primer ta- kšnega trolanja je razvpiti ga- mergate, kjer so kritičarki Aniti Sarkassian med drugim grozili s smrtjo in posilstvom zaradi ne- strinjanja z njeno analizo video iger. Standardna definicija trola predvideva njegovo zavestno od- ločitev, da bo motil neko razpra- vo, vendar pa mnogi menijo, da je takšna definicija preozka, saj tudi naključni, nenamerni trol z lahkoto uniči neko debato. Spletni ajdi lahko nastopajo v tradicionalni vlogi dvornega norca, ki skozi izkrivljeni hu- mor govori resnico – oziroma se v tej luči vidijo vsaj sami. Mno- gi psihologi namreč opozarjajo, da vzorci obnašanja trolov moč- no sovpadajo s tako imenovanim mračnim štirikotnikom. Gre za psihološko polje, ki ga sestavlja- jo različne oblike sadizma, nar- cisizma, makiavelizma in psiho- patije. Tudi motivi takšnih sple- tnih nebodijihtreba naj bi bili vse prej kot benigne zafrkancije. Trolanje jim namreč daje obču- tek moči, sploh kadar nastopijo v skupinah. Tudi njihovi zapisi po- gosto ne delujejo kot zafrkantski, impulzivni komentarji dvorne- ga norca, ampak kot izjave, ka- terih namen je ustrahovati in pri- zadeti druge uporabnike. Sple- tni ajdi pogosto tudi zamenja- jo svojo identiteto in se izdaja- jo za pristaše neke ideje, vendar pa imajo o njej nekaj vprašanj. S temi pa poskušajo zasejati dvom v samo idejo, o kateri teče raz- prava. Glavni brlog trolov je še vedno na strani 4Chan, pogosto pa se srečujejo tudi na različnih straneh Reddita. Obe namreč dopuščata izmenjavo tako rekoč kakršnihkoli memov, zapisov ali idej brez pregleda ali cenzure. Eno od žarišč trolovske kulture je tudi Encyclopaedia dramatica, kjer se na enciklopedičen način Problem? Ajdi, kot po slovensko pravimo trolom iz nordijskih legend, so se v zadnjih desetletjih izpod mostov, kjer naj bi prebivali, preselili na splet. Z novim okoljem pa so tudi zamenjali obrt. Namesto mostnine dandanes pobirajo čisto običajni osebni dohodek za to, da počnejo, kar znajo najbolje – trolajo. Gregor Stamejčič F Psihopatologija Mnogi psihologi opozarjajo, da vzorci obnašanja trolov močno sovpa- dajo s tako imenovanim mračnim štirikotnikom. Gre za psihološko po- lje, ki ga sestavljajo različne oblike sadizma, narcisizma, makiavelizma in psihopatije.  Spletni troli so verjetno stari toliko, kot je star internet.  Uničujoča moč spletnih trolov se je izkazala med afero gamergate, ko je feministična novinarka opozorila na prevladujoče moške vzorce v industriji video iger. november 2020 41 INTERNETNI TROLI DOSJE P norčujejo iz vsakodnevnega do- gajanja. Kot taka je pomemben del internetne kulture z mnogi- mi memi, debatami in celo načr- ti za skupinsko trolanje. Kako pregnati ajda Troli so znani kot trdoživa bi- tja. Najboljša obramba pred po- sameznimi izpadi je, da jih eno- stavno prezremo. Od tod tudi znana krilatica Don‘t feed the troll! – Ne hrani trolov. Če se ti provokatorji tako rekoč krmijo ob človeški mizeriji, srkajo nek- tar iz prizadetih čustev in raz- burjanja, ki ga povzročajo, jim je seveda najbolje to hrano eno- stavno odvzeti. Uporabniki naj ne nasedajo provokacijam, pred- vsem pa naj se nanje ne odzivajo čustveno. Odgovor – če je sploh potreben – naj bo potemtakem čim bolj nevtralen, mogoče rahlo pokroviteljski, kot da bi govoril z neumnim otrokom. Kar je vča- sih celo res. Na neumnosti je tre- ba odgovarjati z dejstvi in suho- parno izpostaviti povezave med njimi, vendar pa je načelno od- sotnost kakršnegakoli odziva še boljša. Če nasvet o nehranjenju ajdov velja za posameznike, pa je treba poudariti, da so skupine na ignoranco povsem neobčutlji- ve, saj so številke na njihovi stra- ni, s tem pa tudi moč. V svojem trolanju se medsebojno podpira- jo in s tem podžigajo, kajti rav- no moč je običajno glavno goni- lo spletnega trola – običajno so namreč ti v resničnem življenju zasmehovani, nadlegovani, osa- mljeni adolescenti. Da bi njihov učinek omejili, nekatere strani, denimo Reuters ali Gizmodo, za oddajo komen- tarjev zahtevajo registracijo z av- torjevim imenom in naslovom. Mnogi uporabljajo tudi mode- ratorje, ki poskušajo ajde kroti- ti z dejstvi in opombami. Včasih je smiseln tudi izbris kakšnega zapisa – sploh če je v nasprotju s pogoji uporabe strani –, vendar pa takšno ravnanje lahko tudi podžge trolovo trmo. Mogočno orožje proti takšnim zoprnežem sta humor in prijaznost, saj jih takšen odziv pogosto osupne in utiša. Najmogočnejše orodje pa je seveda razkrinkanje. Ponava- di tega celo ni treba storiti javno, saj bi lahko takšen linč iz uboge- ga ajda naredil žrtev. Dovolj ga je opomniti, da imamo njegove po- datke. Razkrinkanec bo običaj- no stisnil rep med noge in jadr- no zapustil debato. Troli namreč hrepenijo po občutku nadzora in moči, tega pa lahko udejanjijo le na spletu, varno skriti za zasto- rom anonimnosti. Moč skupine Čedalje več spletnih trolov pa ne počne svojih barabij zaradi la- stnega veselja, marveč po nare- ku. Takšne je seveda nemogo- če odgnati z gornjimi strategija- mi. Bodisi zaradi lastnih prepri- čanj bodisi proti plačilu spletni mnenjski bojevniki služijo pro- moviranju agende različnih mo- gočnežev, ideologov in podje- tij. Uporabljajo jih neonacisti pri Stormfrontu kot tudi bolj zmerni alt-right mnenjski voditelji tipa Ben Shapiro ali Jordan Petersen. Četudi ima svoje trole tudi poli- tična levica, je v splošnem mogo- če trditi, da so spletni ajdi pona- vadi zagovorniki bolj nazadnja- ških, nacionalističnih, protife- minističnih in homofobnih idej. Trolanje je namreč lažje, ko de- luje na iracionalne strahove in sovraštvo. Cilja takšnega ideolo- škega trola sta normalizacija so- vražnega govora skozi skliceva- nje na svobodni govor ter seveda očrnitev skupin, ki jih imajo za grožnjo. Ironično so takšni poli- tični križarji, ki svarijo pred pro- padanjem vrednot, pogosto – za- vedno ali ne – v žepu Rusov. Ti namreč poskušajo Zahod ošibi- ti skozi ustvarjanje nereda. Neo- nacizem, islamofobija ter sovra- štvo homo- in transseksualcev pa so koristna orodja za tovrstno početje. Seveda so se troli izkazali za koristne tudi v poslu. Zaposlujejo jih farmacevtska podjetja ali raz- lični holistični padarji, ki hočejo prodati kačje olje, ki naj bi zdra- vilo covid 19. Zaposlujejo jih tudi druga podjetja, ki želijo, da bi ljudje ignorirali pandemijo in se vrnili na delovna mesta – ta pro- movirajo agendo proticepilcev in paranoidni strah pred omrežjem 5G. Prave borbe se odvijajo tudi med prehrambnimi podjetji, kjer se konkurenti poskušajo diskre- ditirati z različnimi zapisi – od lažnih, do zasmehovalnih. Tro- li so pogosto povezani z različ- nimi teorijami zarote, od mrač- njaških, fašistoidnih sovražnikov »globoke države«, zbranih okoli zarote QAnon, do raznih plosko- zemeljcev ali pristašev takšnih ali drugačnih terapij. Zagovorni- ki uporabe »čarobnega mineral- nega zdravila«, znanega tudi kot MMS, ki je v bistvu kristalizira- no industrijsko belilo, napadajo različna farmacevtska podjetja, saj naj bi poskušali narediti ljudi odvisne od svojih produktov. Kar  Zgradba v St. Peterburgu, kjer je pet let, 24 ur na dan več kot tristo ljudi v dveh izmenah pisalo izmišljene zgodbe z namenom ustvarjanja kaosa v svetu.  Evgenij Prigožin je znan kot Putinov kuhar, saj vodi ketering servis, ki skrbi zanj. Ob tem pa za ruskega predsednika kuha tudi lažne novice v svojih trolskih tovarnah. 42 november 2020 DOSJE INTERNETNI TROLIP nemara celo drži – farmakologija ima zagotovo precej okostnjakov v svojih pregovornih omarah –, vendar pa s takšnim trolanjem ti samozvani alternativni zdravilci samo poskušajo prodati svoj iz- delek. Ki je, mimogrede, dokaza- no toksičen in povzroča slabost, bruhanje ali celo smrt. Ajdje v službi očetnjave Najbolj očitna raba organizi- ranih skupin spletnih trolov je dandanes verjetno v dnevni po- litiki. V takšni ali drugačni obli- ki jih uporabljajo malone vsi so- dobni vodje, ne le Putin. Ameri- ški ali kitajski predsednik ima- ta svoje, verjetno pa tudi prak- tično vsi ostali svetovni voditelji, tudi domači. Mnogi od njih, po neki raziskavi skoraj polovica dr- žav sveta, so delovanje svojih tro- lov organizirali celo v tako ime- novane trolske tovarne ali far- me. 50 Cent Army, ki je v službi Kitajske, vsako leto objavi pribli- žno 440 milijonov propartijskih zapisov na družabnih omrež- jih. Med koronsko epidemijo so se za žarišča dezinformiranja v zvezi z boleznijo izkazali Sever- na Makedonija in Filipini. Sploh zadnji menda gostijo kar nekaj trolskih tovarn, ki zagotavljajo podporo avtokratskemu predse- dniku Rodrigu Duterteju. Nje- gova kampanja naj bi porabila – za tamkajšnje razmere ogro- mnih – 200.000 dolarjev za na- jem spletnih propagandistov. Za- pise o epidemiji iz obeh omenje- nih držav je Facebook enostavno prepovedal. Tudi Turčija upora- blja podobne metode za podpo- ro predsedniku Erdoganu. A v Evropi in Ameriki ni do- sti drugače. Albanci premorejo – pod ameriško taktirko – trolsko farmo, ki proizvaja protiiransko propagando. Lukašenkovi ajdi v Belorusiji svarijo pred kvarnim vplivom, ki se širi iz Poljske in Ukrajine. Tudi tako imenovane zahodne demokracije niso dosti boljše. Edward Snowden je raz- kril delovanje angleške Brigade 77, ki deluje pod okriljem obve- ščevalnih služb. Njihova cilja sta diskreditacija različnih posame- znikov in organizacij ter promo- viranje britanske agende skozi strani, kot je Flickr ali Youtube. Poljska uporablja trole, da bi utr- dila oblast Andrzeja Dude in da bi odvrnila Poljake od kvarnega, nemoralnega početja EU. Ta pa ima poseben oddelek, ki posku- ša proevropsko agendo ustoliči- ti v tako imenovani vzhodni so- seščini, torej večinoma v bivših republikah Sovjetske zveze. De- lovanje ZDA je prav tako dobro dokumentirano, izvajajo vsaj pet različnih vladnih programov, ki merijo na manipulacijo javnega mnenja doma in v tujini ter nev- tralizacijo ljudi, ki jim pomenijo politično grožnjo doma. Progra- mi niso novi, le tehnologija. Po- sameznika pa je mnogo lažje pri- kazati kot lažnivca, perverzneža ali pokvarjenca skozi nekvalifici- rane zapise stotin plačancev na družabnih omrežjih. Iz Rusije z ljubeznijo Čeravno mati Rusija niti pri- bližno ni edina država, ki za pro- mocijo lastnih interesov upora- blja spletne trole, pa je v tem po- četju izjemno uspešna. Njena uporaba spletnih bojevnikov za promocijo lastne agende je tudi dobro raziskana, visoko dovrše- na in lahko zato služi kot pose- bej poučen primer. Korenine ima namreč v zapuščini vojaške dok- trine Sovjetske zveze in, speci- fično, zloglasnega KGB. Že med drugo svetovno vojno so namreč začeli razvijati maskirovko, ki po- meni zakrivanje in prikrivanje – recimo premikov čet ali kamu- flažo topništva –, pa tudi propa- gando in dezinformiranje. V za- dnjem se je izmojstrila prav zlo- glasna vohunska organizacija, njihov cilj pa je bil z lažnimi in- formacijami spodkopati zaupa- nje v nasprotnikovo oblast, prek tega pa ustvarjati družbeni ne- red. Tem postopkom so rekli ak- tivne mere, izraz pa se je ohranil do danes, ko ga pravzaprav lah- ko enačimo s trolanjem. Rezul- tat aktivnih mer v 20. stoletju je nezanemarljiv – od podtika- nja dokazov, da je bil virus aids umetno ustvarjen, prek izvolitve Francoisa Mitterranda za pred- sednika Francije do razmaha gi- banj za nuklearno razorožitev. Tudi v tem stoletju je njihov uči- nek znaten, od podpore skraj- ni desnici v sodobni Evropi ter vmešavanja v izvolitev Trumpa do izstopa VB iz Evropske unije. Čeprav so aktivne mere domena obveščevalnih služb, pa se te da- nes pogosto prepletajo z delova- njem visoko organiziranih trol- skih tovarn. Dobro znano je rusko podje- tje, na zahodu imenovano IRA (Agencija za raziskave interneta) ali pa kar kot Troli iz Olgina. Ol- gino je predmestje St. Peterbur- ga, kjer stoji nevpadljiva štirinad- stropna zgradba z zagrnjenimi okni in nekam veliko kamerami. Tovarne dezinformacij 50 Cent Army, ki je v službi Kitajske, vsako leto objavi približno 440 milijonov propartijskih zapisov na družabnih omrežjih. Med koronsko epidemijo so se za žarišča dezinformiranja v zvezi z boleznijo izkaza- li Severna Makedonija in Filipini. Sploh zadnji menda gostijo kar nekaj trolskih tovarn, ki zagotavljajo podporo avtokratskemu predsedniku Ro- drigu Duterteju.  Kot novinarka pod krinko je Ljudmila Savčuk dva meseca delala kot spletni trol. Ko je svoje izsledke objavila, so jo označili za perverznico, ameriško vohunko in ji grozili.  Trolanje uporabljajo tudi mnogi spletni padarji, ki poskušajo prodati svoje čudežno zdravilo proti covidu 19. Na sliki eden od njih, Mark Grenon, ki promovira zaužitje industrijskega belila. s Po sameznika je mnogo lažje pri kazati kot lažnivca, perverzneža ali pokvarjenca skozi nekvalifici rane zapise stotin plačancev na družabnih omrežjih. november 2020 43 INTERNETNI TROLI DOSJE P V njej ima sedež omenjena agen- cija, ki je povezana z oligarhom Evgenijem Prigožinom, znanim tudi pod vzdevkom Putinov ku- har. Cia je o njih poročala že pred petimi leti. Tedaj so izpostavi- li njihove povezave z obvešče- valnimi službami, s propagan- dno kampanjo v zvezi s priklju- čitvijo Krima in (že od leta 2015) s predsedniško kandidaturo Do- nalda Trumpa. Agencija je zapo- slovala kup poklicnih trolov, po nekaterih podatkih čez tristo, ki so prek lažnih računov širili pri- stransko, prorusko propagando. Za krive jih je spoznalo tudi ame- riško vrhovno sodišče, letos pole- ti pa naj bi od Trumpa naročen kibernetski napad uničil njihovo delovanje. Verjetno gre za le maj- hen udarec podjetju IRA, saj si je Prigožin domnevno blizu ne le s Putinom, marveč tudi Trumpom, poleg tega pa to prav gotovo ni edina trolska farma v Rusiji. Delovišče Neodvisna ruska novinarka Ljudmila Savčuk je pred petimi leti dva meseca delala pod krinko v Olginu. Bila je ena izmed stotin mladih, izobraženih ljudi, ki so se odzvali na spletni oglas, potem ko je ta ponujal kreativno delo prek spleta. V tem času je prek različnih lažnih računov objavi- la na stotine zapisov vsak dan. Ti so bili namenjeni predvsem netenju sporov znotraj ZDA ter ustvarjanju razdora med Ame- ričani in Rusi. Pravi, da je vsak dan dobila list s kakšnimi deseti- mi točkami, o katerih je morala pisati, med njimi pa so bili vedno ZDA, EU in Putin. Zapisi so bili, po njenih besedah, vedno nareje- ni kot vtisi iz vsakdanjega življe- nja. Češ, ravno sem hodila po uli- ci, pa sem razmišljala, kako slab je novi ukrajinski predsednik. Iz- mišljevali so si tudi lažne zgodbi- ce, s katerimi bi ustvarjali druž- beni konflikt v ZDA, na primer o novi videoigri, ki temelji na su- žnjelastništvu. Cilj je bil prikaza- ti, kako slabi in rasistični so Ame- ričani, igra pa seveda nikoli ni obstajala. Troli iz Olgina so de- lali neumorno, noč in dan. Dela- li so na praznike, vikende, vedno v dveh 12-urnih izmenah. Zgrad- ba je dejansko bila tovarna, njen proizvod pa so bile na eni strani lažne novice, na drugi pa zom- biji. Ustvarjanje teh iz njihove- ga občinstva je bil po besedah bi- vših uslužbencev pravzaprav cilj te fabrike. Takšno pranje možga- nov pa je, skupaj z vratolomnim tempom, pustilo pečat tudi na uslužbencih, saj so mnogi ostali brezvoljni, depresivni in izgoreli. Zombiji, pač. Pisci so bili za svojo predanost, saj je bila dnevna kvota tudi po 135 zapisov na različnih medi- jih, sicer bogato nagrajeni. Te- denska plača je znašala približno 1.000 evrov, kar je še posebej ve- liko za ruske razmere. Nekateri troli s posebej dobrim znanjem angleščine so se izdajali za Ame- ričane, da bi poskusili iztiriti de- bato v sicer cenjenih in vplivnih medijih, kot sta New York Times in Washington post. Ti so se v fa- briki držali zase in zunaj men- ze niso imeli stikov s troli, ki so se osredotočali na Rusijo. Po pri- čevanjih bivših uslužbencev so ti, ki so se izdajali za Američa- ne, poskušali predvsem spodbu- diti jezo konservativnih kristja- nov, zaradi česar so se osredoto- čali na članke o gejih in orožju. Tako v ZDA kot v EU pa so se tru- dili razpihovati islamofobijo – po napadih v londonskem Westmin- stru so, denimo, objavili foto- grafijo muslimanke, ki na videz brezbrižno zre v telefon, ko gre mimo trupel. Velik del njihovih aktivnosti je seveda namenjen  Rusko podjetje IRA, agencija za raziskave interneta, ki služi kot javni obraz trolskih farm, je lani lansiralo stran USAReally.com. Svoje agende niso niti skrivali, že pisarna pa je videti kot karikatura.  Eden od lažnih zapisov trolov iz Olgina, ki so poskušali podžgati islamofobijo po terorističnem napadu v Londonu. 44 november 2020 DOSJE INTERNETNI TROLIP predvsem notranji politiki, s sla- vospevi Putinu, uspehom v Siriji in podobnim. Velik del njihovega delovanja je povezan z objavami na različnih družabnih omrežjih, na forumih in pod članki, vendar pa to ni edino sredstvo, ki ga ima sodobni tovarniški ajd na voljo. Anatomija strani Ruski troli občasno postavi- jo kar stran, ki se izdaja za sple- tni časnik, a je le krinka za pro- pagando. Eno takšnih, USARe- ally.com, je analiziral razisko- valni portal Bellingcat. Novičar- ska stran je na prvi pogled po- dobna generičnemu lovilcu kli- kov, vendar pa se je izkazalo, da nima nobenih mehanizmov za monetizacijo vsebine, niti Goo- glovih reklam ne. Že hitro po- izvedovanje je stran nesporno povezalo s podjetjem FAN, ki je eno od fasadnih podjetij za IRO. Še več – podjetje je celo ponosno razglasilo, da odpirajo stran, na- menjeno Američanom. Prek nje poskušajo Američanom sporoča- ti novice o kaosu v ZDA, različne teorije zarote ter članke v podpo- ro konservativcem. Nekaj novic je sicer povsem generičnih, ne- kaj jih je namenjenih pobiranju klikov, nekaj pa resnično bizar- nim temam, na primer odcepi- tvi Louisiane od ZDA. Poleg tega so v obravnavanem primeru kot novinarji precej nespretni, saj ne znajo povezati močnega naslova s fotografijo, ki bi ju bilo mogo- če deliti po družabnih omrežjih. Ker je stran precej nesramno oči- tna v svojem početju, danes pre- cej piše o ameriški spletni cenzu- ri, katere žrtev so. V dobrem letu delovanja namreč niso pritegni- li prav dosti obiskovalcev in ana- litiki ocenjujejo, da jo še najbolj berejo Rusi. Kljub temu je iz tega primera mogoče razbrati cilje trolov kot tudi napake, ki jih delajo. Reci- mo tipkarske – v slovanskih je- zikih običajno navednice posta- vljamo zgoraj in spodaj ob bese- dilu, Američani pa jih zapisuje- jo kot par puščic pred navedkom in po njem. Tako lahko že oblika ločil izda trola. Drugi znak je po- lomljena angleščina. Ker so av- torji zapisov večinoma ljudje, ki jim je angleščina tuji jezik, lah- ko neobičajna sintaksa, napač- no zapisane besede in okoren besednjak razkrijejo lažnost be- sedila. Na koncu pa so tu še vse- binske značilnosti – članki, ki se osredotočajo na jezo, sovra- štvo in razdvajanje, na razpada- nje družbe in vrednot z naslovi, kot so Praznujmo mesec pono- sa, heteroseksualci niso pomemb- ni, Med prazniki 14 streljanj v Milwaukeeju ali Michiganska mamica deportirana v Albanijo. Čeprav je dosti takšnih zgodb iz- mišljenih, redno objavljajo tudi resnične, da si pač nadenejo tan- čico legitimnosti. Ustvarjanje strinjanja Kot s tolikimi drugimi inova- cijami, ki jih je prinesel splet, se je tudi fenomen trola preobrazil iz subkulture v del mainstreama, od tam pa postal komoditeta in orodje za tiste, ki si ga lahko pri- voščijo. Konec koncev je bilo od nekdaj tako – velikaši so vedno najemali barde in trubadurje, da so jim peli slavo ter blatili ri- vale. Vendar pa je z inovacijami, ki jih je preteklo stoletje prineslo v psihologiji in na področju mno- žičnih medijev, fenomen ustvar- janja želje in propagande preo- brazil v resnično orožje za dose- ganje političnih ciljev. Tega so se zavedali špijoni vseh barv, ven- dar pa so doktrino najbolj razvi- li na globalnem Zahodu – dikta- ture so pač lahko uporabile pen- drek, demokracije pa so mora- le najti način, kako zamegliti in nadzirati mišljenje. Digitalna re- volucija je omogočila propagan- di, da prodre v vsak dom, z njo vred pa tudi vsakovrstnim tro- lom. Najboljše varovalo pred nji- mi sta seveda informiranost in kritična pismenost – vendar pa je oboje težko razviti med sodob- no poplavo nasprotujočih si in- formacij. Svet je kompleksen, zato so kompleksne tudi razlage za raz- lične trende v njem. Teh ni mo- goče strniti v nekaj deset vrstic, kolikor je sodoben človek zmo- žen koncentrirano prebrati, kaj šele v nekaj sto znakov, ki jih omogoča Twitter. Svet je kom- pleksna kaskada vzrokov in po- sledic, ki se prepletajo in ustvar- jajo realnost. Razmišljati o tem pa se ne ljubi ravno vsakemu med nami, zato je mamljivo po- iskati bližnjico do razumevanja. Tako so nekdaj nastajala vero- vanja, danes tako nastajajo teo- rije zarote in popreproščene po- litične floskule. Troli delujejo po- dobno. Izberejo ali ustvarijo ka- kšno zarotniško, sovražno puhli- co in jo potem ponavljajo do ne- skončnosti. Kot je nekje v začet- ku štiridesetih let 20. veka vedel povedati že dr. Joseph Goebbels: »Vsaka laž, ki jo dovolj pogosto ponoviš, postane resnica.«  Kako razkrinkati laž Ker so avtorji zapisov večinoma ljudje, ki jim je angleščina tuji jezik, lahko neobičajna sintaksa, napačno zapisane besede in okoren bese- dnjak razkrijejo lažnost besedila. Na koncu pa so tu še vsebinske zna- čilnosti – članki, ki se osredotočajo na jezo, sovraštvo in razdvajanje, na razpadanje družbe in vrednot z naslovi, kot so Praznujmo mesec pono- sa, heteroseksualci niso pomembni, Med prazniki 14 streljanj v Milwau- keeju ali Michiganska mamica deportirana v Albanijo.  Kitajski troli, zbrani pod imenom 50 Cent Party, vsako leto na družabnih omrežjih objavijo skoraj pol milijarde zapisov, ki hvalijo njihovo domovino.  Za enega od treh glavnih trolovskih brlogov poleg strani Encyclopaedia dramatica in Reddit od nekdaj velja 4Chan, sploh zloglasna podstran /b/. 46 november 2020 DOSJE OTROŠKE PAMETNE URE P abor otroških pametnih ur je pester, a so si mno- gi modeli med seboj pre- cej podobni v osredotočenosti na zagotavljanje varnosti in nadzo- ra. Čeprav te ure omogočajo tudi igranje iger in spremljanje špor- tnih aktivnosti, so pravzaprav nadomestki za telefone, saj omo- gočajo klice in prek satelitov GPS ter mobilnega omrežja tudi sle- denje lokaciji, naprednejši mo- deli pa podpirajo tudi fotogra- firanje in snemanje zvoka, ki ga lahko starši sprožijo oddaljeno. Pravzaprav oglasi in predsta- vitve tovrstnih ur izpostavljajo prav možnost sledenja lokaciji ot- rok prek aplikacije kot eno glav- nih funkcionalnosti in obljublja- jo staršem, da bodo lahko zme- raj vedeli, kje se otrok nahaja, in tudi prejeli obvestilo, ko bo otrok stopil z območja, kjer želijo, da se giblje (npr. blokovsko naselje). To pa pomeni, da pametna ura ni le zabavna napravica in uporaben pripomoček, ampak tudi orodje za nadzor. Žal pa številni izdelki, ki so po dostopnih cenah na vol- jo na trgu, ne nudijo zadovoljive zaščite pred vdori ali pa ne po- skrbijo za zasebnost podatkov o uporabniku. Varnostne luknje Na težave pametnih ur je že leta 2017 opozorila raziskava norveške potrošniške organizaci- je, v okviru katere so preizkušali različne otroške pametne ure, ki so se prodajale po Evropi. Izsled- ki so bili skrb vzbujajoči, saj je bil prevzem nadzora nad uro do- kaj preprost, ranljivi so bili tudi strežniki, prek katerih so delova- le aplikacije za sledenje, podatki pa so bili nezavarovani. Med dru- gim so ugotovili, da je mogoče zamenjati seznam številk, na ka- tere lahko otrok v stiski pokliče, kar pod vprašaj postavi celoten koncept varnosti, ki naj bi jo za- gotavljale pametne ure. A kot iz- postavlja Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si na Fakulteti za družbe- ne vede, ta opozorila niso nale- tela na plodna tla, saj »je tudi da- nes varnostna zaščita cenenih otroških pametnih ur običajno slaba, kar omogoča vdore prek interneta, lokalnega omrežja Wi- Fi ali bluetootha«. Tako je tudi letošnja raziska- va otroških pametnih ur, ki so jo opravili na nemški univerzi v Münstru, razkrila mnoge po- manjkljivosti. Po poročanju revi- je Wired so preizkušali šest raz- ličnih otroških pametnih ur, ki omogočajo klicanje in pošilja- nje sporočil, starši pa lahko prek aplikacije tudi sledijo njihovi lo- kaciji. Tako so med drugim od- krili, da je v večino bilo mogo- če vdreti, kar pomeni, da lahko otroku s tako uro sledi vsak do- volj sposoben heker. Starši želi- jo, da so otroci varni pred nepri- dipravi, a prav naprava, ki naj bi to omogočala, lahko torej ne- znancem olajša dostop do loka- cije otroka. Pri nekaterih urah so tudi ugotovili, da je mogoče na- nje pošiljati sporočila pod pretve- zo, da so ta od staršev, da je mo- goče prestreči komunikacijo med otroki in starši, celo snemati zvo- ke iz otrokove okolice in jim pri- sluškovati. Svoja dognanja so v slogu odgovornega hekanja raz- iskovalci delili s proizvajalci že aprila, a ti še niso pripravili po- pravkov vseh pomanjkljivosti. Varnost in orodje nadzora Pametne ure že nekaj časa niso le domena tehnoloških in športnih navdušencev, vse bolj so prisotne tudi med otroki. Ker omogočajo nadzor nad njimi, pa tudi med starši … Tamara Harb N  Izsledki raziskave o otroških pametnih urah iz 2017. Vir: Kanal norveške potrošniške organizacije Forbrukerradet, posnetek zaslona. november 2020 47 OTROŠKE PAMETNE URE DOSJE P V navezi z oglaševanimi in iz- postavljenimi funkcionalnostmi pametna ura staršem resda daje občutek, da bo otrok varen, da bo lahko v primeru težav pokli- cal starše in da bodo vedno ve- deli, kje se nahaja. Seveda pa to velja le, dokler jo nosi; če jo sna- me, izgubi ali mu jo kdo ukrade, pa je ta funkcionalnost izgublje- na. Problem varnosti pa je mno- go večji, saj kot opozarja Marko Puschner, »se lahko zgodi, da ne- kdo prestreže podatke, ki jih po- sreduje ura, tudi lokacijske, prek katerih je mogoče slediti otroku. V določenih primerih lahko po- polni neznanci komunicirajo z otrokom prek ure.« Pametne ure in šola A pametne ure niso na otroških rokah le doma in v pros- tem času, ampak tudi v šolah, kamor pravzaprav ne sodijo. Ker nekatere omogočajo tudi sne- manje dogajanja v okolici, je nji- hovo vnašanje v javne prostore precej problematično tudi z za- konskega vidika, saj je sneman- je učitelja in drugih otrok po 137. členu kazenskega zakonika lah- ko potencialno kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega sne- manja. Nemški regulator za tele- komunikacije je že leta 2017 pre- povedal določene pametne ure, ki so dopuščale prenos zvoka v okolici ure brez vednosti otrok. A problem v tem primeru niso bili otroci, temveč so ugotovili, da mnogi starši ure uporabljajo za prisluškovanje dogajanju v šoli. Prisotnost pametnih ur, ki jih na hitro ni mogoče ločiti od na- vadnih ročnih ur oziroma na prvi pogled ne vemo, kaj vse omo- gočajo, je v šolah še posebej prob- lematična. Tudi če šola prepove uporabo pametnih ur, ne pa tudi prinašanja v šolo, se pravzaprav nič ne spremeni. Dokler je pa- metna ura vklopljena, potencial- no omogoča snemanje in poslu- šanje, ki ga na daljavo lahko vklo- pi starš, v najslabšem primeru pa nekdo, ki je izkoristil varnostne pomanjkljivosti. Če je izklopljena, pa po drugi strani ne opravlja niti osnovne funkcije kazanja časa. Kot problematične naprave oziroma kot tiste, ki jih je najtež- je nadzorovati, pametne ure iz- postavi tudi ravnatelj in predsed- nik Združenja ravnateljev in rav- nateljic osnovnega in glasbenega šolstva Gregor Pečan in dodaja, da se glede pravil o pametnih na- pravah odloča vsaka šola posa- mezno ter mora imeti to tudi za- pisano v svojem hišnem redu ali podobnem dokumentu. V pre- teklosti je bilo po šolah kar nekaj težav, na primer spletno nadle- govanje, zaradi uporabe pamet- nih naprav. Pečan pravi, da je na njegovi šoli prinašanje tovrst- nih naprav v šolo prepovedano. Hkrati izpostavi, da so učenci višjih razredov nemalokrat bolj vešči uporabe kot odrasli, a da je otrokom treba zagotoviti izobra- ževanje o smiselni uporabi pa- metne tehnologije. Ko lahko gredo otroci sami v šolo, na igrišče ali do prijateljev, prestopijo pomemben prag sa- mostojnosti in so za svoje rav- nanje tudi odgovorni. Če z nji- mi nismo na vsakem koraku, to seveda ne pomeni, da jim je vse dovoljeno. Ampak v vsakem tre- nutku dneva staršem le ni tre- ba vedeti, kje točno se nahajajo njihovi otroci, saj tak nadzor ni brez posledic. Marko Puschner opozarja, da imajo lahko »pa- metne otroške ure, ki jih starši uporabljajo za nadzor, tudi nega- tiven vpliv na otroka. Čeprav je otroku na začetku zanimivo ime- ti novo pametno uro, pa bo stal- ni nadzor staršev imel negativen vpliv na otrokovo psiho.« Samostojni otroci in odgovorna uporaba Če bi izvedeli, da nekdo ves čas preverja našo lokacijo, nam ver- jetno ne bi bilo vseeno. Zakaj bi torej bili otroci drugačni? S tem jim damo vedeti, da jim ne za- upamo in jim ne predamo od- govornosti za lastna dejanja. Če se z njimi dogovorimo za čas vr- nitve domov in kje morajo biti, a jih kljub temu nadzorujemo, je to nedvomno sporočilo, da jim ne zaupamo. Sally Beville Hunter, profesorica z Univerze v Tenne- sseeju, je za The New York Times poudarila, da starši s tem spo- ročamo, da zaupamo tehnologiji in ne otroku, ali pa jim celo, kot je izpostavil Joseph F. Hagan Jr., profesor pediatrije z Univerze v Vermontu, sporočamo, da je svet bolj nevaren, kot dejansko je. Otroci so sposobni več, kot jim včasih pripišemo. Če smo nekoč znali sami v šolo, prečkati pro- metne ceste in se znajti v trgo- vini, potem ni razloga, da tega sodobni otroci ne bi prav tako zmogli. Pametna ura je lahko pripomoček za marsikaj, a se moramo odločiti med nenehnim nadzorom, odgovornim staršev- stvom in svobodnim otroštvom. To pa ne pomeni, da je treba pa- metne naprave vreči v koš, le uporabljati jih je treba pametno. Pametna ura na roki otroka daje staršem zgolj iluzijo varnos- ti, tak stalni nadzor pa pri man- jših otrocih lahko vodi v nežele- ne psihološke težave, medtem ko je pri starejših povsem brezpred- meten. Psiholog dr. Anton Mrgo- le je ob dnevu varne rabe inter- neta 2019 v pogovoru za Safe.si dejal, da najstniki takšnega na- dzora s pametnimi urami tako in tako ne bodo sprejeli in se mu bodo izognili. Pri tem pa izpo- stavlja, če želimo vzgajati samo- stojne otroke, jim moramo za- upati in jih vzgajati, kako se dr- žati meja. Z nenehnim nadzo- rom namreč ne vzgajamo samo- stojnih in odgovornih otrok, saj pod nenehnim nadzorom staršev nimajo razvojnih nalog in mož- nosti, da samostojno rešujejo za- plete in razvijajo svojo osebnost. Dobro je torej preveriti zane- sljive tehnološke vire, poslušati strokovnjake, ki se zavedajo po- sledic pametnih tehnologij, z od- govorno uporabo pa poskrbeti, da straši in otroci poznajo njih- ove pasti in varnostne pomanj- kljivosti, saj, kot izpostavlja Mar- ko Puschner, »proizvajalci cene- nih ur zelo slabo skrbijo za var- nost, zato je ključno, da se pred nakupom starši dobro informira- jo, kako je poskrbljeno za zašči- to in varnost ure ter prek katerih strežnikov se prenašajo podatki in kako so varovani«. Predvsem pa se vprašajte, ali otrok pamet- no uro resnično potrebuje.   Komunikacijski model otroških pametnih ur. Vir: Raziskava STALK: Security Analysis of Smartwatches for Kids o otroških pametnih urah iz 2020, posnetek zaslona. s Varnostna zaščita cenenih otroških pametnih ur je običajno slaba, kar omogoča vdore prek interneta, lokalnega omrežja Wi-Fi ali bluetootha. 48 november 2020 DOSJE SPLETNO IGRALNIŠTVOP pletno igralništvo se je začelo že pred 25 leti, ko smo dobivali prve sple- tne strani. Natančnega začetka se ne da enolično določiti, saj je bilo prelomnic več. Leta 1994 so v Antigvi in Barbudi omogoči- li športne stave na konjske dir- ke prek telefona. Istega leta so sprejeli zakonodajo, ki je kasneje omogočila nastanek spletnih ka- zinojev. Ti so leto pozneje zače- li delovati, sprva brez denarnih vložkov igralcev. Podjetje Microgaming je prav tako leta 1994 razvilo prvo pro- gramsko opremo za internetno igralništvo, leto pozneje pa je Cryptologic izdal protokole za varen prenos denarja prek in- terneta. Med prvimi ponudniki programske opreme za spletno igralništvo sta še kanadski Star- net Communications in šved- ski BossMedia. Kot prvo spletno stavo lahko štejemo spletni na- kup srečke oktobra 1995 v Li- echtensteinu. Za naziv prvega spletnega kazinoja se potegujeta The Gaming Club in Intercasino, kjer se je januarja 1996 zgodila prva denarna stava na izid nelo- terijske igre na srečo. Sledil je prvi val, ko se je v le- tih 1996 in 1997 zgodila popla- va spletnih ponudnikov igralnic iz karibskih in srednjeameriških držav (Nizozemski Antili, Do- minikanska republika, Grenada, Saint Kitts & Nevis, Belize, Ko- starika, Panama idr.). S 15 sple- tnih strani leta 1996 se je leto po- zneje s spletnim igralništvom ba- vilo že več kot 200 spletnih stra- ni, leta 1998 pa 700. V letu 1999 je trg spletnih igralnic presegel milijardo dolarjev. Leta 1997 so se pojavili prvi internetni avtomati (slot machi- ne), še leto pozneje pa prva ver- zija spletna pokra. Rasle so tudi športne stavnice, ki so jih večino- ma organizirali iz davčnih oaz. Finska državna loterija je bila leta 1996 prva evropska držav- na loterija, ki je dobila licenco za spletne igre na srečo. Istega leta so v Veliki Britaniji uvedli sple- tno stavljenje na izide športnih dogodkov in konjskih dirk. Na drugi strani Atlantika je bila vo- dilna Kanada. Novo tisočletje Do konca 90. let so primat že prevzele ZDA, kjer se je ustvari- lo dve tretjini od skupnih dveh milijard dolarjev prihodkov sple- tnih iger na srečo. Sledilo je de- setletje hitre rasti, tako da smo leta 2010 imeli že skoraj tri ti- soč spletnih igralnic, več kot 40 milijonov igralcev in več kot 10 milijard dolarjev prometa. V le- tih 2005 in 2006 je trg spletne- ga igralništva dosegel prvi vrhu- nec, ki se je končal s sprejemom zakona UIGEA (Unlawful Inter- net Gambling Enforcement Act) v ZDA. Ta je močneje reguliral de- javnost in povzročil izstop šte- vilnih igralniških hiš. Do tedaj v ZDA zakonodaje s tega podro- čja ni bilo, zato se je uporabljalo Sreča iz naslanjača Internet je digitaliziral skoraj vsa človeška opravila, vključno z razvadami. Kmalu po pojavu spleta so vzniknile prve spletne igralnice, ki so do danes zrasle v velikansko 60 milijard dolarjev težko industrijo. Zadnji pospešek so pripeljale kriptovalute, ki so omogočile novo dimenzijo anonimnosti. Kljub poizkusom oblasti, da bi spletno igralništvo regulirale in kršitelje onemogočile, je danes mogoče lažje in hitreje kot kadarkoli zapraviti stotak. Matej Huš S november 2020 49 SPLETNO IGRALNIŠTVO DOSJE P tolmačenje iz zakona o telefon- skih stavah iz leta 1961, ki je po ozki interpretaciji prepovedoval tudi spletno igralništvo. Čeprav je zvezno sodišče leta 2002 raz- sodilo drugače, vse do leta 2006 in UIGEA te dejavnosti ni bilo mogoče legalno opravljati. Šte- vilne zvezne države so s svojo zakonodajo še izrecno prepove- dale spletno igralništvo. UIGEA spletnega igralništva ni legalizi- ral, temveč je onemogočil zako- nito sprejemanje plačil, medtem ko so o legalnosti početja odloča- le zvezne države. Šele leta 2010 ga je New Jersey kot prva ameri- ška zvezna država legaliziral. Še danes večina ameriških bank ne dovoli uporabne kreditnih kar- tic v spletnih igralnicah, zato se uporabljajo alternativne metode za polog (in dvig) denarja, o če- mer več v nadaljevanju. Pristop ZDA in Velike Brita- nije, držav z dvema izmed naj- večjih trgov, je bil tedaj radikal- no drugačen. Medtem ko so v ZDA poskušali prepovedati sple- tno igralništvo, so v Veliki Brita- niji hoteli iz tega narediti urejen, legalen, nadzorovan in dobičk- onosen posel. Tam so zaradi po- sebnega statusa cvetele igralni- ce na Otoku Man, Alderneyju in Gibraltarju, zato ni presenetlji- vo, da je ameriški velikan MGM Mirage svojo prvo spletno igral- nico za mednarodni trg postavil prav na Otoku Man. Leta 2005 so sprejeli zakonodajo Gam- bling Act, ki je področje uredila. Še leta 2015 je Otok Man s sple- tnim igralništvom ustvaril 10 od- stotkov BDP. V Sloveniji Igre na srečo se po slovenski zakonodaji (ZIS) delijo na kla- sične igre na srečo in posebne igre na srečo. V prvo skupino so- dijo loterije, tombole, loto, špor- tne napovedi in stave, srečelovi. Za vsako vrsto igre država pode- li največ eno koncesijo (občasni prireditelji so izvzeti), zato ima- mo v Sloveniji le dve loteriji, ki se ukvarjata ena z »običajnimi« kla- sičnimi igrami na srečo in druga s športnimi stavami. Posebne igre na srečo pa se igrajo na igralnih mizah s kar- tami, kroglicami, kockami ali na igralnih avtomatih ipd. Tudi za prirejanje teh je potrebna konce- sija, ki pa jih država lahko pode- li do 15 za igralnice in do 45 za igralne salone. Igralnice imajo v Sloveniji HIT, Casino Bled in Ca- sino Portorož, za igralne salone pa je koncesionarjev 22. Slovenska zakonodaja ure- ja tudi spletne igre na srečo. V krovnem zakonu je opredelje- no, da jih smejo prirejati le ime- tniki koncesij za siceršnje prire- janje teh iger, povezati pa se mo- rajo v informacijski sistem Fur- sa. V pravilniku je še podrobneje opredeljeno, katere tehnične la- stnosti morajo izpolnjevati sple- tne igre. Obstaja celo 55 strani dolga desetletna Strategija ra- zvoja iger na srečo, ki pa jo je vlada sprejela leta 2010. Konce- sijo za spletne igre na srečo ima- ta dva ponudnika. Ker lahko koncesijo za prireja- nje posebnih iger na srečo dobi le družba, ki ima sedež v Slove- niji, s tem samodejno odpadejo vsi tuji ponudniki, ki v Sloveni- ji nimajo pravne osebe. Prvo le- galno spletno igralnico smo do- bili šele leta 2010, ko je Casino Kobarid (del družbe HIT) ponu- dil spletno igralnico Aurora. Za- radi geografske omejitve je bilo v preteklosti precej poskusov blokiranja dostopa do tujih igral- nic, o čemer več v okvirju. Povprašali smo tudi operater- je Telekom Slovenije, A1, Tele- mach in T-2, ki niso bili posebej zgovorni, češ da gre za poslovne zaupnosti. Iz Telekoma Sloveni- je so sporočili, da blokade izva- jajo v skladu sodnimi odredba- mi (upravno sodišče jih izdaja na predlog Fursa). Pri Telemachu so dodatno pojasnili, da se v takem primeru izvede preusmeritev na Fursovo opozorilno stran http:// www.infounpis.si/. V T-2 so dejali  Intercasino se poteguje za naslov prve spletne igralnice. nternetno igralništvo je težak posel z ostro konkurenco, kjer ponudniki nudijo zelo podobno igralno izkušnjo. Igre so stan- dardizirane, zato sta edini omembe vredni razliki enostavnost polaganja in dvigovanja denarja, ob tem pa je zelo pomembna stabil- nost. Kakšne posebne pripadnosti igralci do posamezne spletne igral- nice ne čutijo, zato bodo ob sesutju, nedosegljivosti ali drugih težavah preprosto odšli drugam. Tega se zavedajo tudi konkurenca in hekerji. Na Kitajskem je igralni- štvo zelo strogo regulirano, zato kdor more, odide igrat v Makau, Hon- gkong ali na Filipine, preostali pa na internet. Število spletnih igralnic je veliko, zato se borijo med seboj s spletnim napadi. Ideji sta dve: bodi- si konkurenco zasujejo s prometom (napad DDoS), s čimer postane nji- hova spletna stran nedostopna, igralci pa se preselijo drugam, bodisi vdrejo v strežnike in izmaknejo seznam igralcev. Ti seznami so izjemno dragoceni, saj so na njih podatki ljudi, ki so preverjeno pogosti igralci. Novi ponudnik jim lahko pošlje vabila skupaj s prednaloženim stanjem na računu pa bodo morda presedlali k njemu. Hekerji tako igrajo dvojno vlogo. Nekateri so samostojni igralci, zato izvajajo napade DDoS z namenom izsiljevanja odkupnin, sezname igralcev pa kradejo za prodajo na temnem delu internetu, druge pa na- jamejo internetni kazinoji, da se lotijo konkurence. To seveda ne doga- ja le na Kitajskem. KONKURENCA Napadi DDoS I 50 november 2020 DOSJE SPLETNO IGRALNIŠTVOP še, da se preusmeritev izvede na ravni strežnikov DNS in da je obi- čajno trajna, razen če dobijo od- ločbo sodišča, ki ukrep razvelja- vi. Enako so povedali tudi pri A1. Furs je razkril, da na podro- čju problematike prirejanja iger na srečo brez koncesije dela od dva do pet inšpektorjev. Ti so leta 2019 opravili 51 nadzorov, letos pa že 59. V skupno 40 pri- merih so ugotovili, da ni mogoče izvesti vplačila ali igrati igre, v 17 primerih je prireditelj spoštoval Fursovo opozorilo in prakso pre- kinil, v 43 primerih pa je uvedel postopek in upravnemu sodišču predlagal blokado. Izrekli so za 225.000 evrov glob. Drugih oro- dij v boju proti nelegalnim prire- diteljem v tujini pa nimajo. Pre- krški za igralce, ki pri teh priredi- teljih igrajo, sicer niso predpisa- ni, jim pa lahko blokada spletne strani prepreči izplačilo denarja, so še dejali pri Fursu. A za vsako barikado obstaja obvoz. Pojdimo igrat Denimo, da se nam uspe preti- hotapiti mimo Fursa, na primer z VPN, in priti do internetnih igral- nic. Kot smo na internetu nava- jeni, je ponudba tako rekoč ne- omejena. Prek spleta je mogoče igrati praktično vse igre iz igral- nic, poker, športne stave, bingo, tombole in loterije, loto, avtoma- te itd. Spletno igralništvo je tipična dejavnost, kjer geografske meje niso pomembne, zato so igral- nice registrirane, kjer je zakono- daja do njih najbolj prizanesljiva. To so Alderney (Kanalski otoki), Antigva in Barbuda, Kurakao, Gibraltar, Kahnawake (del Que- beca v Kanadi), Kostarika, Mal- ta in Otok Man. V EU je najprilju- bljenejša država Malta. Če izvzamemo največje sple- tne igralnice, je pri ostalih igral- niška izkušnja zelo podobna. Najvrednejši del posla ni ime do- mene, ki se lahko zelo hitro spre- meni (kot odgovor na blokade po svetu), niti programska opre- ma. Ta je večidel standardizira- na in kdor želi na hitro postavi- ti lastno igralnico, bo uporabil obstoječo programsko opremo. Najpomembnejši del sta nabor igralcev in, nekoliko presene- tljivo, pomoč uporabnikom. Le majhen delež igralcev s spletnim igranjem zapravi dovolj, da so ti kazinoji dobičkonosni. Kdor želi postaviti novo spletno igralnico, ima največje možnosti za uspeh, če nekje dobi takšno listo in lju- dem na njej pošlje povabilo z ne- kaj dobroimetja (ki pa ga mora- jo v igrah nekajkrat obrniti, pre- den bi ga morebiti lahko izplača- li). Drugi zelo pomemben dejav- nik pa je pomoč uporabnikom, ki je na voljo v obliki »pogovarja- nja« prek tipkovnice (chat). Upo- rabnike je treba zlasti ob velikih izgubah nagovoriti, morda jim ponuditi nekaj brezplačnih že- tonov ali pa jim zgolj zaželeti več sreče naslednjič. Ker igranje po- teka 24 ur na dan, igralci pa so iz Avstralije, Evrope in Amerike, je treba zagotoviti stalno prisotne gralništvo je skoraj pov- sod po svetu močno reguli- rano in omejeno s koncesi- jami, kar pa je težko uveljavljati pri spletnem igralništvu. Ko je to zače- lo prodirati v Slovenijo, smo se sre- čali s prvimi primeri »cenzure« inter- neta, ki so jo zahtevali kar organi iz- vršilne oblasti. Najodmevnejši primer ni povezan z igrami na srečo in sega sicer že v leto 2003, ko se je pojavila spletna stran Udba.net, na kateri je bila ob- javljena Centralna abecedna eviden- ca sekretariata za notranje zadeve v prejšnji državi. Glavni inšpektor za varstvo osebnih podatkov je 17. apri- la 2003 prepovedal dostop do sple- tne strani, enajst dni pozneje pa od- ločbo preklical. Leta 2006 je Urad za nadzor prire- janja iger na srečo (Unpis) zahteval blokado dostopa do spletnih stra- ni Bet-and-win, ker da gre za spletno igralnico, ki ni registrirana v Sloveni- ji. Številni operaterji, denimo T-2 in SiOL, so odločbo udejanjili. Bwin je zaradi tega Slovenijo tožil za 50 mi- lijonov evrov. Štiri leta pozneje, ko je bila spre- jeta novela Zakona o igrah na sre- čo (ZIS-C), je Unpis ponovno udaril. Ponudniki dostopa do interneta so prejeli odločbe, da morajo na ravni DNS blokirati dostop do domen ne- katerih spletnih igralnic, torej pre- vajanje domenskih imen v IP-na- slove. Odveč je poudariti, da je ta- kšne ukrepe trivialno izigrati z odpi- ranjem novih domen, uporabo dru- gih strežnikov DNS, uporabo DNS- SEC ali s preprostim vnosom števil- ke IP (v praksi si pač popravimo da- toteko hosts). Leta 2012, tik pre- den je Unpis prenehal obstajati (da- nes njegove naloge opravlja Furs), je Unpis od ponudnikov dostopa do interneta celo zahteval, da pri poi- zvedbah na blokirane domene vra- čajo IP-naslov, ki ustreza Unpisovi spletni strani. ZIS je bil do danes še nekajkrat spremenjen. V členih 107. in 107.a ZIS-D, ki velja od 11. 1. 2011, je do- ločeno, da lahko upravno sodišče ponudnikom storitev informacijske družbe (torej interneta) odredi ome- jitev dostopa do spletnih strani, kjer potekajo spletne igre brez koncesi- je. Furs torej tega ne more več zahte- vati sam (seveda pa vlaga predloge na sodišče, kadar se kršitelj ne odzo- ve). Enako določa tudi splošni Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), torej da sme blokade odreja- ti samo sodišče. In tudi jih – neura- dno operaterji povedo, da je trenu- tno na področju spletnega igralni- štva blokiranih okoli 250 domen (to ne pomeni toliko ponudnikov, saj gre pogosto za variante, ko en ponudnik uporablja več domen, da bi se izo- gnil blokadi). ZAKONODAJA Internetne blokade in cenzura v Sloveniji I  Ob blokadi nezakonitih tujih spletnih stavnic se obiskovalci preusmerjeni na Fursovo opozorilno stran. s Najvrednejši del internetne igralnice je seznam (pogostih) igralcev. november 2020 51 SPLETNO IGRALNIŠTVO DOSJE P operaterje. O etičnosti tega poče- tja lahko sodi vsak sam. Pri legalnih stavnicah nalaga- nje denarja ni problem, če nismo ravno iz ZDA, kjer so omejitve zakonske. Najlaže gre z vpisom številke plačilne kartice, alterna- tive pa so še PayPal, Skrill ali Ne- teller, predplačniški paysafecard idr. Nekatere podpirajo še ban- čna nakazila, ki so običajno glav- ni način za dvigovanje denarja, saj omogočajo sledljivost in iden- tifikacijo. Povsem drugače je pri nezakonitih igralnicah na te- mnem delu interneta (darknet), ki niso registrirane nikjer, do- stopne pa so običajno prek Tora. Tam osebnih podatkov ni, plačila pa večinoma potekajo z bitcoini ali drugimi kriptovalutami. Za- ščite seveda tam ni nobene – če spletna igralnica izgine ali dobit- kov ne želi izplačati, se igralci ni- majo kam pritožiti. Kdo igra Najaktivnejši igralci, ki v sple- tnih igralnicah pustijo največ de- narja, so Američani, Nemci in Avstralci, kar ni presenetljivo. To so največje bogate države. Temu se prilagajajo tudi ponudniki, ki morajo praktično 24 ur na dan nuditi podporo – od tehnične, če gre kaj narobe, pa do vsebin- ske. Spočetka je bila velika ve- čina igralcev moških, zdaj pa se trend obrača, tako da je po ne- katerih raziskavah moških le še dvakrat več. Razlike pa so oči- tne v igrah, ki jih igrajo: moški imajo raje igralniške igre in sta- ve, medtem ko se ženske bolj za- nimajo za igre z več interakcije s soigralci, denimo bingo. Tudi na avtomatih raje igrajo ženske. Ra- zlog, da se število žensk z razma- hom in večjo dostopnostjo sple- tnega igralništva povečuje, je varnejše okolje, navajajo v razi- skavah. Večina igralcev je mlaj- ših od 40 let, belopoltih in do- bro situiranih. Spletni igralci so v primerjavi s tistimi v igralnicah bolje izobraženi, nadpovprečno plačani in zaposleni v storitvenih dejavnosti ali na vodstvenih de- lovnih mestih. Večina igra med 18. in 24. uro, le redki (okrog 10 odstotkov) pa ponoči. Večina spletnih igralcev se tudi drugod ukvarja z igrami na srečo. Pov- prečen čas igranja je pet ur na teden, mediana pa dve uri. Ma- loštevilni težki hazarderji torej povprečje izjemno dvignejo. Še najteže je priti do podatkov, koliko ljudje zapravijo v spletnih igralnicah. Če je leta 2010 40 mi- lijonov ljudi zapravilo 10 milijard dolarjev, je to 250 dolarjev let- no na osebo. Ta številka je sko- raj brez vrednosti, ker je to pov- prečje iz zelo približnih vredno- sti, pa tudi razdelitev po igralcih je vse prej kot Gaussova. Majhna manjšina zapravi večino denarja. Američani so leta 2010 povpreč- no zapravili 80 dolarjev mesečno za spletno igralništvo, so ugoto- vili v eni od raziskav. Britanci so leta 2018 za spletno igranje na srečo zapravili 5,6 milijarde fun- tov ali okrog 170 funtov povpreč- no (34 milijonov aktivnih regi- striranih računov imajo!). Generatorji naključnih števil Igralnice živijo od statistike. Pri vsaki igri (razen morda pri blackjacku, če štejemo karte) je hiša v gotovi, a natančno dolo- čeni in poznani prednosti (npr. 5,26 odstotka pri ameriški rule- ti in manj kot 0,5 pri nekaterih onudniki dostopa do interneta pridno blokirajo tuje sple- tne igralnice, ki nimajo koncesij, in nas preusmerijo na Fur- sovo opozorilo. A v resnici do njihovih strani ni posebej tež- ko, saj blokada poteka na ravni DNS. Najtrdnejša rešitev je uporaba tu- jega VPN, kjer zadostujejo že brezplačne storitve (npr. ProtonVPN). Še ena možnost, ki pogosto deluje, je vnos drugih strežnikov DNS, denimo Googlovih (8.8.8.8 in 8.8.4.4). Takrat bo računalnik po prepovedanih domenah spraševal Google, ki bo seveda postregel pravi naslov IP. To pomeni, da do strani lahko brez vsakršnih sprememb nastavitev pride- mo tudi z vpisom njenega pravega naslova IP. Katera možnost bo delo- vala, je odvisno od tega, kako je ponudnik dostopa do interneta izvedel blokado (o tem so uradno zelo skrivnostni, ni pa to težko ugotoviti) in ali je izbirčen tudi spletni kazino. Številni resni namreč ne dovolijo regi- stracije iz držav, kjer njihovo delovanje ni dovoljeno (npr. iz Slovenije). VPN je zato najbolj vsestranska rešitev. BLOKADA Kako obiti zaščito P  Ena najpriljubljenejših spletnih iger je poker. 52 november 2020 DOSJE SPLETNO IGRALNIŠTVOP igrah s kartami). To je treba še precej natančneje udejanjiti pri spletni igralnici, kjer fizičnih omejitev ni. Če bi igralnica nudi- la previsoke dobitke, bi jo igralci zasuli, v nasprotnem primeru pa bi se poslovili. Spletne igralnice mešanje kart, mete kocke, kroglic simu- lirajo. Ker so to v fizičnem svetu za praktične namene naključni dogodki, potrebujejo dober ge- nerator naključnih števil (o teh smo že pisali v Monitorju 01/14, Ko mora biti naključje res nakl- jučje). Ta bo odločal o tem, ali bo kazino živel ali propadel. Ge- nerator naključnih (RNG) števil ali psevdonaključnih (PRNG) je ključen, a po drugi strani je zago- tavljanje, da je neki način tvorje- nja (psevdo)naključnih števil re- snično pošten, zelo zahtevno. V licenciranih spletnih kazinojih se opravljajo redne kontrole, kamor sodijo tudi (P)RNG. PRNG uporabljajo matematič- ni algoritem, ki se inicializira z začetno vrednostjo (seed), nato pa po vrsti deterministično ge- nerira števila, ki pa jih nepouče- ni opazovalec ne more razlikova- ti od naključja. Če začnemo z isto začetno vrednostjo, je serija ve- dno enaka in je tudi končno dol- ga (a je zaporedje izredno dol- go). Slabost takega načina je oči- tna – števila niso zares naključ- na, zato je v teoriji mogoče vna- prej ugotoviti, kaj se bo zgodilo. V praksi je ta problem neznaten, zato pretehtajo prednosti: po eni strani dobimo predvidljivost, ki je uporabna za teste, hkrati pa je tak algoritem lažje preveriti, da je distribucija rezultatov res unifor- mna in enakovredna kot RNG. RNG so zares naključni. Algo- ritemsko tega ni mogoče gene- rirati, zato morajo nujno vzor- čiti neki zunanji dejavnik. Fizi- ki bi kot najbolj naključen vzeli radioaktivni razpad, a v realnem svetu zadostuje ojačenje sko- raj kateregakoli šuma iz okolice (od temperature, hrupa, zračne- ga tlaka do dostopnih časov, pin- gov, frekvenc, zasedenosti dis- kov itd.). Ni vsak algoritem pri- meren, saj mora imeti dovolj prostostnih stopenj – komplet 52 kart lahko razporedimo na 52! načinov, kar je 8 · 1067. Če PRNG ni sposoben generirati vsaj ne- kajkrat toliko različnih naključ- nih števil – torej mora biti tudi perioda vsaj tako dolga –, po- tem se nekatere razdelitve kart ne bodo nikoli pojavile. To pa ni v redu. Celo 64-bitni generator- ji ne zadostujejo, potrebni so vsaj 226-bitni. Tak primer je AESCo- unterRNG z 256 biti. Spletne igralnice pogosto upo- rabljajo algoritem MD5, ki ga ne implementirajo same, temveč vzamejo pripravljene in preiz- kušene recepte. MD5 so na MIT razvili davnega leta 1991 in že od leta 1996 je znano, da ima šibkosti (leta 2012 je eno izmed ranljivosti izrabljal virus Fla- me). Leta 2006 so odkrili še dru- ge ranljivosti, zato so uporabni- ki počasi prešli na novejše, npr. MD5crypt. Resni in zaupanja vredni spletni kazinoji daje svo- je (P)RNG pregledati in na sple- tnih straneh objavijo certifikate. Za PokerStars jih preverja akre- ditirani Gaming Laboratories In- ternational. V tuji zakonodaji so zelo po- drobno določene specifikacije, ki jih morajo (P)RNG izpolnjevati. V pravilniku zvezne države Ne- vada je opredeljeno, da seed ne sme biti statična vrednost, tem- več pridobljen iz vira z entropi- jo (npr. milisekunde trenutne ure), ciklanje mora potekati ves čas (tudi ko naprava ni v igri) s frekvenco vsaj 100 Hz, vsaka igra rabi svoj PRNG ali več, če je takšne narave. Določeno je tudi, kako se to preverja (test hi kvad- rat) itd. Pri naključnih številih ni nič prepuščeno naključju. Prihodnost je tu Epidemija in karantene so po- skrbele, da se je prihodnost od- vila s pospešenim tempom kar v sedanjosti, kar drži tudi za sple- tno igralništvo. Marca se je v Ita- liji, kjer je bila epidemija najhuj- ša in karantena najstrožja, v pri- merjavi z lanskim marcem obseg spletnega pokra povečal za 100– 130 odstotkov (odvisno od vr- ste), preostalega spletnega igral- ništva pa za 30 odstotkov. To pri- pisujejo trem dejavnikom: ljudje so imeli več časa, niso mogli več v klasične igralnice in prek sple- ta niso mogli več sklepati špor- tnih stav (ker so športnih do- godki počasi ugašali). Nezane- marljiv razlog je tudi vpliv no- vih razmer na duševno stanje. To je lahko problem, ker raziska- va britanske Gambling Commis- sion kaže, da 1,2 odstotka igral- cev na srečo postane zasvojenih, medtem ko je pri spletnem igral- ništvu ta delež 9,2 odstotka. Tudi EGBA (European Gaming & Bet- ting Association) je zaradi epide- mije izdala smernice za varnejše spletno igranje, pozvala k odgo- vornemu oglaševanju, strogemu spoštovanju zakonodaje in upo- rabi orodij za varovanje strank, vključno z omejitvami višine za- igranega denarja in možnostjo samoprepovedi. Kakor ne glede na različne zgodovinske prepovedi igre na srečo niso izumrle, bo enako ve- ljalo tudi za spletno igralništvo. Prepovedi rodijo načine za nji- hov obvoz, zato lahko v resnici zgolj poskrbimo, da je dejavnost regulirana in nadzorovana. Sicer se bodo ljudje zatekali v temni del interneta, kjer varovalk ni.   Resne spletne igralnice imajo certificirane generatorje naključnih števil. Goljufivi generator naključnih števil Norman Clem je leta 2011 v spletni igralnici World Wide Wagering igral igro craps in to zelo slabo. Zdelo se mu je, da izgublja več, kot bi smel, zato si je to izračunal. Med 14. majem in 27. avgustom je stavil 3.200- krat in zadel v 27 odstotkih, kar je bistveno premalo od poštenih 49 od- stotkov (tako je igra postavljena). Pri velikih številih se morajo slučaji iz- nihati in 3.200 je že zelo veliko. Clem se je lotil primera študiozno, zapi- sal si je vse stave in naredil videoposnetke. Michael Shackleford iz Wi- zardofOdds.com je pri konkurenci preveril, kako je tam. Pri 5Dimes je od 328 stav dobil v 49,29 odstotka primerov. World Wide Wagering je ka- sneje Clemu povrnil vse izgubljene stave, vzrok pa izsledil v programski opremi kostariškega podjetja BLR Technologies, ki je uporabljajo zanič generator naključnih števil. Ali je šlo za napako ali namerno goljufanje, niso razkrili, so pa sodelovanje s podjetjem prekinili. s Spletne igralnice mešanje kart, itd. simu lirajo. Ker so to v fizičnem svetu naključni dogodki, potrebujejo dober ge nerator naključnih števil. 54 november 2020 DOSJE SPLETNA STATISTIKAP nalize obiska spletnih strani Mladine in Mo- nitorja smo se lotili s priljubljenim pripomočkom za analizo spletnega obiska Goo- gle Analytics. Primerjali smo ob- dobje od oktobra 2019 do okto- bra 2020 s preteklim letom, pri čemer je bila mera obiska, tako kot pri prejšnjih primerjavah, uporabniška seja (session), to- rej zaporedje ene obiskane sple- tne strani ali več v sklopu enega nepretrganega obiska. Splošna ugotovitev ostaja enaka dose- danjim, Monitor obiskujejo teh- nološko bolj podkovani in opre- mljeni spletni sprehajalci, Mladi- no precej bolj povprečna kliente- la, običajna za spletišča, ki gostu- jejo na sončni strani Alp. Tehnologija Prva primerjava kaže na za- nimiv trend. Če je še lani velja- lo, da so obiskovalci z računalni- ki v primerjavi s tistimi s telefo- ni in tablicami enakomerno po- razdeljeni, pri čemer se je jezi- ček na tehtnici v primeru tehno- loško naprednejšega Monitorja malenkost nagibal na stran za- dnjih, je letos porast mobilnih obiskovalcev naravnost neverje- tna. Monitor z računalniki obi- skuje le še tretjina sledilcev, medtem ko Mladino začuda le še petina. Mobilne naprave so več kot očitno prevzele vlogo osre- dnjega spletnega pripomočka slehernika in niso več zgolj zve- sti spremljevalec tehnološko bolj osveščenih uporabnikov. Med njimi zaradi razdrobljenosti trga naprav z Googlovim operacij- skim sistemom še vedno, čeprav v manjši meri, prevladuje Applov telefon iPhone. Mobilni uporabniki so gonilna sila obiska obeh spletišč in v pri- hodnjih letih jih pričakujemo še več, zato je dobro vedeti, kakšne naprave uporabljajo. V statistiki zaradi uniformnega označeva- nja modelov prevladuje Applov telefon iPhone, ki mu sledijo naprave androidnih okusov. Ti poganjajo večinoma operacijski sistem različice devet, ki ji sledi- ta desetica in osmica. Položaj je podoben letu prej, ko je vodil An- droid 8 pred devetko. Rezulta- ti kažejo na dejstvo, da se veči- na uporabnikov odloča za napra- ve srednjega cenovnega razre- da, ki kasneje posvojijo večje po- sodobitve operacijskega sistema. Zanimiva je priljubljenost apara- tov kitajskega podjetja Huawei, ki kljub prepovedi uporabe Goo- glovih storitev na sončni stra- ni Alp (za zdaj še) beleži odlič- ne prodajne rezultate. Mladino največkrat obiščejo telefoni P20 in P30 Lite, Monitor ista modela, a v izvedenkah Pro. Zanimivo bo videti, kako se bodo Kitajci obne- sli prihodnje leto oziroma kako priljubljeni bodo novejši mode- li, ki nimajo dostopa do Googlo- vih storitev. Samo za primerja- vo – modeli Huawei P40, ki so brez Googlovega ekosistema, so Življenje na našem spletu V času, ko splet iz manj veselih razlogov doživlja novo pomlad, smo si vzeli čas in analizirali obisk naših osrednjih spletišč, revij Monitor in Mladina. Poleg dejstva, da je novi koronavirus blagodejno vplival na številčnost vsakodnevnih spletnih vandrovcev, smo izvedeli še marsikatero zanimivo stvar, za katero bi bil greh, če je ne bi delili s svetom. Boris Šavc A  Enakomerno porazdelitev preteklega leta, ko so obe spletišči obiskovali tako uporabniki z računalniki kot tisti s telefoni, je letos zamenjala očitna prevlada mobilnih spletnih pohajkovalcev. Huawei Huaweijevi telefoni so zelo priljubljeni, vendar so modeli Huawei P40, ki so brez Googlovega ekosistema, v Monitorjevi spletni statistiki pri- spevali le 0,4 odstotka obiska, v Mladinini pa še petkrat manj – 0,08. november 2020 55 SPLETNA STATISTIKA DOSJE P  Če je verjeti naši spletni statistiki, v Sloveniji obstajajo le telefoni Apple, Huawei in Samsung. V tem vrstnem redu.  Med brskalniki prednjači Googlov Chrome, ki je privzeto priložen vsem mobilnim napravam z operacijskim sistemom Android in je priljubljena izbira tako v Oknih kot v Applovem macOS ter je na voljo celo v podobi samostojnega operacijskega sistema.  Od lanskega leta je svoj tržni delež na spletiščih Mladine in Monitorja povečal le Googlov mobilni operacijski sistem Android. 56 november 2020 DOSJE SPLETNA STATISTIKAP v Monitorjevi spletni statistiki od letošnjega avgusta, ko so za- res prišli na tržišče, prispevali le 0,4 odstotka obiska, v Mladinini pa še petkrat manj – 0,08. Napravam primerno so poraz- deljeni operacijski sistemi obi- skovalcev: s slabimi 60 odstotki v primeru Monitorja in 65 Mla- dine vodijo uporabniki z Andro- idom, pred Windows, Applovi- ma iOS in macOS ter Linuxom. V primerjavi z lanskim letom so na rovaš Googlovega mobilnega operacijskega sistema Android svoj tržni delež izgubili vsi dru- gi operacijski sistemi, ki so se po- javili na spletiščih monitor.si in mladina.si. Med spletnimi brskalniki je še vedno dovolj izbire, da za zdaj ni bojazni po ponovitvi Microsofto- vega monopola ob prelomu tisoč- letja, četudi ima Google podob- no prakso kot nekoč Microsoft – spletni brskalnik je priložen naj- bolj razširjenemu operacijskemu sistemu na planetu. Chrome je zato na prvem mestu lestvice obi- skovalcev spletišč Monitor in Mla- dina. Računalniški zanesenjaki z njim obiščejo priljubljeno sple- tno stran v skoraj treh četrtinah primerov, medtem ko je na sple- tišču neodvisnega slovenskega političnega in kulturnega tedni- ka vsak drugi obiskovalec ljubitelj mobilnega brskalnika Chrome. Prevlada ne čudi, saj je Chrome doma tako na namizju kot mo- bilnih napravah, za nameček pa je na voljo celo kot samosto- jen operacijski sistem. Podobno taktiko ima z brskalnikom Safa- ri tudi Apple. Čeprav ga na raču- nalnikih z operacijskim sistemom Windows ne posodablja več, se toliko bolj trudi z enakovredno podporo hišnima operacijskima sistemoma iOS in macOS. Goo- glu in Applu sledijo večni tekmec Firefox, Samsungov privzeti sple- tni brskalnik Samsung Internet in Microsoftovi izbiri Internet Explo- rer in Edge. Predvsem na lestvici spletišča tednika Mladina se vi- soko, na drugo in tretje mesto po obisku, uvrščata Android Webvi- ew in Safari (in-app), ki sta sis- temska brskalnika, namenjena prisvajanju, prikrajanju in vgra- dnji v tuje aplikacije. Sem se pri- števajo vsi obiski znotraj drugih mobilnih programov, na primer aplikacije za dostop do družabne- ga omrežja Facebook. Obisk Delež slovenskih obiskovalcev oziroma obiskov iz matične drža- ve se je v zadnjem letu povečal,  Slovenija je logično močno v ospredju držav, iz katerih prihajajo obiskovalci spletnih strani revije Monitor in tednika Mladina.  Sklepali bi, da največ obiskovalcev na spletno stran Monitorja in Mladine pride z vpisom naslova v dežurni spletni brskalnik. Toda ne, modra barva v resnici pomeni dostope, ki jih je uporabnikom priporočil Googlov algoritem Discover, v brskalniku Chrome ali Google News. november 2020 57 SPLETNA STATISTIKA DOSJE P Monitor obišče 93,5 odstotka lokalnih spletnih sprehajalcev, Mladino še odstotek več. Pri- šli so večinoma prek priporočil Googlovega algoritma Discover – pri Monitorju je takih 52,7 od- stotka, pri Mladini pa 46,6. De- lež tega prometa je pri Monitorju v primerjavi z letom poprej zra- stel, medtem ko se je pri Mladi- ni predvsem na račun velike rasti obiskovalcev z družabnih omre- žij malenkost zmanjšal. Družabna omrežja Mladini prinesejo kar 32 odstotkov vsega spletnega prometa, kar je 11 več od lanskega leta. Največ družab- nega prometa tako pri Monitor- ju kot Mladini pride z najbolj pri- ljubljenega družabnega omrežja na planetu. Sledi mu Twitter, kar je logično, saj smo na njem poleg Facebooka najbolj dejavni. Med- tem ko so družabni obiskovalci na spletni strani Mladine v po- rastu, odstotki iskalcev z Googla upadajo. V primeru Monitorja so še vedno zaslužni za skoraj tretji- no obiska spletišča. Zanimivosti V preteklem letu so bili naj- uspešnejši tehnološki članki na Monitorjevi spletni strani Vdor v sistem eAsistent, Applov serviser si je preposlal intimno fotografijo s strankinega telefona in Prva fo- tografija Huawei P40 pro. Naju- spešnejši dan v tednu za Moni- tor je sreda, sledita ji torek in če- trtek. Konec tedna je na tehno- loško obarvanem portalu obi- čajno manj živahno kot med te- dnom. Manj razlik med dnevi je opaznih na spletni strani Mladi- ne, kjer smo največ obiskov za- beležili ob petkih, ko izide nova številka revije. Delež novih obiskovalcev se iz leta v leto povečuje tako na spletni strani Mladine kot sple- tišču Monitorja. Razlogi ver- jetno tičijo v večji ozaveščeno- sti uporabnikov o varovanju za- sebnosti, rednem brisanju pi- škotkov in priljubljenosti anoni- mnega brskanja. V obdobju tra- janja epidemije novega korona- virusa se je obisk spletnih strani razumljivo povečal. Medtem ko je pri Monitorju opaziti spo- dobno povečanje branosti novic in starejših člankov iz arhiva, je Mladina, podobno kot dru- gi mediji v vlogi obveščanja jav- nosti, dobesedno eksplodirala. Na spletišču smo v času prvega vala beležili skoraj štirikrat to- liko obiska kot v istem obdobju leto poprej.   Med družabnimi omrežji kot virom obiska spletišč Monitor in Mladina prednjači Facebook.  Spletno stran Mladine največ obiskovalcev obišče v petek, ko izide nova številka tednika.  Spletna stran tednika Mladina je v času epidemije novega koronavirusa zabeležila tudi šest- in sedemkratno povečanje spletnega prometa. 58 november 2020 NOVE TEHNOLOGIJE KVANTNI RAČUNALNIKIO vantno računalništvo je široka nadpomenka, ab- strakcija za koncept ma- nipuliranja z delci na način, ki izrablja njihove kvantne lastno- sti. Da je v praksi to mogoče iz- vesti na več različnih načinov, se je javnost zavedela ob kon- troverznem kvantnem računal- niku D-Wave. Ker deluje na bi- stveno drugačen način od »obi- čajnih« kvantnih poskusov IBM ali Microsofta, je bil pred šestimi leti celo tarča ostrih komentar- jev, da v njem ni nič zares kvan- tnega. D-Wavov računalnik ni univerzalni kvantni računalnik, kar je nekakšen kvantni ekviva- lent Turingovemu stroju pri kla- sičnih računalnikih, temveč je namenjen reševanju specifičnih optimizacijskih problemov. Še tretji način kvantnega ra- čunalništva pa preverjajo v Col- dQuanti, ki je leta 2007 nastala kot odcepljeno podjetje Univer- ze v Coloradu in inštituta JILA v koloradskem Boulderju. JILA je skupni inštitut omenjene uni- verze in NIST (Nacionalni inšti- tut za standarde in tehnologi- jo). Na elitnem razpisu ameri- ške obrambe agencije DARPA so letos v okviru programa ONISQ (Optimization with Noisy Inter- mediate-Scale Quantum devices) prejeli 7,4 milijona dolarjev za raziskave uporabe ultrahladnih atomov v kvantnem superraču- nalništvu. Hladni atomi niso redkost, saj jih na tak ali drugačen na- čin uporabljajo številni pristopi in tudi druge, s kvantnimi pojavi povezane naprave, ki niso kvan- tni računalniki. Atomske ure so značilen primer stroja, ki potre- buje močno ohlajene atome (v resnici atomska ura ni nič druge- ga kot veliko logičnih vrat iz ene- ga kubita). Tudi »običajni« kvan- tni računalniki potrebujejo ohla- jene atome, da se zmanjša inter- ferenca z okolico. Za zmedo je delno kriva nejasna definicija, Najhladnejši superračunalnik na svetu Od kvantnih računalnikov pričakujemo veliko, a kljub nekaterim komercialnim prototipom je njihov razvoj šele na začetku. Kvantno računanje je koncept, ki ga je v praksi mogoče udejanjiti na več načinov. Eden izmed novih so ultrahladni atomi, ki zavzemajo eksotično peto agregatno stanje: Bose-Einsteinov kondenzat. Matej Huš K  Komercialna naprava za pripravo Bose- Einsteinovega kondenzata, ki jo izdeluje ColdQuanta. november 2020 59 KVANTNI RAČUNALNIKI NOVE TEHNOLOGIJE O kaj pomeni hladni. ColdQuan- ta atome hladi na mikrokelvine, superračunalniki IBM pa na mi- likelvine. Tisočkratna razlika se kaže zlasti v hitrosti gibanja ozi- roma energiji teh atomov ali io- nov, saj pri tako nizkih tempera- turah klasična predstava o tem- peraturi in toploti ni več zelo uporabna. Izkušeni mački V ColdQuanti niso novinci. Po 13 letih delovanja podjetja ne moremo več uvrstiti med nova. Že ob ustanovitvi so bili na čelu ljudje z izkušnjami. Dana Ander- son je profesor fizike z Univer- ze v Koloradu. Rainer Kurz, ki je bil do leta 2015 izvršni direk- tor, je pred tem delal v Broadco- mu, ko je ta kupil AltoCom. The- odor Hänsch je direktor Inštitu- ta Max Planck za kvantno opti- ko v Garchingu in profesor fizike na münchenski Univerzi Ludwi- ga Maximiliana. Jakob Reiche je delal s Hänschem, od leta 2004 pa je profesor v Laboratoriju Ka- stler Brossel v Parizu. Četverica je bila prepričana, da je kvantna prihodnost v ultra- hladnih atomih, ki se zlijejo v Bo- se-Einsteinov kondenzat. To je nenavadno, peto agregatno sta- nje snovi, ki se pojavi le pri zelo nizkih temperaturah, pa še to ne z vsemi atomi. Rubidijevi atomi, s katerimi delajo, imajo prime- ren spin, in v resnici je bil prav rubidij prvi element, s katerim je bil leta 1995 prvikrat ustvarjen Bose-Einsteinov kondenzat. ColdQuanta je do komercial- ne uporabnosti razvila že precej izdelkov, večinoma povezanih s hlajenjem atomov. Ponujajo ce- lotne sisteme za hlajenje snovi, torej vakuumske posode, opti- ko za lasersko hlajenje in krmil- ne enote. Razvili so tudi ionske pasti, steklene vakuumske celice in vrsto podporne opreme, de- nimo različne kvadrupolne tu- ljave. Vse to so izdelki, ki so na- menjeni drugim podjetjem ali laboratorijem, ki želijo delati z ultrahladnimi atomi, da jih vgra- dijo v lastne sisteme. Danes ColdQuanto vodi Bo Ewald, ki je bil do lani pred- sednik že omenjenega D-Wa- va. Pojasnil je, da je v projek- tu DARPA več partnerjev, med njimi Univerza Wisconsin-Ma- dison, Raytheon Technologies, Argonne National Laborato- ry, Univerza Chicago, NIST Ga- ithersburg, Univerza Colorado Boulder, Univerza Innsbruck in Univerza Tufts. V ColdQuanti so zadolženi za razvoj strojne opre- me in nadzornih sistemov, med- tem ko bodo partnerji izdelali nekatere potrebne komponente, poskrbeli za programsko opremo in izvedli primerjave (benchmar- king) z običajnimi superraču- nalniki. Projekt bo trajal 40 me- secev, končni cilj pa je na kvan- tnem superračunalniku rešiti re- alen optimizacijski problem za obrambno ministrstvo. Konkre- tno gre za konfiguracijo in posta- vitev radarjev, da bodo najučin- koviteje pokrivali dano območje. Kako deluje Medtem ko imajo današnji kvantni računalniki nekaj deset kubitov, mora oziroma želi Col- dQuanta izdelati takšnega, ki jih bo imel nekaj tisoč. Vsak doda- ten kubit podvoji število kombi- nacij, ki jih lahko sistem obrav- nava, torej se zmogljivost pove- čuje eksponentno. Ocenjujejo, da bi potrebovali okrog 50 kubi- tov, da bi dobili kvantni računal- nik, na katerem bi lahko rešili kakšen problem, ki ga konvenci- onalni računalnik ne more. Lani decembra je Google oznanil, da mu je z računalnikom z 72 ku- biti uspelo doseči to kvantno premoč – rešiti prvi problem, ki ri agregatna stanja snovi (trdnina, kapljevina in plin) so zadovoljiva poenostavitev za vsak- danji svet, v ekstremnih pogojih pa najdemo še dodatna. Poleg plazme, ki nam je najbliže v neon- skih svetilkah, kjer se zaradi električnega toka elektro- ni ločijo od posameznih atomov, obstaja še peto agre- gatno stanje - Bose-Einsteinov kondenzat. V 20. letih prejšnjega stoletja sta ga napovedala Satyendra Nath Bose in Albert Einstein. Dosežemo ga, ko zelo razredčen plin (nekaj mili- jonink gostote zraka pri sobnih pogojih) ohladimo na ekstremno nizke temperature. Tedaj se vsi bozoni (osnovni delci s celoštevilskim spinom, kamor se uvr- ščajo tudi nekatera atomska jedra) sesedejo v isto, naj- nižje kvantno stanje, zato so tedaj kvantni efekti vidni v makroskopskem merilu. Prvikrat so ga eksperimen- talno pripravili šele leta 1995, ko so na 170 nanokel- vinov (kar je res že zelo blizu absolutne ničle) ohladi- li rubidijeve atome, in potrdili več kot 70 let stare na- povedi. Bose-Einsteinov kondenzat ima številne nenavadne lastnosti. Atomi se obnašajo bolj kot valovanje in ne kot delci. Če poskusimo združiti dva takšna konden- zata, se atomi ne bodo preprosto pomešali, temveč bomo videli interferenčni vzorec. Obnašanje teh delcev opisuje Bose-Einsteinova statistika, ki razlaga tudi ne- katere vrste superprevodnosti, superfluidnosti in druge kvantne pojave v makroskopskem svetu. AGREGATNA STANJA Bose-Einsteinov kondenzat T  Slavni posnetek ob odkritju Bose-Einsteinovega kondenzeta leta 1995 prikazuje porazdelitev hitrosti atomov tik pred tvorbo kondenzata (levo) in potem (desno). Slika: NIST/JILA/CU-Boulder s Končni cilj projekta je na kvan-tnem superračunalniku rešiti re alen optimizacijski problem za ameriško obrambno ministrstvo. 60 november 2020 NOVE TEHNOLOGIJE KVANTNI RAČUNALNIKIO brez kvantnih računalnikov ni rešljiv v razumnem času. Optimizacijski problemi, ki imajo milijone mogočih rešitev, a le eno najučinkovitejšo, so pi- sani na kožo kvantnim računal- nikom. Za igranje iger ali brska- nje po spletu kvantni računalniki ne bi prinesli nobene pohitritve, pri takšnih nišnih problemih pač. ColdQuanta bo hladne rubi- dijeve atome, ki jih hladijo in na mestu držijo laserji, zaprla v nekaj centimetrov veliko škatlico. Ker so atomi tako ohlajeni, lahko z njimi manipulirajo in jih premi- kajo. V ustrezni dvo- ali tridimen- zionalni razporeditvi pride do iz- raza kvantna prepletenost (en- tanglement), kjer se atomi začno obnašati kot povezan kvantni sis- tem. Nahajajo se v superpoziciji vseh mogočih stanj (za vsak ku- bit 0 ali 1), ko pa se izračun kon- ča, se superpozicija sesede v op- timalno rešitev. Tak računalnik torej hkrati preračuna vse mo- žnosti in vrne najboljšo. Pri »običajnih« kvantnih ra- čunalnikih so kubiti realizirani na silicijevih rezinah, na primer kot superprevodne povezave (od tod potreba po hlajenju, a ne tako ekstremnem) ali kot kvan- tne točke (quantum dots). Col- dQuanta pa uporablja nevtralne atome. Ko so ohlajeni, jih razpo- redijo v natančno določen pra- vilen vzorec. To je mogoče do- seči na več načinov, pri čemer je eden izmed obetavnejših ohlaje- vanje v Bose-Einsteinov konden- zat, potem pa počasna vključitev optične rešetke. Vsak atom pade v svoje predalček; v tiste, ki osta- nejo prazni, ročno (npr. z optič- no pinceto) premaknejo atome. Nato pa nekatere atome z la- serjem vzbudijo v tako imenova- no Rydbergovo stanje. O tem go- vorimo, kadar je eden izmed ele- ktronov vzbujen v energetsko bi- stveno višje stanje od osnovnega, zaradi česar se tak atom obnaša precej drugače. Deluje, kakor da bi bil večji (tudi nekaj milijardo- krat!) in kot da bi bil nabit ion, saj elektromagnetno močno in- teragira s sosedi. Hkrati prepre- čuje, da bi se tudi sosednji ato- mi vzbudili v Rydbergovo stanje. To pa po drugi strani omogoča, da so atomi kvantno prepleteni, kar pomeni, da obstajajo v su- perpoziciji. Ni en atom v Rydber- govem stanju, sosed pa v osnov- nem, temveč sta oba v kombina- ciji Rydbergovega in osnovnega stanja. Meritev, ki sledi po koncu izračuna (torej izvajanja kvan- tnega algoritma), povzroči, da se valovna funkcija sesede in potem so v Rydbergovem stanju spet samo nekateri atomi. To je, po- enostavljeno rečeno, rezultat iz- računa. Uporaba nevtralnih atomov za kubite ima nekatere predno- sti. Ker atomi šibko interagirajo s sosedi, je tak sistem bolj imun na interferenco iz okolice od ostalih pristopov. Ker so si atomi po de- finiciji identični, je mogoče sis- tem enostavneje povečevati, saj ni treba paziti na enakost ku- bitov. Hkrati so atomi tudi naj- manjši fizikalno smiselni ele- menti, zato jih lahko na manj- ši prostor stlačimo več kakor pri drugih realizacijah kubitov. Pri- naša pa tak pristop tudi nekaj pomanjkljivosti, med katerimi je na prvem mestu potreba po ek- stremnem hlajenju. Druga teža- va so atomi sami, saj jih je precej težko obdržati v točno določeni razporeditvi. Trenutno smo pri razvoju kvantnih računalnikov tam, kjer smo bili pred 70 leti s konvenci- onalnim računalništvom. Takrat ni bilo očitno, da je silicij najpri- mernejši material za izdelavo či- pov. Danes tako ni jasno, kakšno bi bilo najelegantnejše udejanje- nje kubitov. Do končnega cilja bomo verjetno ugledali še precej zanimivih poskusov in stranpoti, ki pa jih bomo prepoznali le v re- trospektivi.  kstremno nizke temperatu- re (mikrokelvini ali še nižje) so nižje od česarkoli v veso- lju. Temperatura mikrovalovnega se- vanja ozadja v vesolju je denimo 2,7 K, kar je nekaj milijonkrat več. Naj- nižje temperature danes dosegamo z laserskim hlajenjem, kjer na atome posvetimo z laserjem, kar se na prvi pogled sliši protislovno. Najpogoste- je uporabljamo Dopplerjevo meto- do, ki izkorišča istoimenski efekt. Če se vir valovanja in sprejemnik pribli- žujeta, sprejemnik zazna višjo fre- kvenco od dejanske in obratno. Ko na atome svetimo z laserjem, ka- terega monokromatsko svetlobo si lahko predstavljamo kot vrsto foto- nov enake energije, bodo atomi in- teragirali le, če bo frekvenca te sve- tlobe (oziroma energije fotonov) na- tanko ustrezala energiji elektronske- ga prehoda. Z drugimi besedami: za večino frekvenc svetlobe so atomi prosojni, le s točno določenimi rea- girajo. Tedaj atom absorbira foton, nato pa ga kmalu odda – v naključ- ni smeri. To je ključno. Če na atome svetimo s frekvenco, ki je nižja od frekvence elektronskih prehodov, bodo s fotoni interagirali le tisti atomi, ki se ustre- zno hitro gibljejo proti laserju, torej proti curku fotonov (uporabimo dva, enega na nasprotni strani). Ker atom absorbira foton, ki leti v nasprotno smer, se nekoliko upočasni (ohrani- tev gibalne količine). Izseva pa ga v naključni smeri, zato v povprečju z izsevom ne izgublja kinetične ener- gije. Začnemo z zelo nizko frekvenco daleč od lastne, ki bo polovila zelo hitre atome, potem pa jo počasi dvi- gujemo proti lastni frekvenci, ko se atomi bolj in bolj hladijo. Da metoda deluje, je treba preprečiti medseboj- ne interakcije atomov; plin mora biti dovolj redek. HLAJENJE Lasersko hlajenje E  Shema laserskega hlajenja s šestimi laserji. Slika: Hugh Rice et al., Application of atom interferometric technology for GPS independent navigation and time solutions, 2018  Dvodimenzionalna rešetka 100 optičnih pasti, v katere so ujeti atomi. Slika: Y. Wang et al., Phys. Rev. Lett. 115, 043003, 2015 s Trenutno smo pri razvoju kvantnih računalnikov tam, kjer smo bili pred 70 leti s konvenci onalnim računalništvom. IZ TUJEGA TISKA UMETNA INTELIGENCA2 62 november 2020 koli deset zgradb s str- mo streho se oklepa ro- bov dnevnega kopa. Vi- soko nad njimi na vrhu impozan- tnega kamnitega oboka stoji ne- dostopna hiša. Na drugem kon- cu železniška proga na pilotih obkroža skupino pisanih stolpov. Velik tlakovan trg krasijo lepe pagode. Na otoku, obdanem z železnimi kvadri, se obrača osa- mljeni mlin. To je gradnja mesta po Minecraftovo – z umetno in- teligenco. Minecraft je že dolgo valilni- ca divjih inovacij. Oboževalci s priljubljeno igro za zidanje iz se- stavnih elementov ustvarjajo re- plike vsega mogočega, od sre- dišča Chicaga in Kraljevega pri- stanka do delujočih centralnih procesnih enot. V desetih letih po premieri so s to igro zgradili vse, kar je mogoče zgraditi. Minecraft se od leta 2018 spo- pada tudi z ustvarjalnim izzivom na robu zmogljivosti naprav. Na letnem tekmovanju v oblikova- nju z Minecraftom Generative Design in Minecraft (s kratico GDMC) morajo udeleženci se- staviti umetno inteligenco, ki zmore ustvariti realistična mesta in vasi na dotlej še nikoli videnih krajih. Tekmovanje je za zdaj na- menjeno zabavi, a tehnike, ki jih preizkušajo tekmovalci v umetni inteligenci, napovedujejo takšne, ki bi jih lahko uporabljali tudi re- snični urbanisti. Uspešni tekmovalci običajno uporabijo vrsto tehnik, s kateri- mi ugotovijo, ali je treba teren iz- ravnati, kje je najpametneje po- staviti mostove in kje zgradbe. Med temi tehnikami je opaziti tudi staromodne algoritme za is- kanje poti, ki povezujejo oddalje- ne dele naselja, celične avtoma- te, ki po preprostih pravilih izde- lajo zapletene strukture, in stroj- no učenje. Tekmovanje se je v treh letih močno spremenilo. Na prvem ni bilo težko opaziti, da so na- selja postavljena strojno. Zgrad- be so bile v več enakih vrstah ali naključno sestavljenih grozdih. Letošnji zmagovalci pa so pred- stavili naselja s prepričljivo za- snovo, prilagojeno posameznim lokacijam. Ceste so se vile po pobočjih, mostovi so povezova- li bregove rek in hiše so bile celo opremljene s pohištvom. Odprto in ustvarjalno tekmo- vanje Generative Design in Mi- necraft so pripravili, da bi pre- mikali meje umetne inteligence. V nasprotju z drugimi sorodnimi tekmovanji, kot je izziv Darpa za samovozeče avtomobile in robo- te, nima jasne ciljne črte. Kakšna je dobra vas? »Ne obstaja nume- rična vrednost, za katero bi se optimizirali,« je pojasnil soorga- nizator Christoph Salge, infor- matik z univerze v Hertfordshiru v Združenem kraljestvu. Odprtost izziva brez končne- ga cilja pomeni, da morajo sis- temi umetne inteligence biti kos več namenom. Za zmago mora- jo narediti vtis na osem človeških sodnikov z različnimi specializa- cijami, vključno z arhitekturo, ar- heologijo in razvijanjem iger. Sodniki umetno inteligentne urbaniste ocenjujejo na štirih po- dročjih: kako uspešno so svoje načrte prilagodili izbrani lokaci- ji, kako dobro se obnese zasno- va glede na merila, kot so more- bitni mostovi in povezovalne ce- ste med območji, kako privlač- ni so na videz in ali načrti pripo- vedujejo zgodbo – je opaziti po- drobnosti, ki kažejo, kako je me- sto nastalo, na primer ruševine ali kamnolom, iz katerega so vo- zili material. »Vsak desetletnik je zmožen sestaviti Minecrafto- vo vas na zemljevidu, ki ga ni še nikoli videl, vendar je to za ume- tno inteligenco izjemno zahtev- no,« je poudaril Salge. Pripravljanje terena Eden od tekmovalcev je začel z opisom tipa okolja – gre za puš- čavo ali gozd – in nato postavil zgradbe, ki so bile videti, kot da so zgrajene iz razširjenih lokal- nih materialov. Drugi je spretno izravnaval terene in gradil trge. Ta taktika se mu je obrestova- la na ravnih, odprtih zemljiščih, kjer je postavil osupljive kom- plekse templjev v japonskem slo- gu, manj učinkovita pa je bila na otočkih, ki jih je v celoti tlakoval. Razvijalci umetne inteligence v Minecraftu bi računalnike lahko usposobili za po- moč pri učinkovitejšem urbanističnem načrtovanju Will Heaven, MIT Technology Review Minecraft kot novodobni urbanist O UMETNA INTELIGENCA IZ TUJEGA TISKA 2 november 2020 63 Celo v zmagovalnih projektih je mogoče opaziti trapaste na- pake. V nekem naselju je nekaj hiš zakopanih v pesek čisto do na- pušča. Očiten razlog je, da algori- tem želi graditi na trdnih tleh, je pojasnil Salge, in zgradbe potapl- ja, dokler ne pridejo do skale. Claus Aranha, ki na japonski univerzi Cukuba preučuje evo- lucijsko računalništvo, je sveto- val trem tekmovalcem. Po nje- govem mnenju je to dobra me- toda za preučevanje in preizku- šanje novih tehnik umetne inteli- gence. »Zares všeč mi je, da je pri tem izzivu toliko različnih pristo- pov,« je povedal. Realistični svetovi v igrah so eno. No, umetno inteligenco že uporabljajo za analizo, kako se gradi mesta. Podobne tehnike in pristopi, kot jih je bilo videti na tekmovanju, bi nekega dne lah- ko uporabili za pomoč pri načr- tovanju pravih mest, da bi posta- la bolj zdrava in varnejša. Aranha je ugotovil, da je v ve- čini projektov uporabljen pristop od zgoraj navzdol, kar pomeni, da umetno inteligentni genera- tor mest pregleda neko področ- je in nato generira naselje, ki se ujema z značilnostmi tega pod- ročja. Na splošno to lahko pri- nese dobre rezultate, le podrob- nosti so včasih zgrešene. Aranha meni, da bi pristop z več akterji, pri katerem več sistemov umetne inteligence neodvisno postavlja strukture na podlagi neposredne okolice, lahko prinesel celovitej- še in bolj realistične načrte. Ta ugotovitev mu bo pomaga- la tudi pri lastnem delu, pri ka- terem s simulacijami preiskuje vpliv različnih urbanističnih po- litik v primeru katastrof, kot so potresi in gozdni požari. Virtu- alna mesta zgradi tako, da ne- vronsko mrežo na podlagi po- datkov iz OpenStreetMap nau- či, kakšna so mesta. S samodej- nim generiranjem na tisoče vir- tualnih mest, ki se razlikujejo po lastnostih, kot so cestne poveza- ve, samo število cest in umestitev javnih površin, lahko presodi, ali bi s politiko, ki predpisuje, da se desetina stanovanjskega prede- la mesta nameni za parke, mor- da reševali življenja. Arnaud Grignard in njego- vi kolegi v Media Labu, ki delu- je na massachusetskem tehno- loškem inštitutu, pa z agentnimi simulacijami preučujejo različne mogoče zasnove za javne površi- ne, kjer se mudi veliko ljudi, vkl- jučno s prenovljenimi Elizejski- mi poljanami v Parizu. Newyor- ško zagonsko podjetje Topos po- skuša z umetno inteligenco razu- meti, kako zasnova mesta vpliva na njegove prebivalce. Pri enem od projektov je vključil celo vrsto umetno inteligentnih pristo- pov, vključno s prepoznavo po- dob in z obdelavo naravnega je- zika, da bi ugotovil, kako prebi- valci izkoriščajo različne prede- le v New Yorku. Nato je poteg- nil meje med petimi newyorški- mi okrožji na podlagi podobnos- ti med soseskami, na primer, ali so stanovanjske ali poslovne, ze- lene ali urbane. Zemljevid, ki je tako nastal, je okrožja začrtal v bolj ali manj koncentričnih obro- čih okoli osrednjega Manhattna. Tudi Jasper Wijnands z uni- verze v avstralskem Melbournu je prepričan, da bo umetna inte- ligenca dobila prostor v prihod- njem urbanističnem načrtovan- jem. S kolegi je začel raziskova- ti uporabo generativnih nasprot- niških mrež (GAN) za prenos sloga na podobah iz Googlovega Street View. Prenos sloga običajno upo- rabljajo za reprodukcijo podobe v drugačnem slogu, na primer, da bi fotografijo samega sebe prikazali, kot bi obraz naslikal Van Gogh. Wijnands je dosegel, da se je njegov sistem umetne in- teligence namesto prepoznavan- ja podob naučil »sloga«, ki kaže podatke o javnem zdravju v raz- ličnih predelih mesta. Nato mu je ukazal, da podobe iz aplikaci- je Street View reproducira v slo- gu sosesk z ugodno sliko javnega zdravja. Povedano drugače, nje- gova umetna inteligenca lahko popravi zasnovo slabih sosesk, da so bolj podobne boljšim. Ur- banisti bi te popravke – tu zele- nica, tam širša cesta – uporabi- li kot usmeritve za urbanistične izboljšave. Umetne inteligence niso na- učili, kaj po mnenju urbanis- tov pripomore k boljšemu mes- tu, temveč do najbolj razširjenih zamisli prišla kar sama. »Zanimi- vo je opazovati, kako so dosežki generativne nasprotniške mre- že skladni z našim znanstvenim razumevanjem vpliva zelenih površin na zdravje,« je poudaril Wijnands. Njegova ekipa je dobila 1,2 milijona dolarjev finančne pod- pore za razvoj takšnega pristopa in z njim seznanja svoje študente urbanizma. Vplivi načrta Med bolj neposrednimi nači- ni uporabe umetne inteligence v urbanizmu je tudi raziskovan- je vpliva mestnih načrtov na glo- balni ravni. Januarja je Wijnands s kolegi v publikaciji The Lancet Planetary Health objavil raziska- vo, med katero so preučili 1.692 mest, v katerih živi tretjina sve- tovnega prebivalstva. Pri tem so se oprli na konvolucijske nevron- ske mreže, ki jih običajno upo- rabljajo za prepoznavo podob, in tako razvrstili različne urba- nistične ureditve glede na šte- vilo hudih prometnih nesreč v njih. Mesta z več živahnimi že- lezniškimi povezavami in gostej- šo mrežo cest okoli majhnih sta- novanjskih naselij so se izkaza- la za varnejša od bolj razpršenih postavitev okoli slepih ulic. Te ugotovitve se resda ne zdijo presenetljive, vendar teh podat- kov sploh ne bi mogli analizirati brez avtomatizacije. Videnja utopičnega sloga živl- jenja vedno temeljijo na predpo- stavkah, kakšen urbani prostor ljudi bolj osrečuje in varuje nji- hovo zdravje. A te teorije je tež- ko preveriti in velikopotezni pro- jekti za obnovo lahko propade- jo. Umetno inteligentno urbanis- tično načrtovanje bi lahko bilo v pomoč na več načinov. Lahko bi razkrilo prikrit vpliv nekate- rih obstoječih zasnov in simulira- lo na tisoče potencialnih načr- tov za ureditev. Salge trenutno z ameriškimi urbanisti razpravlja o tem, da bi prihodnja tekmovan- ja morda lahko vključevala opri- jemljivejše podatke o tem, kako ljudje uporabljajo mesta – se pra- vi, kako se premikajo po njih in kje nakupujejo. Umetno inteli- gentne stvaritve bi se tako še bolj približale resničnemu življenju in morda postale še uporabnejše. A ne pričakujte, da bi umet- na inteligenca lahko v celoti pre- vzela načrtovanje. Mesta namreč ne predstavljajo le razporeditve zgradb po tleh, temveč se v njih živi, kar pomeni, da so sad šte- vilnih kompromisov, je pojas- nil Dave Amos, urbanist, ki ure- ja priljubljeni kanal na Youtubu z imenom City Beautiful. Amos je v video recenziji zmagovalnega projekta na tekmovanju GDMC leta 2018 med drugim povedal: »Načrtovanje je inherentno po- litični postopek. Ljudje morajo predvidevati, v katero smer bo krenil razvoj.« Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency 64 november 2020 NASVETI RAČUNALNIŠKO BRANJE= lasno brati besedila so od srede osemdesetih let znali že hišni raču- nalniki, a pretvorba črk (latin- ske) abecede v vnaprej posne- te glasove je bila še daleč od da- našnjih aplikacijskih rešitev, ki ob pomoči stavčne analize in ne- vronskih mrež poskrbijo tudi za pravilno izgovorjavo in intonaci- jo, računalniško ustvarjen govor pa je zato prijeten in tekoč. Apli- kacije omogočajo pestre izbo- re elektronskih govorcev in go- vork, ki jih lahko poljubno izme- njujemo, nekatere pa znajo bese- dilo brati tudi z več govorci, s či- mer lahko poustvarijo pogovo- re v literarnih delih ipd. Pogosti dodatni funkcionalnosti sta op- tično razpoznavanje besedila in zajemanje, ki omogoča branje iz slik in fotografij. Kaj pa obratno? Računalnik lahko tudi piše po nareku, ven- dar so tovrstne aplikacije zahtev- nejše in manj izpopolnjene. Nji- hovo delovanje je podobno gla- sovnemu upravljanju sprejemni- ka kabelske televizije, pri kate- rem je zelo pomembna pravilna in ne prehitra izgovorjava besed, pogosto pa tudi odsotnost motil- nih zvokov. Branje besedil Med zmogljivejšimi program- skimi rešitvami za branje pred- vsem angleških besedil in be- sedil v drugih svetovnih jezikih je večina plačljivih, najdemo pa tudi zastonjske in odprtokodne. Škoda, da se večina odprtoko- dnih po kakovosti ne more me- riti s plačljivimi. Večina deluje z operacijskimi sistemi Andro- id, iOS in Windows, redkeje pa z MacOS in Linuxom. Nekateri pa- metni telefoni imajo programsko opremo za sintezo govora že se- rijsko vgrajeno (t. i. stroj za pre- tvorbo besedila v govor, angl. TTS – text-to-speech engine), uporabljamo pa lahko tudi sple- tne rešitve, za katere potrebuje- mo predvsem internetno pove- zavo in novejši spletni brskalnik. Spletne aplikacije z več funkcio- nalnostmi se pogosto zanašajo na debele odjemalce, ki nekatere operacije, kot je zajem slik s ka- mere ali skeniranje dokumentov, opravijo v računalniku ali pame- tnem telefonu, za branje besedil pa izkoriščajo storitve zmogljivih spletnih strežnikov ponudnika. K sreči je dostop do interneta vsaj v mestih na voljo prek Wi-Fija in/ ali UMTS. Zaradi posebnosti izgovorjave besed in stavčnih skladenj v raz- ličnih naravnih jezikih so za ra- čunalniško branje besedil v vsa- kem izmed njih potrebne obse- žne zbirke podatkov s stoterimi jezikovnimi pravili, z globokim učenjem vnaprej formirane ling- vistične nevronske mreže za po- moč pri izgovorjavi ter posnetki izgovorjav posameznih znakov abeced za vsakega govorca. De- nimo v slovenščini zapišemo be- sedo volk, preberemo pa jo kot vouk, zato bi bilo zelo narobe, če pri branju te besede ne bi upošte- vali pravila, da črko L preberemo kot glas U. Slovar knjižnega jezi- ka s fonetičnimi zapisi besed je tako neobhoden pripomoček za branje v kateremkoli naravnem jeziku, lastniki kakovostnih ele- ktronskih slovarjev knjižnih jezi- kov pa so v veliki prednosti pred ostalimi razvijalci programskih rešitev za strojno branje besedil. Branje in pisanje besedil sta za mnoge starejše pa tudi tiste z okvaro vida prava muka, drugi za branje in pisanje pogosto nimamo časa. Lahko namesto nas bereta in pišeta mobilni telefon in namizni računalnik? So slepi in slabovidni v Sloveniji upravičeni do zastonjske uporabe katere od tovrstnih programskih rešitev? Simon Peter Vavpotič Zaradi zapletenosti kakovo- stne pretvorbe besedila v govor in obratno si razvoj lastne pro- gramske preme lahko privoščijo samo veliki ponudniki spletnih storitev in programske opreme, ki manjšim omogočajo program- ski dostop do svojih strežnikov TTS in STT prek SAPI (angl. spe- ech application program interfa- ce, slov. govorni aplikacijski pro- gramski vmesnik). Google Translate (www.goo- gle.com) je priročna storitev, v začetku namenjena zgolj stroj- nemu prevajanju besedil različ- nih naravnih jezikov (slovenšči- na, angleščina, nemščina, fran- coščina …). Čeprav jo dobro po- zna večina sodobnih uporabni- kov spleta, jih le malo ve, da ob- sega tudi večjezični stroj Text-to- -speech (TTS, slov. besedilo v go- vor). Ta zna brati v več kot 80 naravnih jezikih, med njimi tudi v slovenščini, a je na voljo le v sklopu plačljivih Googlovih stori- tev v oblaku. K sreči nam ob prvi registraciji podarijo 300 USD bo- nusa, kar zadošča za osnovno le- tno naročnino, ki vključuje rabo TTS. Po drugi strani lahko stori- tvi prevajanja (Google Translate) in pisanja krajših besedil po na- reku (Google Live Transcribe ozi- roma stroj STT, angl. speech-to- -text, slov. besedilo v govor) upo- rabljamo povsem brezplačno, če imamo odprt zastonjski Googlov račun, ki omogoča tudi prejema- nje e-pošte. Googlovi algoritmi temeljijo na zmogljivem jezikovnem stro- ju za naravne jezike, podprtem z umetno inteligenco in globokim učenjem, predvsem lingvistični- mi nevronskimi mrežami, ki se z leti samodejno učijo iz števil- nih primerov uporabe. Googlov skupek računalniških algorit- mov Tacotron2 združuje model osnovnih zvokovnih oblik Wa- veNet in izboljšave arhitekture predhodnega programskega sin- tetizatorja zvoka Tacotron, kar mu omogoča zelo prepričljivo ustvarjanje človeškega govora. Ali računalnik lahko bere in piše namesto nas? G  Sintetizator zvoka, ki ga je v začetku uporabljal Stephen Hawkings. november 2020 65 RAČUNALNIŠKO BRANJE NASVETI = Mnogi menijo, da je Google Translate najboljše tovrstno orod- je, zato ne preseneča niti, da mnoge večfunkcijske aplikaci- je za pametne telefone (Android in iOS) prek spletnega SAPI upo- rabljajo Google Translate kot zale- dno storitev. Po drugi strani so v Googlovo spletno stran vgrajeni tudi programski roboti, ki omo- gočajo sprotno samodejno preva- janje izbranih spletnih strani pa tudi e-knjig (angl. eBooks) in dru- gih dokumentov. Storitev Google Translate deluje v realnem času, pri čemer pogosto pride prav tudi vse zmogljivejša možnost pisanja po nareku Google Live Transcribe, zajemanje besedila pa je mogo- če tudi iz slik in posnetkov kamer 3D. Google Translate je mogoče uporabljati tako iz sodobnejšega spletnega brskalnika pametnega telefona kot osebnega računal- nika. Pri tem lahko nastavljamo tudi hitrost, barvo in jakost zvo- ka izbranega govorca. eBralec 4 (www.ebralec.si) je plod slovenskega znanja in je združljiv z aplikacijskim pro- gramskim vmesnikom SAPI 5, prek katerega ga lahko upora- bljajo vse aplikacije v okolju Win- dows. Pri branju slovenskih bese- dil je še vedno v znatni predno- sti pred večino strojev TTS za velike svetovne jezike, od kate- rih številni ne podpirajo sloven- ščine, temveč zgolj podobne slo- vanske jezike, kot so slovašči- na, češčina, hrvaščina in srbšči- na. Kakovost branja lahko preve- rimo z brezplačnim testiranjem prek spletne strani www.ebralec. si/braje/jezik=sl, ki zastonj pre- bere besedila z do 250 znaki, pri čemer lahko izberemo enega od petih govorcev, med katerimi je najprepričljivejši Renato. eBra- lec je dostopen tudi prek spletne- ga API, ker omogoča njegovo in- tegracijo v druge aplikacije in in- formacijske sisteme. Ko aplikacijo eBralec 4 name- stimo v osebni računalnik, mo- ramo za aktivacijo vnesti licenč- no kodo (prek e-pošte lahko pri- dobimo tudi časovno omejeno li- cenco za brezplačno testiranje), nakar prek spleta izvedemo akti- vacijo. Po preteku licence je po- trebna ponovna aktivacija. Sple- tno različico eBralca, ki stane za osebno rabo 9,88 evra mesečno oziroma 118,58 evra letno, lah- ko uporabljamo tudi iz brskalni- kov pametnih telefonov. Starej- šo različico eBralec 3 lahko prek Knjižnice slepih in slabovidnih z brezplačno licenco, ki jo pridobi- jo na osnovi zdravniškega potrdi- la, zastonj uporabljajo slovenski državljani z močno okvaro vida. Amazon Polly (aws.amazon. com/polly) in Amazon Kindle (aws.amazon.com/kindle) sta nasta- la pri Amazonu. Lotili so se sa- mostojnega razvoja stroja TTS in razvili aplikacijo Polly, ki teme- lji na algoritmih umetne inteli- gence za globoko strojno učenje, ustvarjeni govor pa je zato zelo podoben človeškemu. Stroj za sintezo govora je prek spletne- ga vmesnika SAPI na voljo pred- vsem razvijalcem programske  Google Text-to-speech  Prenos in uporaba Amazonovega Kindla sta zastonj, vendar za uporabo potrebujemo povezavo z internetom.  eBralec 4 66 november 2020 NASVETI RAČUNALNIŠKO BRANJE= opreme za osebne računalni- ke in pametne telefone, ostali pa lahko namestimo odjemalski program Amazon Polly CLI (de- luje kot ukazna konzola), kate- rega izvorno kodo lahko prene- semo z GitHuba. Ustvarjeni go- vor je mogoče shraniti v datoteke s kodiranji MP3, Vorbis in PCM. Polly omogoča zastonjsko bra- nje do besedil z do 5 milijonov znakov na mesec, za vsak doda- tni milijon prebranih znakov pa moramo plačati 4 USD. Namesto aplikacije Polly lahko namestimo tudi okenski Kindle, namenjen branju e-knjig. Omenimo še, da aplikacija za zdaj podpira samo največje svetovne jezike, kot so angleščina, španščina, francošči- na, ruščina, nemščina in kitajšči- na, medtem ko podpore za slo- venščino ni. Linguatec Voice Reader Studio (www.linguatec.de/en/text- -to-speech) je samostojno pro- gramsko orodje za pretvorbo be- sedila v govor 45 naravnih jezi- kov, med katerimi so nemščina, angleščina, francoščina, španšči- na in slovaščina, medtem ko slo- venščine ni. Z njim lahko v zvoč- ne zapise, ki jih poslušamo na osebnem računalniku, pametnih telefonih in drugih pametnih ra- čunalniških napravah, pretvar- jamo Wordove dokumente, e- -pisma, dokumente PDF idr., pri čemer lahko besedilo bere 67 različnih govorcev, ki jim lah- ko spremenimo glasnost, viši- no glasu in hitrost govora. Upo- rabniški vmesnik je prijazen, za namestitev aplikacije pa potre- bujemo vsaj računalnik z Win- dows 7, 8 ali 10, 1 GB prostora na podatkovnem pogonu in vsaj 2 GB RAM. Žal cena orod- ja ni tako prijazna kot uporabni- ški vmesnik. Podpora za vsakega od jezikov stane 499 evrov, ven- dar lahko nabavimo le tiste, ki jih zares potrebujemo. Plačevanje naročnine ali zagotavljanje stal- ne povezave z internetom ni po- trebno. Capti Voice (www.captivoice. com) je na voljo kot samostojna ali aplikacija na osnovi spletne storitve, omogoča pa tudi rabo podatkovnih shramb v javnih ra- čunalniških oblakih, kot so Dro- pbox, OneDrive in Google Drive. Uporabljajo jo številne izobraže- valne ustanove, podjetja in dru- gi profesionalni uporabniki po svetu. Podpira več kot 20 jezikov, med branjem spletnih strani, e- -knjig in novinarskih člankov pa se zna sproti učiti pravilne izgo- vorjave novih besed. Za oseb- no uporabo je zastonj, vendar je brez naprednih funkcionalno- sti, ki jih vsebuje profesionalna različica Capti Vice Pro, za kate- ro moramo odšteli 1,49 USD me- sečno ali 17,99 USD letno. Raz- ličica za izobraževalne ustanove stane 0,5 USD na učenca, dijaka ali študenta letno. Natural Reader (www.natu- ralreaders.com) deluje kot sple- tna storitev v javnem računalni- škem oblaku, zato za njeno upo- rabo ne potrebujemo zmogljive strojne opreme in jo lahko upo- rabljamo tako v osebnih računal- nikih kot pametnih telefonih. 56 govorcev lahko besedilo v zapi- sih DOC(X), PDF, ODT, TXT, JPG in PNG prebere v devetih svetov- nih jezikih: ameriški angleščini, britanski angleščini, francoščini, italijanščini, švedščini, španšči- ni, nemščini, danščini in portu- galščini, pri čemer lahko ustvar- jen zvok shrani v datoteko MP3. Uporaba stane od 9,99 do 19,99 USD na mesec, odvisno od izbir- nih funkcionalnosti, letna naroč- nina pa je 110 USD. Microsoft Windows Narra- tor (www.microsoft.com) in Bala- bolka (www.cross-plus-a.com/ba- labolka.htm). Balabolka ni pro- gram za ustvarjanje govora, tem- več zgolj zastonjska program- ska aplikacija, ki omogoči bra- nje poljubnega besedila z Win- dows Narratorjem iz različnih ti- pov datotek ali svojega pogovor- nega okna. Tako branje je sicer mogoče tudi z Microsoftovimi programskimi orodji v posebnih različicah Windows, ki so prila- gojene za slepe in slabovidne. Balabolka zna poleg Narrator- ja uporabljati tudi vse aplikaci- je, ki podpirajo standarda SAPI 4 in/ali SAPI 5. Vsekakor prek Ba- labolke deluje tudi eBralec. Seznam podprtih govorcev in naravnih jezikov za Windows Narrator najdemo na Microsofto- vih spletnih straneh. Za večje je- zike sta na voljo po en govorec in govorka, slovensko besedilo pa  Linguatec Voice Reader Studio  V Capti voice se moramo prijaviti, tudi če namestimo debelega klienta. november 2020 67 RAČUNALNIŠKO BRANJE NASVETI = bere zgolj govorec Lado. V Win- dows lahko, podobno kot pisave in jezike menijev, dodamo tudi podpore za govor v različnih je- zikih. V Windows 10 nov govorni jezik dodamo v meniju Nastavi- tve/Datum & Jezik/Regija & Jezik, v katerem kliknemo opcijo Dodaj jezik, nakar se vrnemo v meni Re- gija & Jezik in pod opcijami izbe- remo Možnosti jezika/Jezik, na- kar kliknemo na Prenesi. Novi go- vorci bodo na voljo po ponovnem zagonu računalnika. Namesto omenjenega lahko v operacijske sisteme od Windows 7 naprej naložimo jezik tudi z odprtokodnim orodjem eSpe- ak Languages, ki ga prenesemo s spletne strani espeak.sourceforge. net/download.html. Pred tem je priporočljivo iz tabele podprtih jezikov na spletni strani espeak. sourceforge.net/languages.html naprej prepisati kode za želen jezik, ki jih moramo pred pre- nosom vnesti v pogovorno okno orodja. Čeprav nekateri govorci iz eSpeak Languages delujejo le v Windows 7, večina nima težav tudi v novejših različicah tega operacijskega sistema. Samo za Android Po vzoru Microsoft Windows ima tudi Android vgrajeno pod- poro za pretvorbo besedila v go- vor. Najdemo jo v meniju Nastavi- tve/Osebno/Jezik in vnos/Govor/ Besedilo v govor. Samodejno de- luje z vsemi Googlovimi aplikaci- jam za glasno branje besedil. An- droidov TTS vklopimo v Nasta- vitve/Sistem/Dostopnost/Stori- tve/Besedilo v govor. Če smo stroj za TTS pomotoma odstranili, ga lahko s spleta ponovno naložimo. Vseeno lahko aplikacije za An- droid uporabljajo tudi lastne stro- je TTS. V nadaljevanju omenjene aplikacije za Android, ki se pona- šajo predvsem z naprednimi mo- žnostmi zajema besedil za glasno branje, lahko prenesemo iz sple- tne trgovine Google Play. Narrator's voice (play.google. com) zna brati besedilo iz drugih aplikacij, spletnih strani, e-sporo- čil in drugih virov, pri čemer lah- ko upravljamo številne zvočne učinke govorne sinteze, kot so odmev, dušenje odmevov, viši- na glasu ipd. Izbiramo lahko med velikim številom govorcev, med katerimi so med uporabniki pri- ljubljeni glasovi, kot sta Cortana in Siri, pa tudi Pink Sheep in Ste- ven, ki so ju ustvarili programer- ji. Narrator's voice lahko prebere tudi neposredno vneseno besedi- lo, glas pa lahko dodamo tudi ob- stoječemu vidu ali slikovni pred- stavitvi (angl. slide show) ali pa ga shranimo v datoteko MP3. Z nakupom aplikacije se izognemo nadležnim oglasom, sicer pa jo lahko uporabljamo zastonj. Voice Aloud Reader (play. google.com) omogoča več načinov branja besedil. Če ima aplikacija, iz katere želimo brati besedilo, možnost delitve dostopa do svo- jih vsebin z drugimi aplikacijami, lahko pošlje besedilo neposredno Voice Aloud Readerju, ki prebere vsebine datotek DOC, PDF itd., zna pa tudi inteligentno brati s spletnih strani, pri čemer presko- či naslove menijev in drugo ne- pomembno vsebino. Dovolj je, da na kakršenkoli način posreduje- mo naslov spletne strani na sple- tu objavljenega besedila. Talk free (play.google.com) se zdi povprečnemu uporabniku v primerjavi z Narrator's Voice pre- cej minimalističen, vendar lahko besedilo uvažamo iz spletnega brskalnika pametnega telefona ali beremo iz odprtih aplikacij. Zvočni zapis govora lahko izvo- zimo v datoteke WAV, vendar pa aplikacija deluje le, če je v pame- tnem telefonu že nameščen Goo- glov stroj TTS. Aplikacijo lahko uporabljamo zastonj, z nakupom profesionalne različice (stane 2 USD) pa se izognemo oglasom. T2S (play.google.com) ponuja enega najsodobnejših uporabni- ških vmesnikov za TTS, njegova najpomembnejša lastnost pa je vgrajen preprost spletni brskal- nik, ki omogoča poslušanje vse- bin spletnih strani, ne da bi mo- rali kopirati in lepiti njihove sple- tne naslove ali omogočati delitev dostopa. Omenimo še opcijo co- py-to-speak, s katero se ob vsa- kem kopiranju tekstovne vsebine iz katerekoli aplikacije odpre po- javni gumb, ob pritisku katere- ga pametni telefon takoj na glas prebere zajeto vsebino. Podobno kot pri drugih aplikacijah lahko tudi tu govor shranimo kot avdio datoteke. Osnovna aplikacija je zastonj, plačljiva profesionalna različica pa deluje brez prikazo- vanja oglasov. Pocket (play.google.com) omo- goča shranjevanje spletnih vse- bin in njihovo kasnejše branje, celo ko pametni telefon ni pove- zan z internetom, ima pa vgrajen tudi zmogljiv stroj TTS, ki lahko bere z veliko glasovi v različnih jezikih. Neodvisno nastavljamo tudi višino glasu in hitrost bra- nja besedila, branje pa je mogoče tudi v ozadju oziroma med tem, ko uporabljamo druge aplikacije. Odlično se odreže tudi pri branju daljših vsebin, a pogrešamo mo- žnost branja iz drugih aplikacij. Osnovna različica je zastonj, pre- mijsko pa moramo kupiti. TK Solution Text to Spe- ech (play.google.com) dobro delu- je in nudi nenavaden izbor funk- cionalnosti, med katerimi je tudi možnost shranjevanja ustvar- jenega govora v datoteke WAV. Besedila v številnih podprtih je- zikih lahko vnašamo tudi roč- no. Mogoče je tudi preverja- nje pravilnosti delovanja glasov- ne sinteze, tako da svoj glas po- snamemo prek mikrofona, nato pa poslušamo sintetično ustvar- jen glas. Osnovna različica je za- stonj, medtem ko moramo profe- sionalno brez prikazovanja ogla- sov kupiti.  Balabolka in razpoložljivi govorci v operacijskem sistemu Windows 10 in eBralcu s Tudi Android ima vgrajeno podporo za pretvorbo besedila v go vor. 68 november 2020 NASVETI RAČUNALNIŠKO BRANJE= Pisanje po nareku Za ubesedenje dogovorov s poslovnih sestankov ali novinar- skih intervjujev smo včasih po- trebovali veliko časa ali zapi- snikarja, namesto tega pa lah- ko danes uporabimo tudi kate- ro od številnih orodij za pisanje po nareku, ki govor pretvorijo v besedilo tudi z do 99,9-odstotno uspešnostjo. Transkripcijo zvoč- nih posnetkov v besedilo upora- bljajo tudi v medicini pri izvaja- nju zahtevnih zdravstvenih po- segov, predvsem v kirurgiji. Vse- eno povejmo, da večina tovrstnih orodij ne podpira slovenščine. Google Live Transcribe (www.google.com) je odlično brez- plačno orodje za sprotno pisa- nje po nareku v sklopu aplikaci- je Google Translate, saj razume tudi slovenščino. Slovensko tran- skripcijo lahko nato prevajalnik naravnih jezikov sproti preva- ja še, na primer, v angleško tran- skripcijo. Transkripcija in prevajanje de- lujeta odlično, dokler v prostoru ni motilcev oziroma smo dovolj blizu mikrofona. Če pa poskuša- mo zajeti besedilo govorca iz ra- dijskega sprejemnika ali televi- zorja, utegnemo imeti težave za- radi odzadnje glasbe, prevelike oddaljenosti sprejemnika ali na- rečne izgovorjave besed, s kate- rimi poskušajo nekateri voditelji zabavati poslušalce ali gledalce. Dragon Professional (www. nuance.com/dragon/business-soluti- ons/dragon-professional-individual. html) je namenjen predvsem po- slovni rabi in zmore zajeti kar do 160 besed na minuto z začetno 99-odstotno natančnostjo, ki se pri daljši uporabi poveča, saj se aplikacija sproti nauči uporab- nikove izgovorjave najpogosteje uporabljanih besed. Samo z upo- rabo glasu lahko ustvarimo tudi dokumente, uvažamo lastne se- zname transkripcij besed, na vo- ljo pa je tudi aplikacija za mo- bilne naprave, s katero zajame- mo zvok iz mobilnih naprav, na- kar ga računalnik pretvori v tran- skripcijo in vrne mobilni napra- vi. Glede na zmogljivost orodja, katerega nakup stane 300 USD, cena niti ni pretirana. Dragon Anywhere (www.nu- ance.com/dragon/dragon-anywhere. html) je namenjen mobilnim na- pravam z Androidom ali iOS, ki pa namesto lokalne obdelave zvoka uporablja storitve računal- niškega oblaka. Ustvarjene do- kumente lahko prek Evernota ali Dropboxa delimo tudi z drugimi uporabniki. Sedemdnevna pre- izkusna uporaba je zastoj, če pa želimo orodje uporabljati še na- prej, moramo plačevati naročni- no. Tudi Otter (otter.ai) je name- njen predvsem rabi v mobilnih napravah in se pri transkripciji govora v besedilo zanaša pred- vsem na storitve računalniške- ga oblaka ponudnika, ki omo- gočajo tudi spletne sestanke, in- tervjuje, predavanja in sodelo- vanje strokovnih timov. 600 mi- nut rabe storitve je zastonj, za več pa moramo plačevati meseč- no naročnino 8,33 USD. Za upo- rabo timskega dela je treba pla- čati 12,5 USD mesečno na upo- rabnika. Braina Pro (www.brainasoft. com/braina/download.html) je navi- dezni pomočnik za delo z oseb- nim računalnikom. Zna zapisati govor v skoraj 90 naravnih jezi- kih (STT) pa tudi brati (TTS) e- -knjige ali poiskati datoteko na podatkovnem pogonu računal- nika. Priložena aplikacija za An- droid omogoča tudi glasovno upravljanje osebnega računalni- ka na daljavo. Preizkusna razli- čica deluje sedem dni, za nadalj- njo uporabo pa moramo plače- vati naročnino. Amazon Transcribe (aws. amazon.com/transcribe) temelji na Amazonovih storitvah za razpo- znavanje govora v oblaku, pri čemer lahko obdela tudi slabe zvočne tokove s precej šuma, ka- kršne lahko pričakujemo v klic- nih centrih. Aplikacija ima vgra- jene tudi metode globokega uče- nja, s katerimi neprestano iz- boljšuje prepoznavo govora, pri čemer omogoča celo popravlja- nje neprimernih in nepravilno iz- govorjenih besed, denimo imen proizvodov, ki jih želi stranka na- ročiti. Microsoft Azure Speech to Text (www.microsoft.com) zagota- vlja napredno strežniško osno- vo za pretvorbo govora v bese- dilo iz najrazličnejših zvokovnih virov, nudi pa tudi možnosti za prilagajanje različnim vzorcem zvoka ter preprečevanje vpliva motečih odzadnjih zvokov. Do- dajamo lahko tudi strokovne slo- varje, denimo take, ki vsebujejo imena proizvodov, tehnične in- formacije in imena krajev. Apli- kacija uporablja globoke ume- tne nevronske mreže in omogo- ča transkripcijo govora več oseb v realnem času. Preizkus delo- vanja storitve Microsoft Azure Speech to Text je zastonj ob naj- več peturni uporabi na mesec, za daljšo pa moramo odšteti po 1 USD na uro. Uporabljati ali ne? Aplikacije, kot sta Microsoft Narrator, ki je del operacijske- ga sistema, in slovenski eBralec v celoti namestimo v osebni raču- nalnik, zato podatki ostanejo v njem, pri uporabi storitev javnih računalniških oblakov pa mora računalnik ali druga napra- va besedilo ali zvočni zapis go- vora prenesti na oddaljeni stre- žnik, ki besedilo spremeni v go- vor ali obratno. Vsebina lahko s tem postane plen hekerjev, upo- rabi pa jo lahko tudi upravljavec javnega spletnega oblaka. Če- prav mora zagotavljati varnost osebnih podatkov uporabnikov in svojim sistemskim operater- jem večinoma ne sme omogo- čati vpogleda v vsebino shranje- nih podatkov, lahko te obdeluje z algoritmi umetne inteligence in tako naše želje ter navade, kar mu omogoča vsaj izvajanje cilj- nega oglaševanja, žal pa se ne- malokrat dogajajo tudi zlorabe podatkov. A o tem raje kdaj pri- hodnjič! Kakorkoli, v prihodno- sti se lahko nadejamo še veli- ko zmogljivejših rešitev za stroj- no branje, prevajanje in pisanje v naravnih jezikih, ne samo na področjih reprodukcije in tran- skripcije govora, temveč tudi si- multanega prevajanja …   Google Live Transcribe s Prepis zvoč nih posnetkov v besedilo upora bljajo tudi v medicini pri izvaja nju zahtevnih zdravstvenih po- segov, predvsem v kirurgiji. 70 november 2020 NASVETI ELEKTRONSKA POŠTA= e pa ste pred nalogo, ko morate novinarjem ali zainteresirani javno- sti pošiljati elektronska sporoči- la z najrazličnejšimi vabili, po- ročili o delovanju in drugem do- gajanju, si prav gotovo želite, da vaše sporočilo doseže čim več novinarjev, medijskih hiš oziro- ma končnih strank. No, v takem primeru pa filtri neželene elektronske pošte kar naenkrat postanejo sovražni- ki, saj lahko kar precej zmanjša- jo možnost, da bodo sporočila, ki ste jih poslali, prispela do konč- nega naslovnika. Čeprav je res, da omenjeni filtri vedno bolj postajajo black box in se o razvrščanju oziroma filtriranju elektronske pošte ve- dno bolj odločajo algoritmi, ki jih poganja umetna inteligenca, pa še vedno obstajajo dobre prakse, ki večajo možnost, da bo vaša elektronska pošta, ki jo pošiljate, pristala v nabiralniku in se ne bo ujela na sitih spam filtrov. Dva tipa elektronske pošte Zelo na grobo bi lahko elek- tronsko pošto razdelili na dve ve- liki skupini. V prvi so vsa elek- tronska sporočila, ki jih iz svoje- ga poštnega programa pošiljate svojim sodelavcem, poslovnim partnerjem ali strankam. Veči- noma gre za komunikacijo ena na ena. Morda v polji ZA ali SKP vpišete še nekaj prejemnikov, pritisnete »pošlji« in to je to. Če pošta v takih primerih pristane v mapah za neželeno elektronsko pošto ali pa do prejemnikov sploh ne pride, potem imate večinoma velik tehnični problem. Če pošta sploh ne pride do prejemnika, boste večinoma že v nekaj minutah od poštnih strežnikov dobili povrat- no sporočilo o nedostavljeni elektronski pošti s pojasnilom, zakaj ni bilo dostavljeno. Večina uporabnikov taka spo- ročila prezre ali pa jih pobri- še, čeprav v njih zelo jasno piše, kaj je bil vzrok zavrnitve. Med najpogostejšimi so napačni, že ukinjeni ali zatipkani elektronski Ko gre za službeni ali zasebni elektronski naslov, so filtri neželene pošte vaši zelo dobri prijatelji, saj vas obvarujejo vsakovrstne navlake. Metla so, ki pometa, preden sploh veste, da imate umazana tla. Matic Zupančič naslovi, večkrat tudi preveč polni elektronski predali, ki ne spreje- majo več nove elektronske pošte. Če potrdila o nedostavljeni pošti ni, pošta pa je pristala v mapah za neželeno pošto, pa bo treba preveriti zapise DNS vaše domene in strežnike, ki pošil- jajo vašo pošto, če jo še vedno pošiljate z lastnih strežnikov. Množična sporočila Zgodba se precej spremeni, ko elektronsko pošto pošiljate z na- menom promocije ali prodaje in za to uporabljate ponudnike sto- ritev množičnega pošiljanja ozi- roma avtomatizirana marketin- ška orodja, denimo Mailchimp, Za boljšo dostavljivost elektronske pošte Č < Elektronsko pošto lahko razdelimo na dve veliki skupini. Prva je osebna, druga pa komercialna, z namenom promocije ali prodaje. november 2020 71 ELEKTRONSKA POŠTA NASVETI = Mailerlite, Aweber, GetRespon- se oziroma slovenske ustrezni- ke, kot sta Dostavljalec in Squa- lomail. Taka elektronska pošta je tako na zunaj (oblika HTML) kot tudi v metapodatkih drugačna, saj se lahko v njej pojavijo zaglavja (he- aderji), ki so značilna za mno- žična sporočila, denimo polje za odjavo List-Unsubscribe. Poleg tega prihajajo ta poštna sporoči- la z IP-naslovov, ki so tem filtrom zelo dobro poznana. Jasno je torej, da že po kraj- ši analizi zaglavja sporočila po- nudniki predalov elektronske pošte, kot so Gmail, Office365, Yahoo Mail in ostali, takoj vedo, ali gre za poštno sporočilo Jane- za Micki, v katerem se dogovar- jata za večerni sprehod, ali pa za množično sporočilo veletrgovca, ki obvešča svoje stranke, da bodo že 1. januarja začeli Black Friday akcije, ki bodo trajale do konca decembra. Spam filtri so black box Sodobni spam filtri, ki jih upo- rabljata tudi Google v Gmailu in Microsoft v svojem Exchange Onlinu, so vedno bolj zaprti sis- temi, iz katerih uporabniki težko dobijo koristne diagnostične po- datke o tem, zakaj je bilo določe- no sporočilo poslano v mapo za neželeno pošto. K temu zagotovo pripomo- re tudi uporaba sistemov umet- ne inteligence, ki se že dalj časa uporabljajo tudi v filtriranju elektronske pošte. Ti algoritmi znajo upoštevati tudi obnašan- je vsakega uporabnika posebej in zato se dogaja, da pri nekom pošta pristane v mapi »prejeto«, pri drugem v zavihku »promoci- je«, pri tretjem pa bo isto poroči- lo padlo v mapo »Neželena po- šta«. Dobre prakse A dejstvo je, da se svet s temi algoritmi ni tako bistveno spre- menil, da bi lahko kar obupali in prenehali pošiljati prodajno ele- ktronsko pošto. Treba je samo slediti dobrim praksam, ki so se s testi mnogih uporabnikov izka- zale za učinkovite. Tehnične podrobnosti Osnova dobro delujočega po- štnega sistema so urejeni zapisi na strežnikih DNS. Žal se mno- gokrat zgodi, da tudi sistemski administratorji, od katerih bi pri- čakovali, da bodo dobro poznali delovanje storitev DNS, ne vedo, kaj so to SPF, DKIM in DMARC. Izkaže se, da je pravilna konfi- guracija zapisov DNS bistvena za dobro dostavljivost elektron- ske pošte. Gremo po vrsti. Zapis SPF SPF je kratica za Sender Poli- cy Framework. Gre za zapis, v ka- terem morate navesti vse strež- nike, ki smejo pošiljati pošto za vašo domeno. Zapis bodo upo- rabljali spam filtri, ko bodo pre- verjali, ali je pošta, ki gre čez njih, spam ali ne. Primer zapisa SPF, ki v nasta- vitvah DNS za domeno MONI- TOR.SI živi v polju TXT: monitor.si text =“v=spf1 a mx a:mailscanner.mladina.si a:ma- il.mladina.si ip4:93.103.16.206 -all“ Kratka razlaga tega zapisa: lastnik domene MONITOR.SI je avtoriziral le navedene strež- nike, da pošiljajo pošto za do- meno monitor.si. Ti strežniki so 93.103.16.206, poleg tega pa še zapis A(monitor.si), strežniki, ki so zapisani v polju MX, zra- ven pa še dva eksplicitno nave- dena strežnika mailscanner.mla- dina.si in mail.mladina.si. Pošta, ki pride za domeno monitor.si z drugih strežnikov, pa naj bo do- sledno označena kot nelegitimna (kar pove zapis -all na koncu). Mehanizem -all Tisti -all na koncu je navodilo (mehanizem) spam filtrom, da naj bodo dosledni pri interpreta- ciji zapisa SPF: če prejmejo poš- to, ki ni z navedenih strežnikov, naj jo obvezno štejejo kot ne- želeno. Navodilo all na koncu je torej zelo pomembna stvar, ki pa se je večina strokovnjakov (tudi IT) sploh ne zaveda in zato zasluži, da mu posvetimo nekaj dodatnih stavkov. All pride v zapisu SPF vedno na koncu, le predznak ima lah- ko različen. In ti predznaki so izjemno pomembni, saj dajo na- vodilo spam filtru, kako naj ob- ravnava pošto, ki ima vašo do- meno v naslovu. Edini logičen je -all, mogoči pa so še predznaki +all, ~all ali ?all. Razlike med njimi pa so bis- tvene. Prevedeno v človeški jezik bi lahko rekli, da »all« mehanizem pove: »Vse, kar prihaja z naštetih strežnikov, je pošta, ki sem jo av- toriziral, vse ostalo pa je neavto- rizirano in zato trdim, da je ne- želena pošta.« SPF-zapis torej pove, kateri strežniki smejo pošiljati pošto z vašo domeno (vaš poštni strež- nik, Mailchimp in podobni ser- visi). In če na koncu dodate še mehanizem »-all« (z vezajem) je to navodilo filtrom neželene poš- te, naj vso pošto, ki ne pride s teh strežnikov, označi kot spam ozi- roma naj jih hard faila. In to je edino logično, kajti v nobenem primeru ne želite, da pošto za vašo domeno pošiljajo strežniki, ki jih niste eksplicitno navedli v SPF-zapisu. Ostalih predznakov (+, ~, ?) ne bomo podrobneje razlaga- li, ampak vsi predstavljajo neki kompromis in dajo tretjemu (strežniku) v roke odločitev, ali naj pošto s strežnikov, ki jih nis- te avtorizirali, obravnavajo kot spam ali kot koristno pošto. Naj bo dovolj le to: če je na koncu karkoli drugega kot -all, ne bo v redu.  Anti-Abuse Project Multi RBL check uporabite, ko želite preveriti, ali se je vaša domena (ali poštni strežnik) znašel na črnih listah.  SPF domuje v zapisu TXT in v njem določimo, kateri strežniki smejo pošiljati elektronsko pošto za določeno domeno. 72 november 2020 NASVETI ELEKTRONSKA POŠTA= Še nekaj malenkosti okrog SPF Če zapis SPF ni vsebinsko in sintaktično pravilen, obstaja zelo velika verjetnost, da bo spam fil- ter na prejemnikovem poštnem strežniku pošto zavrnil, še pre- den jo bo vašemu strežniku us- pelo oddati. Na spletu obstaja kar nekaj orodij, s katerimi lah- ko preverite pravilnost sintak- se za konkreten primer (mxtool- box.com). Ustrezen zapis SPF ima na- slednje lastnosti: v njem mora- jo biti navedeni VSI sistemi, ki za vašo domeno pošiljajo elektron- sko pošto. Največkrat se pozabi na spletni strežnik ter najrazlič- nejše ponudnike e-mail storitev, npr. Mailchimp, Mailerlite, Awe- ber, Getresponse, Dostavljalec in druge. Včasih je veljalo, da je bolje biti brez zapisa SPF kot pa ime- ti napačno konfiguriranega. A to je držalo le do sredine leta 2018, ko je Gmail začel zavračati pošto z domen, ki sploh niso imele za- pisa SPF. Danes pa je zgodba povsem drugačna: SPF je enostavno eden izmed obveznih delov pri dostavljanju elektronskih sporo- čil v predale prejemnikov. Pa še ena zelo pomembna stvar: v procesu preverjanja zapi- sa SPF se sme zgoditi največ 10 poizvedb DNS. Naj to ponazori- mo kar na našem monitor.si za- pisu. Prva poizvedba DNS bo za za- pisom A, druga za MX, tretja za A:mailscanner.mladina.si in četrta za A:mail.mladina.si. Še posebej tam, kjer so v igri veliki sistemi, kot sta Gmail in Microsoft 365 ali drugi, kjer se lahko trči v omejitev največ 256 znakov v zapisu SPF, so v upora- bi gnezdeni SPF-zapisi, ki pove- čajo število poizvedb DNS. Poglejmo za primer kar google. com, kjer v zapisu SPF piše tole: include:_spf.google.com. To je na prvi pogled samo ena poizvedba DNS, a če pogledamo, v kaj se razreši _spf.google.com, ugoto- vimo, da v _netblocks.google. com, _netblocks2.google.com in netblocks3.google.com. Pa smo že pri štirih poizvedbah DNS, a sploh še nismo prišli do konca, saj lahko pogledamo, kaj se skriva za vsakim izmed teh treh na dru- gi ravni. Če je v DNS-zapisu več kot 10 poizvedb, bo celoten proces pre- verjanja ustavljen in bo velja- lo, kot da ne bi imeli zapisa SPF. Potrebna je torej posebna pazlji- vost, če uporabljate množico ser- visov za pošiljanje elektronske pošte. Zapis DKIM DKIM pomeni Domainkeys Identified Mail, v prostem prevo- du z »domenskimi ključi identifi- cirana elektronska pošta«. Gre za mehanizem avtentikacije pošte, da se prepreči ponarejanje pošil- jateljevega naslova in s tem po- narejanje elektronske pošte. DKIM omogoča, da prejemnik (strežnik) preveri s ključi podpi- sana polja v zaglavju (headerju) elektronske pošte in s tem ve- rificira strežnik, ki je pošiljal. V coni DNS je objavljen javni ključ ali pa podatki za dostop do klju- ča, s katerim lahko potem ciljni poštni strežnik preveri podpis v zaglavju posameznega elektron- skega sporočila. Domena mora imeti toliko za- pisov DKIM, kot je strežnikov, ki pošiljajo elektronsko pošto. Po- skrbeti morate torej, da za vsa- ko e-mail marketing storitev, ki jo uporabljate (MailChimp, GetResponse, Mailerlite, Do- stavljalec.si, Squalomail.si ...), in za vsak strežnik, ki bo za vašo domeno pošiljal pošto, vpišete tudi ustrezne zapise DKIM. Vsak sodoben ponudnik mar- keting avtomatizacije ali elek- tronske pošte bo nekje v nasta- vitvah omogočil, da vklopite DKIM za svojo domeno in vam tudi podrobno razložil, kaj mo- rate v cono DNS zapisati, da bo sistem pravilno deloval. In ne bo odveč, če omenimo, da DKIM brez pravilno nastavlje- nega zapisa SPF ne bo učinkovit. DMARC – nadgradnja vsega naštetega DMARC ni več prav nov meha- nizem, čeprav ga uporablja zelo malo podjetij. Gradi na dobro  DKIM prav tako vpišemo v TXT polje DNS-cone domene in vanj vnesemo javni ključ, s katerim se preverja avtentičnost podpisa zaglavja elektronskega sporočila.  Ta zapis DMARC pravi, naj se vsa pošta, ki ne prestane preizkusa, označi kot spam (p=quarantine), ter vsako sporočilo, ki pade na preizkusu SPF ali DKIM, zapiše v log in ga pošlje na e-mail naslov.  Ko se odločite za implementacijo DKIM, je treba slediti navodilom posamezne poštne storitve. Na sliki je admin center storitve Microsoft Exchange Online. < Če uporabljate množico ser visov za pošiljanje elektronske pošte, je potrebna posebna pazlji vost. november 2020 73 =ELEKTRONSKA POŠTA NASVETI sprejetih in že opisanih SPF in DKIM. Za njegovo učinkovitost je pomembna pravil- na konfiguracija celotne verige. DMARC je okrajšava za Domain-based Message Authentication, Reporting and Con- formance. DMARC vpeljuje metodo, s katero lahko kot lastnik domene javno objavite avtenti- kacijske mehanizme, ki jih uporabljate, ter kaj naj se zgodi z elektronsko pošto, če ti mehanizmi zaznajo nepravilnosti, torej če pošta ne prestane testa avtentičnosti. Po- membno pa je tudi poročanje, ki je do zdaj manjkalo. Da se razumemo: vsa ta navodila DMARC varujejo prejemnika pošte, ki pri- haja z vaše domene, da se čim bolj zman- jša verjetnost, da bi dobil pošto, ki je niste pošiljali. V zapisu DMARC lahko izberete varnost- no politiko, v kateri natančno določite, kaj naj se zgodi z elektronsko pošto, ki ne pre- stane preizkusa avtentičnosti. Možnosti so tri: pošti naj se nič ne zgodi in naj nemoteno pride do poštnega predala, pošta naj pristane v karanteni (običajno so to spam folderji) ali pa naj bo taka pošta že kar takoj zavrnjena. Zapis DMARC vsebuje tudi elektronski naslov, na katerega naj se pošiljajo poročila. V njih vam Google, Microsoft in drugi spo- ročajo, kaj se je dogajalo s sporočili z vaše domene oziroma od kod vse so prejemali pošto zanjo. Vpeljava DMARC je v kompleksnih pošt- nih sistemih lahko zelo problematična, zato se vsaj v začetni fazi vpeljave politiko posta- vi na p=none, kajti v tem primeru se s poš- to še ne bo zgodilo nič tragičnega, na nave- deni poštni naslov pa boste dobivali le po- ročila. In lahko se izkaže, da boste presenečeni nad tem, koliko sistemov znotraj in zunaj vašega podjetja pošilja pošto. Za nekatere morda sploh niste vedeli. Treba bo vložiti kar nekaj dela, preden boste ugotovili, ka- teri od teh strežnikov so dejansko vaši, ka- teri pa ne. Pasti seznamov RBL Realtime Blackhole List (RBL) je učinko- vit mehanizem filtriranja elektronske poš- te, ki ga uporabljajo končni strežniki. Teh seznamov obstaja kar precej, uporaba mno- gih je tudi brezplačna. Na tovrstnih listah se zbirajo IP-naslovi poštnih strežnikov (na lis- tah DNSBL, ki so podobne, se zbirajo tudi nazivi domen), ki se ne držijo pravil pri po- šiljanju pošte. Kako poštni strežnik oziroma domena pride na listo RBL? Eden izmed razlogov je, da določena lista RBL uporablja elektron- ske naslove, ki so vaba za pošiljatelje ne- želenih sporočil. Čim »prileti« pošta na tak naslov, je jasno, da gre za elektronske smeti, in tako se IP-naslov strežnika oziroma domena znajde na črnem seznamu. Svetujemo, da seznamov poštnih naslovov nikoli ne kupu- jete na trgu, kajti to tudi ni v skladu z zako- nodajo GDPR, marveč jih izbirate sami. Le tako boste zanesljivo na varni strani. Ko ciljni poštni strežnik preverja pove- zavo, s katere pride določeno elektronsko sporočilo, bo najprej preveril, ali je IP-na- slov pošiljatelja na kateri izmed teh list. Največkrat je v nastavitvah spam filtriranja nastavljeno preverjanje več tovrstnih list in običajno je, da se pošta zavrne že v prime- ru, če je prišla s strežnika, ki je na enem iz- med teh seznamov. V vsakem primeru je to kar brutalen test koristnosti elektronske pošte in ne dopušča napak pri upraviteljih poštnega sistema. Ko se vam torej zgodi, da prejemniki ja- dikujejo, da ne dobijo vaše pošte, je prvi korak, da preverite, ali se je vaša domena znašla na kateri izmed številnih list RBL ali DNSBL. Če ste povsem običajen pošiljatelj elektronske pošte, je malo verjetno, da ste si sami zakuhali težavo s črnimi listami. Če pa imate pošto pri ponudniku spletne- ga gostovanja (kar, mimogrede, ni najbolj priporočljiva praksa), je najverjetneje ne- kdo od uporabnikov, ki so na istem strež- niku, staknil virus ali pa se dejansko igra z vžigalicami. Nauk: če niste povsem prepričani, da ste edini uporabnik strežnika za elektronsko pošto, lahko z neodgovornim pošiljanjem škodite ne le sebi, marveč tudi drugim. Tudi oblika in vsebina štejeta SPF, DKIM in DMARC in tudi RBL so zelo tehnični detajli, ki vsak po svoje prispevajo k temu, ali bo pošta pristala v mapi »Preje- to« ali v »Neželena pošta«. Ko je zgoraj omenjeno urejeno, pa se je treba lotiti tudi vsebine, ki jo v svojih pro- mocijskih (množičnih) e-mail sporočilih pošiljate. Ni namreč vseeno, kako je spo- ročilo oblikovano in katere besedne zve- ze uporabljate. A to je že tema za povsem drug članek.  < Če prejemniki ja dikujejo, da ne dobijo vaše pošte, preverite, ali se je vaša domena znašla na listi RBL ali DNSBL. 74 november 2020 NASVETI PISMA BRALCEV= Sevanje Telemach Unifi? Zdaj se veliko govori o sevanju, ki ga povzročajo elektronske na- prave, zlasti 5G. Rad pa bi opozoril na Unifi, ki ga je zgradil in ga upo- rablja Telemach. Ko so ga pred leti postavili, so zapisali, da deluje ne- odvisno od nas, vendar ga lahko iz- klopimo. Ker imam modem le me- ter od računalnika, sem ga želel iz- klopiti, vendar ni šlo. V pogovoru z operativcem mi je ta povedal, da ga lahko izklopijo le oni. In so ga, če lahko verjamem na besedo. Za- nima me, ali lahko Telemach upo- rablja moj modem tudi za posredo- vanje telefonskih povezav komur- koli. Tudi s pravnega vidika. Veči- na uporabnikov Telemachovih mo- demov za to sploh ne ve ali ni bila pozorna. Vsak telefonski pogovor pov- zroča tudi dodatno sevanje. Ko- likšno sploh je? Kaj to pomeni za nas, uporabnike Telemachovih sto- ritev? Ali je Unifi formalno dopu- sten? In še kaj ... Franko Če so vam povedali, da je na vašem modemu ugasnjen Unifi, predvidevamo, da tudi je, lah- ko pa sami preverite. Z aplika- cijo za pametne telefone Unifi (telemach.si/aplikacije/unifi) lahko preverite dostopne točke (to ne zahteva prijave). Unifi privze- to ni vključen, torej večina upo- rabnikov Telemachovih storitev tega nima vključenega (tudi mi smo med njimi). Sicer pa se vašega modema ne uporablja za posredovanje tele- fonskih klicev, saj bi to zahtevalo še kar nekaj dodatne tehnologi- je v ozadju. Unifi posreduje Wi- -Fi signal podobno, kot če bi na lastnem usmerjevalniku vključili še omrežje za goste, recimo. Kar se tiče sevanja, je zanimi- vo, da bi lahko z oddajnikom, ki bi ga imeli v hiši, prišli celo do manjšega sevanja. Telefoni pač bolj »sevajo« tam, kjer je signal slab. Če je močnejši signal, je se- vanja telefonov dejansko manj. Pred časom smo preizkusili mo- dem, namenjen ravno lokaci- jam, ki imajo zelo slab signal za telefone (denimo restavracije z debelimi stenami, vinske kleti in podobno), in taka zadeva kljub umestitvi v sam prostor zmanj- ša količino sevanja, ki ga prej- memo. Toda da smo si povsem na ja- snem – kot je pred leti zapisal eden izmed naših avtorjev –, več sevanja bomo prejeli, če na son- čen dan pomolimo glavo sko- zi okno kot pa med telefonskim pogovorom, kjer držimo telefon tik ob glavi. Priporočamo nje- gov odlični članek na to temo: www.monitor.si/clanek/pozor-seva- nje/167593/ Kakšen monitor? Imam grafično kartico AMD Rade- on R5 200 Series. Kako velik zaslon je optimalen za to kartico? Kakšna naj bo resolucija zaslona, da bo sli- ka najboljša? Zdravko Pod to oznako se je prodaja- lo veliko različnih grafičnih kar- tic. Na spletu najdemo, da je naj- osnovnejša zmožna ločljivosti do 2.560 × 1.600 pik. Velikost za- slona niti ni tako vezana na samo kartico kot na to, kaj vam odgo- varja – kolikšen zaslon si želite, kako daleč od njega sedite. Naj- bolj standarden zaslon po diago- nali meri 24 palcev, ločljivost je pri tem 1.920 × 1.080 pik (vča- sih 1.920 × 1.200 pik), nasle- dnji korak navzgor po velikosti so 27-palčni zasloni. Cenejši imajo enako ločljivost, a se bolj priporo- ča višjo, denimo 2.560 × 1.440 pik, kar naj bi ta kartica podpira- la. Odločitev za eno ali drugo pa je, kot rečeno, vaša. Vsekakor pa morate tudi v Windows nastaviti pravo ločljivost, torej najvišjo, ki jo podpira zaslon. Kateri monitor Iščem teste monitorjev (27–32 in- čev), a v rubriki Testi nimate po- sebne kategorije zanje. Kako naj jih najlažje najdem? Kdaj ste imeli za- dnje primerjalne teste oziroma ali jih načrtujete v kratkem? Namen: • delo od doma (pisarniško delo, programiranje ...), • klasična domača raba (splet, MS Office, gledanje filmov ...), • občasna »hobi« obdelava foto- grafij (Lightroom ...). Verjetno bom kupil dva enaka za- radi efektivnejšega dela od doma. Običajno »zgornji srednji« razred. Tale mi je padel v oči, je pa res, da že dolgo (10+ let) nisem kupo- val monitorja, tako da nisem ravno v stiku s časom: Dell 2719d. (Dobro, vem, da matrika TN ni dobra ideja.) Testov na spletu (še) nisem gle- dal (itak ne vem, katere »lestvice« so objektivne, ne pa sponzorirane), zato sem šel najprej k vam »pofirb- cat«. :) Mimogrede, kakšno rešitev pri- poročate, če bi želel postavitev, da imam dva vira slike (domači in službeni računalnik) in hočem eno- stavno preklapljati vir slike za en ali oba monitorja? Blaž Zadnja leta za tako rabo pri- poročamo večinoma ravno Del- love monitorje Ultrasharp, torej november 2020 75 PISMA BRALCEV NASVETI = to, kar ste že sami predlagali. Ta hip sedimo za enim od teh v tem razredu (sicer velikosti 24 pal- cev), doma je še eden (spet 24). Skratka, to je za ta denar odli- čen monitor. Zelo dobra kako- vost slike (barv), mat prevleka (torej zelo malo odbojev), zelo kakovostno stojalo in vsi potreb- ni vmesniki. Kar se tiče dveh virov, pa smo imeli v času korone na en moni- tor priklopljena dva računalnika –namiznega prek DisplayPor- ta, testnega (za preizkus proce- sorjev AMD) pa na HDMI. Tako smo samo na monitorju s tip- kami preklapljali med enim in drugim vhodom. Sicer ni najbolj elegantno, ker sta bili zraven še po ena tipkov- nica in miš, ampak pri preno- sniku je to mogoče manjši pro- blem. Obstajajo naprave, ime- novane KVM, na katere priklo- pimo monitor, miš in tipkovni- co, na drugi strani pa oba raču- nalnika in je tako isti komplet (monitorja, miši in tipkovnice) za oba, a so kar drage. Solidna alternativa bi bila uporaba programa Input Direc- tor. Tega namestimo na obe na- pravi, ko potisnemo miš čez rob prvega računalnika, pa ta »pre- skoči« na drugega. Še tretja al- ternativa je remote desktop – re- cimo Chrome Remote Desktop. Namestimo ga na prenosnik in tako do njega uredimo trajen dostop, na PC pa do njega do- stopamo prek zavihka v Chro- mu. Igralni računalnik Sin je »našparal« svoj denar in si kupuje »gejming pc« po delih. Jaz sem prestar, da bi bil na tekočem :) Mali je naštudiral, kaj potrebuje, vas pa bi prosil za preveritev: • kaj še potrebuje od delov, • ali je trgovina, kjer bi kupoval, v redu. Zamislil si je naslednje kompo- nente: CPU: Ryzen 7 2700x AMD GC: Radeon Rx5700 XT AMD MB: Aorus X470 Gaming 7 WiFi RAM: GSkill TRIDENTZ 32 Gb (DUAL CHANNEL, 3200MHZ) napajalnik: CORSAIR RM850I (+80 GOLD RATED) SSD 2T Trgovina: computeruniverse.net Luka Najprej, tole je odlična sesta- va, ne bi se je branili :-) Edino, kar bi morda spreme- nili, je napajalnik, ki je po moči zmogljivejši, kot ga bo potrebo- val – dovolj bi bil že 650 W, reci- mo. Ni pa nič narobe z zmoglji- vejšim napajalnikom, le preve- riti velja razliko v ceni, delova- lo pa bo enako dobro. Seveda če se ne bo navijalo procesorja ozi- roma dodajalo še veliko opreme (navadnih diskov in podobno), kjer pride zmogljivejši napajal- nik prav. Poleg naštetega manjka še ohišje – to je precej osebna pre- ferenca. Za igričarske računal- nike se običajna izbira ATX Mid Tower, med bolj priznanimi podjetji so Corsair, Fractal De- sign, Lian Li, Phanteks, NZXT, be quiet! ... Malce poglejta, kaj je na voljo v trgovini, kjer bosta kupovala. Nekateri imajo stekle- no stranico, da se vidijo vse mo- goče ledice, drugi merijo bolj na tiho delovanje itd. Naj podpi- ra hladilnike do 165 mm in gra- fične kartice do vsaj 280 mm (še raje, kaj več, recimo čez 300 mm). Boljše ohišje pomeni laž- je sestavljanje in naknadno popravljanje oziroma menjava- nje komponent, boljše hlajenje in s tem tišje delovanje. Priporočili bi še hladilnik za procesor. Ta je sicer že v kom- pletu s procesorjem, ampak je bolje kupiti third-party hladil- nik, ki je občutno zmogljivejši in zato tišji, denimo Cooler Ma- ster Hyper 212 Evo, ki stane ne- kje med 30 in 40 EUR. Spletne strani ne poznamo, ampak glede na to, da so Nem- ci, ne bi smelo biti težav. Nadzor nad nadgradnjami v Windows 10 Home Prav pred kratkim sem nekje pre- bral kratko novico, da so menda v Windows 10 Home omogočili na- tančnejši nadzor nad Microsoftovi- mi nadgradnjami, tak kot je to ure- jeno v Windows 10 Pro. Vendar pa zdaj te novice ne morem več naj- ti. Sem res to kje bral ali se mi je samo sanjalo? Matic Microsoft je že lani v Win Home uvedel dve novosti – ena je možnost odložitve nadgra- denj za daljši čas (en mesec), druga pa je ločena namestitev večjih nadgradenj (Feature Up- date). Tudi s to lahko po novem dlje časa odlašamo ali pa jo roč- no zaženemo v meniju za nad- gradnje.  76 november 2020 NASVETI PRO ET CONTRA= Igralni računalniki, strupeno nevarne igralne grafične kartice, igralni monitorji… Ali res potrebujmo vse te tisoče evrov, ko nas zamikajo računalniške igre? gre so na mobilnih te- lefonih prisotne od vse- ga začetka. Njihov ra- zvoj je napredoval sorazmer- no z zmogljivostjo aparatov. Od preprostih kač in vseprisotne- ga Tetrisa smo prišli do mobil- nih različic iger Fortnite in He- arthstone. Napredek je več kot očiten in telefon (skupaj s ta- blico) v primerjavi z računal- nikom in s konzolami povsem enakovredna platforma za igra- nje iger. Telefon nima tipkovnice ali miške niti igralnega ploščka, a vseeno navduši s preprostim nadzorom v najzahtevnejših igrah. Zasloni sodobnih mobil- nih naprav so kakovostni in iz leta v leto večji. Občutljivost na dotik je zanesljiva in se v igrah, narejenih zanj, odlično obnese. Igre, ki tečejo na telefonih, res niso visokoproračunski naslovi s konzol in pregrešno dragih ra- čunalnikov, vendar so dostopne vsepovsod, v vsakem trenutku. Telefon je postal naš najzvestej- ši spremljevalec in v hipu preže- ne dolgčas, ko na njem požene- mo trenutno najljubšo igro. Mobilni naslovi so name- njeni igranju po manjših košč- kih, ki pa se hitro lahko spre- vržejo v celodnevne seanse, saj igre za telefone običajno ponu- jajo ogromno zabave za malo denarja. Razvoj mobilnih iger je veliko cenejši kot razvoj na- slovov AAA za konzole in raču- nalnike, zato razvijalci poskr- bijo za res široko paleto izdel- kov, kjer slehernik najde nekaj zase. Mobilne igre so primer- nejše za mlajše, ljudi s posebni- mi potrebami, večkrat spodbu- jajo ustvarjalnost in učenje kot večji projekti na računalnikih ali konzolah. Razvijalci mobil- nih iger večkrat razmišljajo zu- naj ustaljenih okvirov, kar jim omogoči pisana strojna opre- ma. Lep primer so igre, ki iz- koriščajo obogateno resničnost AR in igralce spodbudijo h giba- nju na svežem zraku. Igre na te- lefonih so se vrnile v dobre sta- re čase, ko ni bila najpomemb- nejša le grafika, ampak tudi zgodba, igralna mehanika ozi- roma vse, kar sodi k njihovemu osnovnemu poslanstvu – dobri zabavi. Trg mobilnih iger je že danes največji in je v preteklem letu v blagajne udeležencev prinesel 68,5 milijarde ameriških dolar- jev! Za primerjavo naj povemo, da so konzole prislužile »le« 48 milijard USD, računalniki pa 36. Na Kitajskem je 586 milijo- nov aktivnih mobilnih igralcev, v ZDA 203, njihovo število pa se veča tudi drugod po svetu. Mo- bilne igre so igranje približa- le novim ciljnim skupinam, 63 odstotkov mobilnih igralcev je ženskega spola. Ker se trend še zdaleč ne umirja, temveč zgolj raste, pričakujemo, da se bodo razvijalci iger za svoj kos po- gače v prihodnosti borili pred- vsem na mobilnem trgu. Kar preprosto pomeni, da nas čaka- jo še večja izbira in boljše igre. Na telefonu, seveda. Boris Šavc es je, iger na telefo- nih je veliko več kot ti- stih na računalnikih ali konzolah, celo več denarja pri- našajo založnikom. Drži tudi, da so igre na telefonih vedno boljše, strojna zmogljivost te- lefonov skorajda že dosega ne- katere starejše računalnike in konzole, še posebej v zmoglji- vostih 3D. Vendar pa imajo te- lefoni v primerjavi z računalniki in s konzolami vsaj dve ključni težavi – majhen zaslon in slabši vmesnik za komunikacijo igra- lec–igra. Dvomim, da se bo to kadarkoli spremenilo. Telefonski zasloni imajo si- cer marsikdaj celo višjo ločlji- vost od osebnih računalnikov, najnovejši pa celo 120-herčne zaslone (česar manj zahtevni igričarji na računalnikih in kon- zolah nimajo), vendar je majh- nost tista, ki postavlja omejitve. Kar oglejte si kdaj igro Fortnite na računalniku in jo primerjaj- te s tisto na telefonu. Načelno enaka igra, ki temelji na istem igralnem pogonu Unreal Emn- gine, vendar je njena pregle- dnost veliko slabša. Da o igral- nosti ne govorimo – tapkanje s prsti po zaslonu je za nekaj ra- zredov bolj nerodno od upra- vljanja z igralnimi ploščki, ki so se razvijali leta in celo desetle- tja. Tudi upravljanje s tipkovni- co in z miško, kar je običajno na računalnikih, je bolj udob- no in natančno, zato omogo- ča boljše igralne izide. To vedo tudi razvijalci. Epic Games, de- nimo, igralcem tako različnih platform ne dovoli tekmovati med seboj. Poleg tega pa seveda ne mo- remo mimo dejstva, da razvi- jalci iger za telefone lovijo tiste za konzole in računalnike. Za- dnji so tisti, ki postavljajo stan- darde in premikajo tehnološke meje. Vedno močnejši proce- sorji, vedno bolj neverjetno hi- tre grafične kartice, vedno več pomnilnika, vedno več diskov- ja, to je tisto, kar danes le igri- čarji zmorejo popolnoma upo- rabiti. Za pisarniško delo ali splet je danes dovolj vsak ra- čunalnik, ki stane 400 evrov, za vrhunsko igro včasih ni do- volj niti tisti za 3.000. Ste že po- skusili iz Steama namestiti kak najnovejši Doom ali, bognedaj, Microsoftov Flight Simulator? Potem veste, da že sam prenos igre s spleta lahko traja ure in ure, morda kar celo noč. Tudi če imate optično povezavo. Po- tem tudi veste, da po preno- su tudi namestitev traja dolgo, lahko tudi kako urico. In potem tudi veste, da včasih tudi za- gon igre traja nekaj minut, vča- sih celo deset in več. In to na ra- čunalniku, ki ima hiter diskovni pogon SSD M2, 16 GB pomnil- nika, najnovejši procesor in pre- grešno drago grafično kartico. Vendar se izplača – vizual- ni učinek take igre, ki jo povrh vsega poganjamo še na speciali- ziranem, velikem in po možno- sti ukrivljenem monitorju, je za nekaj razredov boljši od tistega, kar zmorejo telefoni. Toda da, telefon je tisto, kar imamo vedno v žepu. Če vam je to dovolj, potem pač ostanite pri telefonskih igricah … Matej Šmid Igre na telefonih niso igre, temveč igrice … Najboljša igralna konzola je tista, ki jo imamo vedno pri sebi I R 78 november 2020 LEGENDE PROTIMONOPOLNA TOŽBA PROTI MICROSOFTUq onec 20. stoletja je za- znamoval sodni primer Združenih držav Ame- rike proti takrat najmočnejše- mu z računalniki povezanemu podjetju Microsoftu. Program- ski gigant je bil v tistem času prava računalniška hobotni- ca, z lovkami na praktično vseh pomembnih področjih razvoja. Razen na področju svetovnega spleta, kjer ga je s svojim brskal- nikom prehitelo podjetje Net- scape. Medtem ko je Microsoft spal na lovorikah in zamudil za- četno spletno eksplozijo, je Net- scape Navigator milijonom upo- rabnikov prvi predstavil užit- karsko spletno pohajkovanje in podjetje iz Redmonda prisilil v razvpit manever hitrega posne- manja (beri: razvoj kopije ob- stoječega programa). Leta 1995 so splavili Internet Explorer in s sumljivimi manevri poskrbeli, da so ga proizvajalci računalni- kov privzeto uporabili. Microsoft se je pod vodstvom najbogatejšega človeka na sve- tu lotil brskalnika Netscape Na- vigator na način, ki je rodil eno največjih tožb v zgodovini. V tožbi so Microsoftu očitali, da je mimo zakona ščitil monopol svo- jega operacijskega sistema, zati- ral tekmece in želel nepošteno vladati na trgu spletnih brskalni- kov. Pojavila se je utemeljena bo- jazen, da bo Microsoftov Inter- net Explorer v navezi z operacij- skim sistemom Windows poko- pal Netscape, postal monopo- list in dominantno vplival na ra- zvoj svetovnega spleta. Odvetni- ki vlade ZDA podjetja niso želeli le oglobiti, saj je bilo tako boga- to, da bi bila tožba brezpredme- tna ne glede na določeno finanč- no kazen, ampak so zahtevali, da se Microsoft razdeli na več manj- ših podjetij. Zavedati se je treba, da so bili to drugi časi, Microsoft in Bill Gates pa v javnosti oboževa- na in čislana kot največja vizio- narja. Zaradi tovrstnega javne- ga mnenja je raja tožbo »poplju- vala«, češ da bo ustavila nadaljnji tehnološki razvoj. Sami sebi de- lamo škodo, so bili enotnega mnenja tisti, ki so se bali, da bo ZDA proti Microsoftu Ob prelomu tisočletja se je v ameriških sodnih dvoranah dogajal proces, brez uspešnosti katerega danes bržkone ne bi bilo Googla, družabnih omrežij in pretočnih storitev, kot jih poznamo. Združene države Amerike so tožile takrat najuspešnejše in nadvse priljubljeno tehnološko podjetje Microsoft. Vzrok? Izkoriščanje monopolnega položaja in zatiranje tekmecev. Dominik Cigala delitev podjetja škodila ekonom- ski rasti. Sojenje se je kljub temu začelo. Glavna zvezda šova je bil odvetnik države David Boies, ki se je izkazal z odličnim navzkri- žnim zasliševanjem glavnih ak- terjev in prič. Najbolj obremenil- na je bila vseeno Gatesova video izjava, ki je svetu pokazala nove vrste kriminalca. To ni bil mafij- ski boter s cigaro v ustih, temveč na videz bogaboječ računalni- kar. Na video posnetku se je Ga- tes očitno izmikal odgovarjanju na vprašanja o poslovnih prije- mih iz preteklosti, hkrati pa raz- kril delček svoje problematične osebnosti, ki so jo očividci pri- merjali z Napoleonom. V medijih se je prvič pojavil drugačen an- tijunak, ki je spočel trend, ki so K  Netscape je s svojim spletnim brskalnikom prehitel Microsoft in čez noč postal njegov največji trn v peti.  Spletni brskalnik Internet Explorer je bil kaplja čez rob in Microsoftu je grozila prisilna delitev podjetja.  Odvetnik David Boies je bil osrednja zvezda procesa, ki je odkril novo vrsto kriminalcev. november 2020 79 PROTIMONOPOLNA TOŽBA PROTI MICROSOFTU LEGENDE q mu so sledili Steve Jobs, Jeff Be- zos in drugi. Zmagala je država, ki ji je uspelo dokazati, da je Micro- soft imel splet za grožnjo in se ga trudil ukrotiti. Predsedujoči so- dnik je Microsoftu zaukazal de- litev podjetja. Odvetniki velika- na iz Redmonda so se pritožili in uspeli s pritožbo na osnovi ame- riške zakonodaje, ki monopo- la izrecno sploh ne prepoveduje. Microsoftu je bilo treba dokaza- ti, da je monopolni položaj izra- bil in izkoristil, se kartelno dogo- varjal, silil druga podjetja k neže- lenim ukrepom ter v končni fazi neupravičeno višal ceno za konč- nega kupca. O uspešnosti zadnje- ga je pritožbeno sodišče jasno in glasno podvomilo, zato sta sprti strani sklenili dogovor. Microsoft bo opravil nekaj vedenjske tera- pije, ki mu bo zbila veselje do na- silnega obnašanja, zato ga ne bo treba razbijati. Med drugim so morali programsko kodo deliti s tujimi programerji. Primernost kazni je še danes vprašljiva, a ja- sno je, da je Microsoft pripravila do večje previdnosti, kar je bilo dovolj za prostor, ki so ga izkori- stila številna manjša podjetja. Ga- tesov Microsoft je ostal enak, dr- žava ZDA pa nikoli več ni in tudi v prihodnje ne bo dovolila, da bi eno samo podjetje postavljalo pravila na področju tehnološke- ga razvoja. Črne napovedi se niso uresni- čile, razvoj in inovacije so vzbr- steli kot nikoli prej, odprti trg pa je ZDA ustoličil za vodilno silo tehnološkega sveta. Po hudem boju je zmagala vlada ZDA, ro- dili so se novi velikani, Microsoft je postal prijaznejši, Bill Gates pa človekoljub. Vendar nevarnost ostaja in ljudje se je težje zaveda- jo. Že Microsoft je dognal, da se monopolizem lažje skrije, če pu- sti denarnice končnih uporabni- kov (na videz) pri miru. Internet Explorer je bil zastonj, čeprav je z njim velikan iz Redmonda na- meraval konkurenco uničiti. Da- nes sta enako brezplačna Google in Facebook. Ljudje smo zado- voljni, čeprav vemo, da zastonj kosila ni in nekje morata služiti, nadzorniki pa ju (in druge) pu- stijo za zdaj pri miru, saj so pre- več neodločni, da bi se podali v desant, kakršnega je na lastni koži doživel Microsoft. Zmaga ZDA je bila neznan- sko pomembna. Kdo ve, kaj bi se zgodilo na tržišču, če bi ob teh- nološkem bumu Microsoft ob- vladoval vse tri osrednje pod- porne stebre industrije (opera- cijski sistem, aplikacije in sple- tno brskanje). V času sojenja je bil Google še v povojih, majhno podjetje, ki zagotovo ne bi niko- li preseglo velikosti današnje- ga Microsoftovega Binga. Na- mesto Facebooka bi družabno omrežje svetu predstavil Myspa- ce. In podobno. Res so se sčaso- ma na trgu drugačnih razme- rij moči rodili novi velikani, ki spominjajo na zlobne gigante iz preteklosti, a večinoma vladajo zgolj eni veji tehnološkega razvo- ja in so stalno pod budnim oče- som javnosti. Sporne prakse iz preteklosti so bolj ali manj poza- bljene, Facebook ne more prisili- ti Appla, da bi na telefone iPhone namestil le njegovo storitev, ena- ko kot podjetje iz Cupertina ne more zapovedati Amazonu naj prodaja le tablice iPad, ker v na- sprotnem primeru ne bo proda- jal ničesar z logotipom ugriznje- nega jabolka. Še zdaleč pa nismo varni. Ko so Marka Zuckerberga na zaslišanju pred ameriškim se- natom prosili, naj pove ime naj- večjega tekmeca, storitev, ki bi ljudem nadomestila družabno omrežje Facebook, če ne bi bili več zadovoljni z njim, vprašanje ni dobilo odgovora. Poleg Face- booka sta namreč največja Insta- gram in Whatsapp, ki pa sta že nekaj časa v lasti podjetja gospo- da Zuckerberga.   Priljubljeni Bill Gates je na procesu pokazal svojo temnejšo plat in postal osrednji krivec za poraz na sojenju.  Tudi današnji velikani se večkrat znajdejo na zatožni klopi (na sliki prvi človek družabnega omrežja Facebook na zagovoru pred ameriškim senatom), a jo običajno odnesejo zgolj z nekaj praskami.  Malo je manjkalo pa bi se znašli v alternativni prihodnosti, kjer bi bil najbolj priljubljen spletni iskalnik na svetu Microsoftov Bing. 80 november 2020 IZKLOP POGLED NAZAJq ri Applu se bo zgodovi- na spet pisala od začet- ka. Junija je v San Fran- ciscu na konferenci za razvijalce Applov šef Steve Jobs oznanil, » ... da govorice držijo«. Apple je ves čas razvoja novega operacij- skega sistema Mac OS X poleg »običajne« različice za Mace po- tihem razvijal tudi različico, ki je tekla v računalnikih z Intelovim procesorjem. Projekt je bil znan pod kodnim imenom Marklar. Po petih letih molka in le občasnih govoric so v Applu popolnoma presenetili in obja- vili, da bodo med letoma 2006 in 2007 opravili popoln pre- hod s strojne osnove PowerPC na Intelovo osnovo x86. Ta- koj po konferenci so razvijal- ci za 1000 dolarjev lahko kupi- li komplet za prehod (Develo- pers Transition Kit). Ta vsebu- je razvojno različico okolja Mac OS X 10.4 za Intel (tako imeno- vani OSX86), v ceno pa je vštet tudi enoletni najem ustreznega računalnika – tj. Maca s proce- sorjem Pentium 4 pri taktu 3,6 ony je predstavil novo linijo internetnih tele- vizij, ki so opremljene s programsko opremo Google TV, in tako za Logitechom postal drugi izdelovalec s ponudbo te- levizijskega sistema iskalnega gi- ganta. Zasloni so na voljo s 24-, 32-, 40- in 46-palčnimi diagonalami, vsi razen prvega imajo osvetli- tev LED, na voljo so po štiri vrata USB in vhodi HDMI, znajo se po- vezati v omrežja Wi-Fi, cene pa so med 599 in 1399 dolarji. Google TV prinaša dostop do številnih internetnih storitev, kot so Twitter, YouTube, Hulu, Net- flix in Pandora, na voljo so apli- kacije za Android, za brskanje pa skrbi Chrome. Zanimiv je daljinski upravljal- nik, ki je nekakšna kombinacija igral- ne palice za PlaySta- tion 3 in tipkovni- ce QWERTY. Novi modeli so že napro- daj v ZDA, čakamo pa jih tudi na stari celini. PRED 10 LETI Sonyjev Google TV PRED 15 LETI Apple in Intel z roko v roki S P GHz (priljubljeno imenovanega Mactel). Apple je takoj dal jasno vedeti, da ne bo dovolil, da bi Mac OS X tekel na navadnih pecejih. V sis- tem je vgrajena podpora Infineo- novemu čipu TPM (Trusted Plat- form Module). To pomeni, da lahko v Applu nadzirajo, na ka- terih računalnikih bo OS X lah- ko tekel in na katerih ne. In gle- de na to, da kalifornijski velikan zasluži večino svojega cvenka s prodajo strojne opreme, izida ni bilo težko predvideti – Apple želi biti edini, ki bo zalagal trg z Mac- teli. Toda poznavalci so zatrje- vali, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo hekerji zlomili zašči- to in omogočili delovanje OSX86 tudi na »navadnih« pecejih (ne- kateri so celo špekulirali, da je to del Applove strategije, ki bo pri- pomogla k še večji priljubljenosti OS X). Niso se zmotili. Že po ne- kaj tednih so se v spletu razširi- la poročila, ki so potrjevala te na- povedi. V omrežjih za izmenjavo datotek so se znašle diskovne sli- ke sistema OSX86, s katerimi je pogumni uporabnik lahko bolj ali manj zapleteno na peceju po- gnal OSX86. Med spletišči z obi- lico informacij o postopku name- ščanja vodi OSX86 Project (www. osx86project.org). rišel je leta 2001 in postal stalnica številnim internetnim uporabnikom. Govorimo seveda o širokopasovni tehnologiji ADSL, ki je marsikomu omogočila stalno, hitro in ne predra- go povezavo v internet. Standard ADSL definira kanala 8 Mb/s (k uporabniku) in 1 Mb/s (od uporabnika), a v Sloveniji take hitrosti nikoli ni bilo mogoče do- seči. Včasih so bile najhitrejše dostopne povezave 8 Mb/s proti upo- rabniku in 768 Kb/s od njega (to navadno zapišemo kot 8M/ 768K), dandanes pa lahko najamemo le povezavo do 4M/700K. 8M ADSL dobite le, če pri Siolu kupite paket z IP televizijo. Zadnje čase se vse večkrat omenja tehnologiji ADSL 2+ in VDSL. Prva je nadgradnja standarda ADSL, ki omogoča hitrosti do 24 Mb/s do 3,5 Mb/s od njega. Še bolj zanimiv bo verjetno VDSL, ki poleg asi- metričnih omogoča tudi simetrične prenose (enaka hitrost od upo- rabnika in k uporabniku) in je zaradi tega zelo zanimiv za podjetja z lastnimi strežniki. Prvi je VDSL ponudil novi akter na slovenskem trgu, T-2. Ponudili so velik izbor paketov od 1M/256K do 20M/10M, med katerimi po za- nimivosti izstopata 1M/1M (za 6000 SIT na mesec) in 10M/10M (za 14.000 SIT). Zahtevana maksimalna oddaljenost od centrale je 1200 metrov, kasneje pa bodo to mejo morda dvignili. PRED 15 LETI ADSL - do 8 megabitov in naprej P 82 november 2020 arnost je danes resnič- no na tapeti, o njej lah- ko poslušamo in bere- mo dnevno. Ta pa oni vdor, na- pad, škoda … Kdo je kriv, da to tega prihaja? Ti grdi, zli in fi- nančno ali politično motivirani napadalci ali nič hudega slute- či ali tudi (vsaj delno) nesposob- ni posamezniki in podjetja, ki naj bi poskrbeli za zaščito svojih po- datkov oziroma poslovanja? Od- govori naj si vsak sam ... Informacijska varnost je da- nes na prepihu. O njej se pogo- varjajo celo politiki. In pogovar- jajo se bistveno preveč in nepo- trebno. Samo poglejte vmešava- nje ameriške in drugih politik v poslovanje pretežno kitajskih podjetij. Naj ne zaupamo termi- nalski opremi velikana Huawei, nas svarijo. Še več, radi bi dose- gli celo prepoved njene uporabe. A o t. i. stranskih vratih, ki jih je imela in zelo verjetno še ima terminalska oprema proizvajal- cev Cisco, D-Link in drugih, se nič ne sliši. Vsaj ne v istem stav- ku. Ali pa o ranljivostih Micro- softove in Sonyjeve programske opreme. Ne, saj so oni »zavezni- ki« in ne os ali sila zla. Lepo vas prosim … Živimo v času, ko po- samezne države ustvarjajo (in plačujejo) vojske hekerjev, zato se ne slepimo, da si želijo viso- kega praga kibernetske varnosti. Kako bi potem vedele, kaj poč- ne bližnji sosed ali daljni »sovra- žnik«? Podjetja so in bodo za zagota- vljanje varnosti svojega IT-okolja in podatkov uporabljala opremo, ki ji lahko zaupajo. Torej bodo o njej sodila sama. Tako kot odlo- čajo o varnostni strojni in pro- gramski opremi. Tudi ta je na ta- peti – kitajski, ruski, izraelski in drugi »eksoti«, pa naj bodo še takšni specialisti, na Zahodu niso zaželeni. Prepoznate vzorec? Se- veda ga. Dejstvo je, da večina napadal- cev danes v podjetja vstopa prek omrežja. Ta bi zato nujno mora- la urediti zaščito omrežja, ven- darle je večina podjetij še nima. K sreči jim pri tem utegnejo ne- koliko pomagati telekomunika- cijska podjetja, predvsem ponu- dniki njihovega dostopa do in- terneta, ki so prepoznali poslov- no priložnost v nudenju storitev varovanja njihove »pipice v svet«. Ali pa še bolje, če razmere in fi- nance to dopuščajo, kar nudenje storitev varnostno-operativnega centra za najdonosnejše panoge. A skoraj vse, z izjemo dejavno- sti varnostno-operativnega cen- tra, so pasivni varnostni meha- nizmi. Ki so bili učinkoviti ne- koč, danes pa je treba napadal- ce aktivno iskati. Po omrežju, v sistemih in aplikacijah, kodi … Predpostavljati je treba, da smo že napadeni, biti moramo na preži. Napadalcem je treba po- staviti veliko ovir, saj si s tem ku- pimo čas za obrambo. Medtem ko se napadalec prebija prek po- žarne pregrade, protivirusnega programa, omrežnega skenira- nja in celo algoritma umetne in- teligence, ki išče anomalije v ob- našanju programske ter strojne opreme in uporabnikov, lahko tudi varnostni strokovnjaki od- krijejo, da je nekaj narobe in na- padalca blokirajo, še preden bi povzročil večjo škodo. Za konec pa še o (delni) tabu temi. Najšibkejši člen varnostne verige smo ljudje. A če naj pod- jetja zaupajo zaposlenim, mora- jo ti najprej postati zaupanja vre- dni. Do dviga informacijske var- nosti tako vodi predvsem (stal- no) izobraževanje.  Kje pa vas varnost žuli? MIRAN VARGA V N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 84 88 92 94 90 Novice Statistika, ki boli: več varnostnih incidentov, večja škoda DevOps morajo postati DevSecOps Kaj pa človeški požarni zid? Pandemija je spremenila varnostne prioritete 84 november 2020 MONITOR PRO Družba IBM je najavila veli- ko spremembo, saj se bo v letu 2021 razdelila v dve samostojni družbi. Odločitev so sprejeli, ker se želijo v okviru sedanje druž- be IBM osredotočiti na poslov- ne priložnosti z večjo dobičkono- snostjo, kamor sodijo oblačne storitve in področje umetne in- teligence. Obenem pa verjame- jo, da lahko vse ostale storitve, ki bodo združene v novo družbo brez dokončnega imena (zača- sno jo kličejo NewCo), še naprej uspešno konkurirajo na tržiščih, kjer so prisotni. Nova družba, ki bo imela letni promet v višini 19 milijard dolar- jev, bo osredotočena predvsem na infrastrukturne storitve in z njimi povezane izdelke. Za pri- merjavo, v letu 2019 je IBM imel skupne prihodke v višini 78 mi- lijard dolarjev, torej bo z novo družbo izločena približno četrti- na prihodkov. Najavljeni korak razdeli- tve, ki bo zaključen predvi- doma do konca leta 2021 in bo stal prividoma 5 mi- lijard dolarjev, za mnoge poznavalce ni preseneče- nje. Vrednost delnic se je po najavi dvignila za sko- raj 7 odstotkov, kar pome- ni, da so tudi vlagatelji pri- trdili, da je to korak v pra- vo smer. Za IBM to ni prva tovrstna po- slovna dezinvesticija. Leta 2005 so družbi Lenovo prodali oddel- ke za osebne računalnike PC, nato pa 2014 še oddelek za stre- žnike. Leta 2015 so opustili tudi lastno proizvodnjo polprevodni- ških izdelkov, čeprav so zadrža- li oddelke za projektiranje elek- tronskih vezij. V računalniški industriji take poslovne odločitve niso novost. V bližnji preteklosti je leta 2015 podobno potezo naredila druž- ba Hewlett-Packard, ki je izloči- la izdelke in storitve za poslovno rabo v ločeno družbo HPE (He- wlett Packard Enterprise), med- tem ko se je matična družba osredotočila na osebne računal- nike, tiskalnike in neka- tere druge potrošniške iz- delke. Tokratna sprememba v družbi IBM kljub temu predstavlja največjo po- slovno spremembo v zgo- dovini podjetja. IBM se na ta način želi osredotočiti na nove priložnosti in naj- verjetneje resneje tekmo- vati z ostalimi ponudniki storitev v oblaku. Glavni katali- zator sprememb v družbi je bil nakup družbe Red Hat, ki pred- stavlja glavno sredstvo za boj s konkurenco. Google je predstavil prevetri- tev poslovne storitve G Suite, ki se po novem imenuje Google Workspace. V sklopu najdemo Gmail, Docs, Meet, Sheets in Calendar, po novem bodo še nekoliko bolj integrirani. Tako bomo lahko v zavihku, kjer imamo odprto skupno tabelo Sheets, sproži- li video klic za vse, ki so aktiv- ni v njej. Ali pa bomo v Gmai- lu neposredno ustvarili nov do- kument in ga hkrati delili s so- delavci. Novosti bo kar veliko, poslov- nim uporabnikom bodo na vo- ljo v naslednjih dnevih in tednih. Uporabniki brezplačnih razli- čic pa bomo na novosti čakali nekoliko dlje – pravijo, da bodo prišle »v nekaj mesecih«. Poslov- nim uporabnikom bodo omogo- čili nov paket Business Plus, ki bo prinesel dodatne možnosti za upravljanje naprav. Nove bodo tudi ikone teh storitev, nekoliko bolj barvite bodo. Podjetje Cisco bo moralo pla- čati kar 1,9 milijarde dolarjev vi- soko kazen podjetju Centripetal Networks, ker so ukradli njihove patente s področja omrežne var- nosti in izrinili malo podjetje iz dobičkonosnih pogodb z ameri- ško vlado. Sodišče je razsodilo v prid male družbe po presenetlji- vo kratkem sodnem postopku, v katerem se je izkazalo, da je na sodišče Cisco prišel zelo sla- bo pripravljen in s slabimi argu- menti. Prva zaslišanja (zaradi pandemije na daljavo) so bila opravljena v juniju, konec sep- tembra pa je bila že izrečena sodba. Podrobnosti zgodbe so izpod časti za tako priznano podje- tje, kot je Cisco. Centripetal Ne- tworks je pred časom razvil sis- tem za omrežno zaščito pred na- padi, ki ga je delno financiralo ameriško ministrstvo za domo- vinsko varnost. Ker je bila no- vost zelo zanimiva, je Cisco v le- tih 2015 in 2016 začel pogovo- re o sodelovanju. Zadeve so bile tako daleč, da so se lastniki druž- be Centripetal Networks že do- govarjali za prodajo podjetja kor- poraciji Cisco. Kot so se izrazili na zaslišanju, pa jih je na njihovo presenečenje Cisco pustil na cedilu, ko so »že bili na oltarju«. Namesto tega je leto kasneje v svoje izdelke vgra- dil podobno tehnologijo in za- vračal kakršnekoli zahtevke za licenčne pravice. Še več, Cisco je avtorje izrinil iz pogodb z ame- riško vlado, češ da je tehnologi- ja nekdanjega partnerja preveč komplicirana, sam pa po naved- bah sodnika ustvaril zelo velike dobičke s svojimi izdelki. Sodišče se je zaradi tega od- ločilo za izredno visoko kazen. Zahtevano odškodnino v višini nekaj čez 750 milijonov so po- večali za 2,5-krat, ker je bilo v postopku Ciscu dokazano, da je namerno in na grozljiv način kršil pravice manjšega podjetja. Poleg tega bodo morali v nasle- dnjih letih družbi Centripetal Networks plačevati letne licenč- ne pravice. U IBM se bo razdelil v dve podjetji U G Suite je po novem Google Workspace U Cisco kaznovan za krajo patentov s kaznijo 1,9 milijarde dolarjev NOVICE november 2020 85 Čeprav za tehnologijo interne- tnih stvari (IoT) še vedno velja, da je ena najobetavnejših tehnologij prihodnosti, ne nazadnje zaradi nje argumentirajo potrebo po pre- hodu na mobilno tehnologijo 5G, najnovejša raziskava družbe Ca- nalys prikazuje precej bolj megle- no stanje na tem področju. Canalys navaja, da danes ve- lika večina projektov IoT nasede in pogosto ne preživi faze preiz- kušanja koncepta (PoC). Po ne- kaj letih velikega navdušenja se zdaj celotna industrija streznjuje, kar se kaže tudi v višini investicij v letošnjem letu. V istem obdo- bju lani je bilo v pilotske projek- te IoT vloženih 1,3 milijarde do- larjev, letos pa le pol milijarde. Ti zneski veljajo za zasebni sektor in ne vključujejo državno finan- ciranih razvojnih projektov. Res je, da je bil covid 19 glav- ni razlog, da številni projekti IoT v letošnjem letu niso potekali, kot bi morali, vendar zmanjšanje vlaganja kaže tudi na bojazni za- sebnih investitorjev, da povrni- tve investicije ne bo v sprejemlji- vem času. Če sploh. Toda ankete družbe Canalys jasno kažejo, da težava ni v teh- nologiji ali dovolj ambicioznih projektih, temveč v poslovni kul- turi podjetij, ki so se lotila projek- tov IoT. Veliko jih namreč obtiči v neki vmesni fazi preprosto za- radi slabe komunikacije znotraj in zunaj podjetja. Projekti IoT so vse prepogosto v rokah samo do- ločenega oddelka in nimajo do- voljšne podpore ali razumevanja celotnega podjetja ali celo šir- šega ekosistema različnih pod- jetij, ki bi lahko imela koristi od tehnologije IoT. To je seveda v nasprotju s priporočenimi stra- tegijami za IoT, ki narekujejo po- trebo po digitalni transformaci- ji, torej angažiranosti celotnega podjetja. Druga velika bojazen je težko določljiva oprijemljiva korist ozi- roma čas povrnitve investicij pri projektih IoT. To spet izhaja iz slabe komunikacije med akter- ji in s tem napačnih pričakovanj ali pa preprostega nezaupanjea v projekcije. Po drugi strani pa je po svetu dovolj uspešnih projek- tov IoT, tudi zelo velikih, ki jasno kažejo, da s primerno strategijo rezultati ne izostanejo. U Večina projektov IoT ostane na ravni prototipa NOVICE MONITOR PRO edtem ko tekmeci v svoje videokonferenč- ne rešitve šele vgraju- jejo zmožnosti, zaradi katerih je program Zoom v rekordno kratkem času postal tako prilju- bljen, to podjetje že napoveduje nove izvirne možnosti, s kateri- mi želi pritegniti še več uporab- nikov. Med trajanjem pandemije se je izkazalo, da so program Zoom marsikje uporabili kot sredstvo za organizacijo dogodkov na da- ljavo. Ne samo običajnih spletnih konferenc, temveč kulturnih do- godkov s področja glasbe, gleda- lišča in filma. Zoom zato očitno meni, da je dovolj prostora za specializirano storitev za dogodke, zato so na- javili novo spletno storitev On- Zoom, prek katere bo mogoče spremljati organizirane dogod- ke, tako brezplačne kot plačljive. Zoom meri na zelo širok nabor dogodkov, ki segajo od skupin- ske vadbe (fitnesa) do glasbenih koncertov in vodenih umetniških dogodkov. Na neki način se Zoom po- daja v vode, kjer so že drugi ponudniki pretočnih vsebin, kot sta Youtube in Twitch. Toda Zoom lahko prirediteljem in obi- skovalcem ponudi nekaj več, tako v smeri dvosmernih komu- nikacij kot dodatnih orodij za in- teraktivno sodelovanje v dogod- kih. OnZoom bo med drugim omogočil organizatorjem pro- dajo vstopnic, česar druge plat- forme ne omogočajo. Za zdaj je nova storitev na preizkusu pri uporabnikih v ZDA, kjer lahko iz- birajo med različnimi dogodki s ceno do 50 dolarjev, a je tudi ve- liko takih, ki so brezplačni. Druga pomembna novost, ki je bila predstavljena na konfe- renci Zoomtopia 2020, je podpo- ra za aplikacije Zapps, s katerimi lahko uporabniki razširjajo upo- rabnost videokonferenčnega sis- tema in izboljšujejo uporabniško izkušnjo pri uporabi različnih vi- rov in informacij med trajanjem videokonference. Na Zapps lahko gledamo tudi kot na možnost hitrega dosto- pa in pregleda vsebin ter doku- mentov iz drugih aplikacij. Že na začetku so zbrali pod svoje okrilje 36 različnih priljubljenih ponudnikov in storitev, med ka- terimi so Trello, Slack, Dropbox in Salesforce. Uporabniki Zooma in teh programov bodo tako med pogovori preprosto dostopali do ključnih informacij in jih delili z drugimi, ne da bi bilo treba deliti zaslone aplikacij z drugimi upo- rabniki. Še več, ob funkcionalnosti Za- pps so predstavili tudi precej raz- širjen SDK, s katerimi bodo lahko razvijalci naredili aplikacije, ki so posebej prilagojene za rabo v vi- deokonferenčnem okolju. Ana- litiki menijo, da je s tem Zoom naredil velik korak naprej tam, kjer so drugi ubrali drugačne strategije ali pa tega (za zdaj) sploh še ne pripravljajo. Zoom je spregovoril tudi o svojih obljubah o podpori šifrira- nju videokonferenc (end-to-end encryption, E2EE), kar je bilo na- povedno po javnih očitkih v leto- šnji pomladi. Po štirih mesecih so naredili prvi korak od oblju- bljenih štirih. V naslednjih dneh bodo uporabniki (plačniki in ti- sti z brezplačnimi računi) dobili možnost vzpostavitve šifriranih pogovorov E2EE s tja do 200 so- delujočimi. Za svojimi načrti si- cer malce zaostajajo, a še naprej obljubljajo izvedbo vseh napove- danih korakov. U Zoom napoveduje nove funkcionalnosti M 86 november 2020 Družba Alphabet, ki ima v lasti tudi družbo Google, je razkrila nov projekt specializiranih robo- tov, ki bodo v prihodnosti lahko pomagali pri poljedelstvu in sad- jarstvu. V okviru Projekta Mine- ral nastajajo samohodni roboti, ki lahko na poljih s posevki pre- gledajo vsako rastlino posebej, li- ste in plodove ter pripomorejo k doseganju boljših izkoristkov po- ljedelskih površin. Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da je poljedelstvo po- dročje, na katerem računalni- ška tehnologija še ni pustila po- membnejšega pečata, toda mo- žnosti uporabe tehnologije za pridelavo več in boljše hrane so nadvse obetavne. Ob številnih manjših projektih je v ta izziv s polno paro zagrizel tudi Alpha- bet, kar bi lahko v prihodnosti močno pospešilo razvoj na tem področju. Zamisel projekta Mi- nreal sloni na periodič- nem slikanju pridelkov na poljih in v nasadih. Google je v ta namen iz- delal prototipe samovo- zečih robotov, ki se av- tonomno premikajo po vrstah in gredah na po- ljih. Pri tem posname- jo vsak list in plod, te podatke pa ob uporabi algoritmov umetne inteligence kasneje uporabijo za predlaganje ukrepov za izboljša- vo predelave. Avtorji projekta trdijo, da bodo roboti Mineral lahko povedali, ali posamezna rastlina potrebuje vodo, hranila, škropljenje zaradi prisotnosti parazitov in bolezni, obenem pa bodo znali poročati, kdaj so plodovi na rastlinah zreli in primerni za žetev oziroma po- biranje. Robot lahko to naredi za vsako sadiko posebej na način, kar je daleč prezamuden posto- pek za ljudi. Čeprav se zdi, da je tovrstna tehnologija pretirana pri goje- nju rastlin, je na velikih poljedel- skih površinah resnica prav na- sprotna. Kmetijski strokovnjaki znajo hitro povedati, da že nekaj odstotkov ve- čji izkoristek pri pride- lavi lahko pomeni veli- kansko razliko, tako pri dobičku kot količini pa tudi kakovosti pridela- ne hrane. Roboti Minreal za zdaj opravljajo le pasiv- no vlogo opazovalcev in svetujejo. Pilotski projek- ti trenutno potekaj v jagodnih na- sadih v Kaliforniji in nasadih soje v državi Illinois. Avtorji pa že ima- jo vizijo, da bi roboti lahko v na- slednjih generacijah zmogli še bi- stveno zahtevnejša in pomemb- nejša opravila, od samodejnega doziranja vode, hranil, odstranje- vanja plevela, škropljenja pa tudi samega sajenja in pobiranja pri- delkov, ko so ti primerni za to. V časih, ko spletna prodaja in vse ostale spletne aktivnosti strmo rastejo, je najbrž povsem pričako- vano, da orodja za spletno ana- litiko lahko nudijo dragocen pri- pomoček vsem tistim, ki se mora- jo odločiti, kako tržiti in pospešiti prodajo izdelkov in storitev. Ne nazadnje se orodja na tem področju nenehno razvijajo. Google je prav v teh dneh pred- stavil povsem novo generacijo spletne analitike Google Analyti- cs, ki kot že nekaj časa vemo, zna spremljati aktivnosti uporabni- kov, ne glede na to, ali dostopajo iz spletnega brskalnika ali mobil- nih aplikacij. Še več, v novi gene- raciji zna Analytics slediti aktiv- nostim uporabnika (čeprav trdi- jo, da povsem anonimizirano), tako da oddelki za trženje vedo, ali je oglas najprej videl na sple- tni strani ali v videu na Youttubu in nato nakup opravil v mobilni aplikaciji. Nova generacija Google Analytics se še bolj kot do zdaj opira na algoritme strojnega uče- nja in umetne inteligence, s tem pa omogoča pametno opozar- janje na pomembne trende, na katere bi moral biti marketing še posebej pozoren, a je to težko iz- vajati zaradi množice podatkov. Analitični program zna zdaj izra- čunati verjetnost pobega ali od- hoda uporabnikov iz določene skupine, s čimer se je lažje osre- dotočiti na ukrepe, da bi te kup- ce oziroma uporabnike ponudnik z morebitno akcijo lahko zadržal. Kljub vsem tehnološkim no- vostim, ki so prisotne v orodjih družbe Google in drugih proi- zvajalcev, pa je vprašanje, koliko so tovrstna orodja dejansko ko- ristna, sploh pa, ali so pravilno razumljena. Družba Gartner je nedavno objavila raziskavo med vodilnimi tržniki, iz katere je raz- vidno, da skoraj polovica sodelu- jočih iz uporabe analitičnih oro- dij ne more ali ne zna izlušči- ti uporabne vrednosti. Le 54 od- stotkov vseh marketinških odlo- čitev temelji, vsaj delno, na upo- rabi spletne analitike, kar je pre- cej manj, kot bi morda lahko pri- čakovali glede na razvitost in pri- ljubljenost spletnih storitev. Tržniki kot glavni razlog za nezadovoljstvo s spletno analiti- ko navajajo nizko kakovost po- datkov, zaradi katere ni mogoče sprejeti dokončnih in jasnih skle- pov. Nezadovoljstvo izhaja tudi iz dejstva, da so ugotovitve sple- tne analitike pogosto v konflik- tu z obstoječo marketinško smer- jo in aktivnostmi, slepo zaupanje v analitiko pa pogosto tudi ne da želenih rezultatov. Pri Gartnerju opozarjajo, da je to pogosto eden od temeljev ne- razumevanja spletne analitike. Tudi konfliktni rezultati utegne- jo biti včasih še kako koristni, saj bi odločevalcem morali predsta- vljati izziv za nadaljnje razisko- vanje in eksperimentiranje, ki utegne pripeljati do želenih re- zultatov po drugi poti. U Roboti za pomoč na poljih in v nasadih U Spletna analitika koraka naprej, a marketing ji ne sledi MONITOR PRO NOVICE november 2020 87 NOVICE MONITOR PRO ljub zdravstveni in nara- ščajoči gospodarski krizi eden izmed sektorjev ra- čunalništva beleži rekordno rast povpraševanja. To je segment podatkovnih centrov, kjer se je v letošnjem letu zgodilo več na- kupov in prodaj kot v istih obdo- bjih v preteklih letih. Letos jih je bilo do konca septembra že 123, v skupni vrednosti čez 10 mili- jard dolarjev, lani v istem obdo- bju pa 108. Po poročanju raziskovalne družbe 451 Research v tej speci- fični branži vlada precejšen op- timizem, saj se povpraševanje nenehno povečuje, še posebej pa je pomembno, da je za podat- kovne centre veliko interesa med kapitalskimi investitorji, ki neka- ko sodijo, da je to področje ena najvarnejših naložb ta hip. Digitalna transformacija pod- jetij je sicer že v preteklih letih povzročila izrazito rast povpra- ševanja po storitvah podatkov- nih centrov, a se je ob pojavu bo- lezni covid 19 trgovanje z lastni- štvi podatkovnih centrov hipo- ma ustavilo. Od marca do konca maja skoraj ni bilo omembe vre- dnih investicij z izjemo tistih, ki so bile v teku že pred pandemijo. Vlagatelji so se namreč sooči- li z povsem neznano situacijo in nihče ni vedel, kako se obnaša- ti. Izkazalo se je, da so prav po- datkovni centri in v njih gosto- vane informacijske storitve po- stali ena najbolj iskanih dobrin po vsem svetu. Že prej pozna- ni digitalni transformaciji se je pridružil skok potrebe po pod- pori delu in učenju na daljavo pa tudi potrošniki so svoje na- kupovalne navade v dobršni meri preusmerili v digitalno do- meno. Banke in drugi investitorji zato nudijo ogromne količine poce- ni kapitala za gradnjo in naku- pe podatkovnih centrih. Čeprav se večina poslovnih dogovorov dogaja med velikimi hipercen- tri, je v zadnjem letu izrazit inte- res nad manjšimi, regionalnimi ponudniki. Če temu dodamo na- raščajoči nadzor nad tem, kje se hranijo osebni in drugi pomemb- ni podatki, denimo v EU, se ra- zvoj podatkovnih centrov, tudi hipercentrov, dogaja drugače kot pred nekaj leti. Okrogla miza v okviru konfe- rence HCTS 2020 je pokazala, da zaradi tega vlagatelji ne vidi- jo velikih tveganje za naslednjih pet, celo 10 let. Napovedujejo, da se bo do leta 2025 v podat- kovne centre vložilo svežih 62 milijard dolarjev kapitala, kar po današnjih izračunih pred- stavlja okoli 21 milijonov novih strežniških omar polnih strežni- kov. Veliki hipercentri dominira- jo, kar se tiče strežbe za potro- šniški del trga, pri poslovnih uporabnikih pa je za zdaj upo- raba manjših podatkovnih cen- trov še vedno v prevladi. Najbrž tudi zato, ker poslovni uporab- niki ob tem čutijo, da imajo več nadzora nad dogajanjem, pač v primeru nepredvidenega razvo- ja dogodkov. Zaradi tega anali- tiki vidijo potrebe po rasti tako velikih kot manjših podatkovnih centrov. Videti je kot popolna zgodba z zajamčenim uspehom, a na poti rasti podatkovnih centrov so za- gotovo tudi pasti. Po mnenju vla- gateljev je največje tveganje po- vezano s ceno storitev. Z zorne- ga kota vlagateljev mora ta sek- tor paziti, da se ne zaplete v ne- potrebne cenovne vojne, kjer bi manjši podatkovni centri, izri- njeni na rob, ostali z veliko koli- čino neizkoriščenih sredstev, za preživetje pa bi ponudili nereal- ne in nevzdržne cene. U Vlaganja v podatkovne centre so varne naložbe K 88 november 2020 MONITOR PRO acionalni odzivni cen- ter za kibernetsko var- nost SI-CERT je letošnje poletje izdal Poročilo o kibernet- ski varnosti, ki analizira digital- no varnostno krajino in dogod- ke, ki so zaznamovali leto 2019. Poročilo je na voljo na spletni po- vezavi bit.ly/3m1vJ26. Kaj je torej lani najbolj zazna- movalo slovenski kibernetski prostor? V oči bode že podatek o številu obravnavanih incidentov, ki je znova dosegel rekordno vre- dnost, skupaj so jih obravnavali 2.733 oziroma dobrih 12 odstot- kov več kot leto pred tem in sko- raj desetkrat več kot pred deseti- mi leti. Trend rasti varnostnih in- cidentov je očiten, glede na po- večano aktivnost kiberkriminal- cev pa bi bilo iluzorno pričako- vati, da bodo številke v prihodnje upad(a)le. Nasprotno, pospeše- na digitalizacija poslovanja pod- jetij ta naredi za lažje tarče napa- dalcev, saj predvsem mala in sre- dnje velika podjetja ter podjetniki pogosto ne premorejo dovolj zna- nja in opreme, da bi svojo digital- no krajino močno zavarovali. Prednjačijo goljufije in prevare Pri dobrih dveh tretjinah lani obravnavanih varnostnih inci- dentov je šlo za različne oblike spletnih goljufij, med katerimi izstopajo zlorabe v obliki prevar (angl. phishing). Njihov delež je v primerjavi s prejšnjimi leti na- rasel kar za 94 odstotkov. Var- nostni strokovnjaki pri SI-CERT so zato obravnavali več spletnih mest in tudi elektronskih spo- ročil, ki so od uporabnikov že- lela izvabiti uporabniška imena in gesla. Med najbolj zaželenimi gesli so še vedno tista, ki odkle- pajo predale elektronske pošte, saj goljufom omogočajo številne nadaljnje zlorabe, npr. vrivanje v poslovno komunikacijo. Nadalje- val se je tudi trend izbiranja tarč v poslovnih okoljih, kjer je bilo fi- nančno oškodovanje še večje kot pretekla leta. Nič več naključij, napadi so vse bolj usmerjeni V poslovnem okolju varnostne strokovnjake skrbijo predvsem trendi okužb z izsiljevalskimi vi- rusi (angl. ransomware). Napa- dalci so v zadnjih letih prešli z modela množičnega trosenja vi- rusov vsem uporabnikom v bolj usmerjene/ciljane kampanje, s katerimi iščejo/napadajo omrež- ja podjetij in javnih ustanov, ki niso povsem dobro varovana. Zahtevane odkupnine za zakle- njene datoteke in sisteme so se lani najpogosteje gibale med 10.000 in 100.000 evri. Vstopne metode niso novost: najbolj upo- rabljana vstopna točka so bili sla- bo zavarovani oddaljeni dostopi. Zakon o informacijski varnosti živi v praksi Z lanskim letom se je v pra- ksi začel uporabljati zakon o in- formacijski varnosti, ki udejanja evropsko direktivo NIS (Network and Information Security Direc- tive). Zakon določa sistem odzi- vanja na kibernetske incidente in tudi prepoznava izvajalce bi- stvenih storitev: podjetja in javne ustanove, ki so bistveni za delo- vanje države in družbe. V 2019 so tako že bili določeni prvi izvajal- ci bistvenih storitev, ki imajo tudi zakonsko obvezo priglasitve inci- dentov na center SI-CERT. Cen- ter jim nudi pomoč pri preisko- vanju incidentov in odpravljanju težav ter v skladu z usmeritva- mi Uprave RS za informacijsko varnost prevzema centralno vlo- go operativnega odzivanja na ki- bernetske incidente. Pomembna koraka centra SI-CERT sta bila tudi poenotenje taksonomije in- cidentov in vpeljava stopnjeva- nja incidentov, kar bo omogoči- lo vsem udeleženim, da govori- jo isti jezik. Med lanskimi dejav- nostmi nacionalnega odzivne- ga centra za kibernetsko varnost velja omeniti še povečan obseg izmenjav znanja in izkušenj na vajah in delavnicah, več poudar- ka je bilo namenjenega tudi kri- tični infrastrukturi – tako kontro- lorjem zračnega prometa in dele- žnikom, vpletenim v letalsko var- nost, Uprava RS za jedrsko var- nost pa je pripravila prvo nacio- nalno vajo kibernetske varnosti v jedrskem sektorju v Sloveniji.  Statistika, ki boli: več varnost- nih incidentov, večja škoda Z izjemo 2015 v Sloveniji število varnostnih incidentov še nobeno leto ni upadlo. Letno Poročilo o kibernetski varnosti, ki ga objavlja SI-CERT, pa razkriva še druge zanimivosti. Vinko Seliškar N Kaj je SI-CERT? Kratica SI-CERT v sebi skriva besede Slovenian Computer Emergen- cy Response Team. Povedano drugače, gre za nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. Ustanovljen je bil leta 1995, njegove primarne naloge pa so strokovna pomoč pri preiskovanju incidentov, koordinaci- ja njihovega razreševanja, tehnično svetovanje ob vdorih, računalniških okužbah in drugih zlorabah ter izdajanje opozoril upraviteljem omrežij in širši javnosti o trenutnih grožnjah v kibernetskem prostoru. SI-CERT, ki se financira iz proračuna RS, je javnosti še najbolj znan po nacionalnem programu ozaveščanja in izobraževanja Varni na internetu.  Vir: SI-CERT 90 november 2020 MONITOR PRO e naj postanejo IT-oko- lja varnejša, morajo več znanj in predvsem do- brih praks ter navad pridobiti tudi razvijalci programske opre- me. Oddelki IT bi si zato mo- rali pospešeno prizadevati za vzpostavitev takšnih navad, da bi omogočale stalno spremlja- nje in odpravo morebitnih na- pak, ki vodijo do nastanka var- nostnih pomanjkljivosti in ranlji- vosti, na katere merijo napadal- ci. Programski arhitekti in pro- gramerji so namreč idealen ka- der za boljše prepoznavanje var- nostnih ranljivosti, ki jih v pro- gramski kodi (navadno) lahko vidijo le razvijalci. Varnost mora postati navada Navade so že od ma- lih nog programirane v posameznika, prav tako pa lahko nove pridobi- vamo vse življenje. Za razvijalce programske opreme je še posebej po- membno, da gojijo več navad in dobrih praks s področja informacijske var- nosti, saj tako olajšajo delo dru- gim varnostnim strokovnjakom. Matematika je otročje prepro- sta: če bi bilo napak v program- ski kodi manj, bi bilo manj tudi ranljivosti, ki jih napadalci lahko izkoristijo. Ljudje se včasih obnašamo podobno kot računalniki. Tudi kar zadeva navade. Te se selijo iz programske opreme v stroj- no – torej iz glave v ostale dele telesa. In to je dobro. Sposob- nost spreminjanja navad je te- meljni del človeka, na katerega še kako računa varnostna stro- ka kot na dejavnik, ki bo poleg boljših orodij in procesov poma- gal dvigniti raven kibernetske in informacijske varnosti podjetij in posameznikov. Informatiki postajajo hibridi Tudi vloga informatikov se v novem tisočletju spreminja. Ne glede na to, ali so pretežno vzdr- ževalci sistemov ali razvijalci, od njih se pričakuje, da posta- nejo hibridi, večživke. Da raz- širijo svoja znanja in spretnosti na več domen, čeprav so v pre- teklosti zagovarjali specializaci- jo in usmerjanje energije in zna- nja v eno samo področje. In prav s tem, ko razvijalci programske opreme postanejo hibridi z zna- nji s področja informacijske var- nosti, se oblikuje nova kategorija zaposlenih – DevOps postanejo DevSecOps, njihova vloga v pod- jetju pa pomembnejša kot kadar- koli prej. Z novo vlogo prideta tudi ve- čja odgovornost in plača. Raz- vijalci programske opreme na- mreč prevzemajo več varno- stnih nalog in odgovornosti. Če smo v preteklosti od programer- jev kot izgovor večkrat slišali, da nimajo časa za ukvarjanje z informacijsko varnostjo in naj se z njo ukvarjajo drugi strokovnja- ki, bo v prihodnje drugače. Tudi podjetja ne bodo več pristala na to, da ranljivosti v kodi odkriva in odpravlja nekdo tretji, saj ta navadno veliko stane. Oziroma stane veliko več, kot bi stalo do- datno izobraževanje programer- jev, ki bi tako delali manj napak na področju varnosti. Kodo naj popravlja tisti, ki jo (najbolje) pozna Pritiski na razvijalce program- ske opreme ob odkritih ranljivo- stih so vse večji. Programerji naj bodo tisti, ki skrbijo za poprav- ke programske kode, ki so jo na- pisali, saj bi v nasprotnem pri- meru, ko po njihovi kodi »šari« nekdo drug, lahko kaj hitro pri- šlo do vrste drugih težav – okr- njene funkcionalnosti, napak ali celo novih varnostnih pomanj- kljivosti. Prav tako je veliko bolje, da se številna varnostna vprašanja razrešijo že med tem, ko pro- gramska koda še nastaja in ne šele pozneje, ko ranljivosti in po- manjkljivosti odkrivajo končni uporabniki, podjetje/ponudnik pa se mora ukvarjati s posodo- bitvami in z nadgradnjami, kar zahteva veliko časa, energije in drugih (predvsem finančnih) vi- rov. Poleg tega je takšen scenarij zelo frustrirajoč tudi za razvijal- ce same. Pristop podjetij, da program- ske rešitve čim prej ponudijo na trgu in uporabnikom, se v praksi ne obrestuje, saj pogosto vodi do številnih težav. Ponudniki ugota- vljajo, da imajo s popravki ogro- mno dela in stroškov, pogosto več, kot je bilo koristi od tega, da so bili med prvimi na trgu. Sploh upoštevaje dejstvo, da je omajan ugled težko popraviti. Nihče pa si ne želi oznake, da je nesposo- ben programer ali programska hiša, ki pripravlja luknjasto ali celo nevarno programsko opre- mo. Prej kot napako odkrijete, prej jo lahko odpravite Cilj podjetij, ki razvijajo pro- gramsko opremo, je, da napa- ke in varnostne pomanjkljivosti odkrijejo in odpravijo v fazi ra- zvoja. Predvsem drugi del števil- nim podjetjem manjka, saj red- keje med razvojem preverja- jo programsko kodo za var- nostnimi luknjami. A bodo morala to dodati na svoj seznam opravil in navad. Pri tem jim bo v pomoč tudi avtomatizacija, ki je lahko učinkovit način za opravljanje dodatnih nalog. IT je bil odgovoren za uvedbo avtomatizacije na številnih po- dročjih. Ali je torej naposled na- počil čas, da z njo uredi še lastne vrste? Vsekakor. Orodja za pre- verjanje programske kode obsta- jajo, a jih je treba znati tudi upo- rabljati. Za IT-strokovnjake je že sicer značilno vseživljenjsko učenje. Slikovita primerjava pove, da in- formatik po količini novo usvo- jenega znanja praktično »diplo- mira« vsakih deset let, če pa želi obenem še napredovati v pano- gi, mora v tem času usvojiti še dodatno znanje, »vredno magi- sterija«. Imejte to v mislih, ko bo- ste najemali programerje – naj se dokažejo tudi na področju infor- macijske varnosti.  DevOps morajo postati DevSecOps Tudi razvijalci programske opreme morajo, podobno kot drugi IT-strokovnjaki, razviti več z informacijsko varnostjo povezanih navad in znanj. Vinko Seliškar Č 92 november 2020 MONITOR PRO vajanje dela na daljavo in dela od doma, ki so ga podjetja morala ure- sničiti skoraj čez noč, je še pou- darilo pomen razmišljanja o vse- prisotni kibernetski varnosti. Pri- čakovati je bilo, da bodo udari- li tudi kiberkriminalci. Ti se niso izneverili, velike pretrese v po- litiki, gospodarstvu ali estradi znajo vedno obrniti sebi v prid in nič hudega sluteče žrtve speljati na limanice. Že več kot pol leta tako izkoriščajo vse povezano z virusno pandemijo za namene, da žrtve pripravijo do obiska pre- varantskih spletnih strani in tr- govin, jim ukradejo podatke, de- nar, identiteto itd. Vsa tehnologija in varnostne rešitve na svetu preprosto niso dovolj za popolno zaščito posa- meznika, niti podjetij in organi- zacij, če njihovi zaposleni niso v celoti usposobljeni za vzdrževa- nje »kibernetske higiene« in do- brih varnostnih praks. To pa se nanaša na vse zaposlene in ne zgolj tiste na oddelkih informa- tike. Malomarnost lahko drago stane Poročilo inštituta Ponemon ugotavlja, da malomarnost za- poslenih predstavlja kar 62 od- stotkov varnostnih inciden- tov, povezanih z notranjimi in- formacijami. Zaposleni neve- de povzročijo škodo ali omogo- čijo nepooblaščen dostop – naj- pogosteje s klikom na poveza- vo do zlonamerne strani ali da- toteke, z neupoštevanjem pravil in postopkov ali zgolj malomar- nostjo. Še huje: večina jih meni, da ni naredila nič narobe. Toda takšna nevednost lahko podje- tja drago stane. Sicer omenjena ameriška študija ugotavlja, da stroški tovrstnih incidentov po- samezno veliko podjetje stanejo več kot štiri milijone in pol do- larjev letno. Domače navade (in naprave) so še slabše Prehod na delo na daljavo, ki ga zahteva virusna pandemi- ja, je povzročil spremembe v na- činu, kako in kje delamo. V ZDA sta skoraj dve tretjini podjetij po- lovico ali več zaposlenih preseli- li na režim dela od doma oziro- ma dela na daljavo. Verjetno bi podobna raziskava na evropskih tleh ugotovila, da se je delež dela od doma podobno povečal v vseh razvitih državah. Sprememba bo najverjetneje več kot le začasna. Skoraj tretjina anketiranih orga- nizacij, kjer so zaposleni delali na daljavo, pričakuje, da bo polovica ali več zaposlenih po pandemiji še naprej delala od doma. Delo na daljavo pa prinaša do- datne logistične in varnostne iz- zive. V času pred virusno pan- demijo je ideja o selitvi vse de- lovne sile iz varnih IT-okolij pod- jetij v domača omrežja z zelo malo ali nič kibernetske varno- sti naletela na gluha ušesa. Ali pa vsaj na dolgoročno načrtova- nje in priprave. Toda to letos ni bilo mogoče. Tretjina vprašanih, ki so sodelovali v raziskavi Secu- ring Remote Work Survey podje- tja Fortinet, je kot najzahtevnejši vidik prehoda na delo na daljavo označila postavitev in upravlja- nje varne povezave. Informatiki so »požar« gasi- li, kakor so vedeli in znali. Nekje je šlo lažje, drugje težje, korela- cija med tehnično in računalni- ško pismenostjo posameznikov je bila očitna. Podjetja so okre- pila rabo omrežij VPN za zago- tovitev varnih povezav »vojske« zaposlenih, ki so delali na dalja- vo, marsikje pa je oddelek IT kaj hitro ugotovil, da njihove omre- žne naprave niso kos upravljanju močno povečanega obsega pove- zav VPN. Podjetja, ki so se pod- vizala, so lahko še pravočasno naročila in nadgradila ključne omrežne komponente, druga pa so morala zamižati na eno oko ali obe očesi. Tudi na račun ki- bernetske varnosti, kar nikakor ni spodbudno. Številne povezave zaradi tega niso bile varne. Tudi če so bile povezave šifrirane, ob- stoječi požarni zidovi niso mo- gli pregledati vseh povezav VPN in zagotoviti, da se ne uporablja- jo za dostavo zlonamerne pro- gramske opreme – vsaj ne brez bistvenega upočasnjevanja po- vezav. Poleg tega so bila številna do- mača omrežja po svetu (poleg VPN) preobremenjena z zahte- vami po pasovni širini poslovnih aplikacij in telekomunikacij (vi- deokonference). Rešitev je bila v krnitvi uporabniške izkušnje in drugih kompromisih. Pogosto na račun varnosti. Naprave končnih uporabnikov – mnogi zaposleni so začeli delati od doma z lastni- mi osebnimi računalniki in tabli- cami – so bile pogosto »varno- stno nezakrpane« in nezavaro- vane, prav tako kot druge napra- ve, povezane v domače omrež- je v gospodinjstvih. Na poslovne podatke je kar naenkrat prežalo bistveno več nevarnosti, stopnja tveganja pa je strmo (z)rasla. Postavitev človeškega požarnega zidu Ne glede na to, koliko denarja podjetja porabijo za zagotavlja- nje kibernetske in informacijske varnosti, bodo zaposleni, torej ljudje, vedno prva obrambna li- nija. In verjetnost, da »padejo«, bo največja. Ponemonova študija ugotavlja, da je sicer kar 92 od- stotkov podjetij okrepilo naložbe v področje (za)varovanja dela na daljavo, a je bila večina naložb namenjenih strojni in program- ski opremi, medtem pa varno- stni strokovnjaki poudarjajo po- men izobraževanja zaposlenih. Ustvarjanje kulture informa- cijske varnosti je in bo bistvene- ga pomena. Vsak zaposleni ima svojo vlogo in odgovornost z vi- dika varnosti. Če zaposleni opa- zijo nekaj sumljivega, bi mora- li to takoj javiti – prav tako kot veleva obnašanje na letališču. A za kaj takega najprej potrebujejo usposabljanje, da bi sploh razu- meli, kdaj je nekaj sumljivo. Ve- deti morajo, komu naj poročajo o incidentih. Cilj podjetij vseh ve- likosti bi zato moral biti, da nji- hovi zaposleni razumejo, kako lahko prispevajo k učinkovitim strategijam kibernetske varno- sti, ne pa samo upati, da bo ose- bje IT-oddelka poskrbelo za var- nost in odpravilo morebitne te- žave. Usposabljanje s področja kibernetske higiene mora zato pristati na letnem urniku podje- tja – podobno kot pikniki, mož- gansko viharjenje in/ali dogodki za poglabljanje ekipnega duha in sodelovanja.  Kaj pa človeški požarni zid? Kibernetska varnost je bila izziv še pred epidemijo covida 19, ki je milijone zaposlenih po svetu poslala domov, kjer delajo na svojih računalnikih in tablicah ter prek domačih brezžičnih omrežij. Kaj pa zdaj? Miran Varga U t Vsa tehnologija in varnostne rešitve na svetu niso dovolj, če zaposleni nimajo »kibernetske higiene«. 94 november 2020 MONITOR PRO andemija covida 19 je v marsikaterem podjetju izpostavila problema- tiko zagotavljanja kibernetske varnosti, podobno kot je na gla- vo obrnila skoraj vse vidike go- spodarstva in družbenega življe- nja. Ekipam varnostnih strokov- njakov, ki so se že prej utapljale v škodljivih kodah in izsiljevalskih virusih, so se v preteklih mese- cih pridružile zahteve po doda- tni zaščiti virov podjetij: omrež- ja, povezav, strežnikov ter apli- kacij. Da je bila mera polna, je bilo treba poskrbeti, da bodo tru- me zaposlenih varno delale od doma – da, iz lastnih gospodinj- stev, ki tehnološko gledano niti približno ne spominjajo na ure- jena IT-okolja. Seveda vsega tega oddelki IT niso zmogli čez noč, nekateri niti še danes, ko to be- rete, nimajo ustrezno urejenega dostopa do poslovnih virov, kar predstavlja resno nevarnost pod- jetjem. Letna strateška varnostna raz- iskava organizacije Dark Reading je pokazala, da varnostni stro- kovnjaki zaradi pandemije covi- da 19 pričakujejo drastično po- slabšanje kibernetske varno- sti v podjetjih. Ta se že sicer tru- dijo upravljati svoja IT-okolja z manj osebja in (vsaj kratkoroč- no) manjšimi proračuni, zdaj pa so se meje IT-okolij premaknile v domove zaposlenih. Kot bi odpr- li več sto ali tisoč podružnic. Čez noč … Imperativ: varovati naprave in povezave Seveda na trgu obstaja ši- roka paleta varnostnih oro- dij in tehnologij za spopada- nje s temi izzivi, a jih ni mogoče implementirati in usvojiti v re- snično kratkem času. V času (ko- rona)krize je pač treba sprejeti tudi kak (varnostni) kompromis in radikalno odločitev. Ekipe var- nostnih strokovnjakov in oddelki IT v podjetjih so zato letos mar- sikje radikalno spremenili svo- je prednostne naloge in se osre- dotočili na zaščito naprav, ki jih zaposleni uporabljajo pri delu na daljavo ter povezav v omrežje in sisteme podjetja. Kompleksnost varnostnih teh- nologij v kombinaciji s težava- mi, ki so jih informatiki doživlja- li (in jih še) pri uveljavljanju var- nostnih politik pri večinoma od- daljenem dostopu do virov pod- jetja, upočasnjuje siceršnje pobu- de večanja kibernetske varnosti. A se najdejo tudi pozitivne stva- ri. Hiter prehod na spletne ko- munikacije in tehnologije je vod- stvom podjetij dal jasno vede- ti, da morajo poskrbeti za kiber- netsko varnost in ji nameniti več denarja. Omenjena raziskava je ugotovila, da zdaj vodstva pod- jetij bolje razumejo kibernetska tveganja in nujnost vlaganja v in- formacijsko varnost kot v prete- klih letih. Tu je nekaj ključnih ugotovitev raziskave: • 70 odstotkov vprašanih pri- čakuje, da bo kriza zaradi covida 19 leta 2021 zahtevala pomemb- ne spremembe v njihovem infor- macijskem in varnostnem okolju. • 55 odstotkov jih meni, da bo pandemija dolgoročno bistveno spremenila računalniške strate- gije in strategije varovanja po- datkov. • 70 odstotkov pravi, da so nji- hove ekipe za kibernetsko var- nost kadrovsko podhranjene. • 49 odstotkov trdi, da je kom- pleksnost varnostnega okolja nji- hov največji izziv. • 40 odstotkov pričakuje, da bodo varnostni izzivi v bližnji prihodnosti postali še veliko tež- ji, čeprav bodo proračuni za var- nost in osebje ostali enaki. • 39 odstotkov jih je predno- stno obravnavalo kibernetsko varnost na daljavo. • 80 odstotkov jih je ugotovi- lo, da so orodja za upravljanje naprav uporabnikov najučinko- vitejša pri reševanju kibernetskih groženj • 78 odstotkov jih je za naju- činkovitejšo tehnologijo/prakso označilo večfaktorsko overjanje uporabnikov.  Pandemija je spremenila varnostne prioritete Odzivi strokovnjakov za IT in varnost izražajo zaskrbljenost zaradi ranljivosti zaposlenih, ki dostopajo do omrežij in drugih virov podjetij iz slabo zavarovanih domačih omrežij. Miran Varga P  Vir: Dark Reading Reports, julij 2020 t Hiter prehod na spletne komuni-kacije je vodstvom podjetij dal vedeti, da morajo kibernetsko varnost jemati resno. 96 september 2016 q IZKLOP DECEMBER 2020 ˝w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klančar POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstnerič UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Simona Mikeln PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAČ. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svo- jih preizkusih podeljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkre- tnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje- tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina časopisno podjetje d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovčič, tel.: (01) 230 65 33 NAROČNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si RAČUNOVODSTVO e-pošta: racunovodstvo@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.200 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. BERITE MONITOR 20% CENEJE Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 20% popusta na polno ceno. • Naročite se lahko po navadni ali elek- tronski pošti na narocnine@monitor.si. • Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. 24. novembra nadaljujemo Pet nanometrov Kako so tovarne polprevodnikov preskočile navidezen tehnolo- ški zid in »čipe« izdelujejo že v 5 nanometrski tehnologiji. Koliko je takih podjetij, ki to zmorejo in kdo je v resnici obvladal ta tehnolo- ški preboj? Električni avtomobili Pripravili bomo pregled stanja na tržišču električnih avtomobi- lov. Kaj se danes prodaja, kaj se danes da dobiti, kakšne so cene, kakšne se polnilne zmogljivosti, kakšne so tehnične razlike med avtomobili. Za povrh pa – preizkus novega Volkswagnovega mo- dela ID.3. MonitorPRO V prilogi MonitorPro pa tokrat o tiskanju v poslovnih okoljih in obvladovanju dokumentov in vsebin.