I .et ikiU VII.
V	Grorici dn6 £20. decembra
Številk« 30.
..Primorski List"
izhaja vsaki l.. 10., in so v mesecu. Ce-' ra celo leto I gl.
lO n.. 7.a pol leta 75 n. Posamezno številke »e dobivajo v tabakarnaU: Nunske nlice in Šolske ulice po 5 nov.
tgoučljiv list za slovensko ljudstvo na (primorskem.
Vse zu vero. dom, cesarja.’
Uredništro in spramiro
milje v Golici, JVunak« ulice it. lO.—Ncfran-kovana pisma se ne sprejemajo. Uokopisi le ne vračajo. Upravniatro »prejema oglase in naznanila po pogodbi.
I
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista11.
Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna
Shod v Kanalu.
Katoliško delavsko društvo je sklicalo sli od v Kanal, dne 10. t. m. G. župan M. Zega je blagovoljno prepustil v ta namen občinsko sobano, za kar mil izrekamo iskreno zalivalo. — Predsednik dr. Jos. Pavlica je pozdravil polnoštevilno občinstvo rekoč, da društvo ne pripada nobeni stranki, ki se zdaj v Gorici prepirate, da pa ima prpvico svoje namene in načrte povsod širiti in zagovarjati. Zavrnil je zahtevo kranjskih liberalcev, da naj duhovniki ostanejo v sa-kristiji. Kaj in kje imajo duhovniki delati v okvirju postav, odločajo jim papež in škofje, in sicer nikdo Papež in škofje pa spodbujajo duhovnike, da naj gredo med ljudstvo zagovarjat sv. krščanska načela. Duhovniki ljubimo svoj narod, in zato hočemo med njim biti in delati. Te pravice si ne damo jemati od nikogar. — „Soča-‘ je pisala, da bomo otrobe vezali (veselost) toda, — brez zamere, — toliko smo se pač tudi mi naučili, da zmoremo en pošten govor, če se upajo velenčeni uredniki „Soče“ vsaki teden dvakrat toliko brezmejne modrosti pošiljati v svet.
Na to jo govornik razložil krščanska načela, njih važnost za časno in večno srečo narodov. — Dokazoval je, da je treba ta načela dandanes povsod krepkopoudarjati. vender brez osehneijn so-vra&lvu ali zaničevanja.
Kakor se zdi, snujejo tudi pri nas na Goriškem odločno liberalno stranko.
Svobodno jim ! Ali žalostno je le to, da hočejo radi politične veljave zanesti sovraštvo in prepir tudi med take ljudi, ki nimajo načel liberalnih. Bati so je, da bodo nahujskali uiitelje proti duhovnikom trgovce in krčmarje proti drugim stanovom !
Govornik je prosil ob sklepu slovenske rodoljube, zlasti duhovnike in učitelje, naj osebne prepire poravnajo in pozabijo, ker nj li prepir bi bil na veliko škodo ubožneimi ljudstvu, katero v svoji nesreči pričakuje ravno od duhovščine in učiteljstva nauka in organizacije.
Drugi je govoril g. A. Carli, pravnik IV. leta, o zadružni organizaciji delavskih stanov. Opisal je na kratko po sledice kapitalizma in liberalizma. Toda liberalizem sam je st varil zadružno posta v o, katera daje ljudstvu sredstva za samopomoč. Vlada podpira zadružno organizacijo z dnevnimi podporami iu posojili. tudi tako, da pošilja zadrugam posebne učitelje. — Za nas ubožiie Slovence pa je zadružna organizacija še po-
Oznanujeino ti, verno slovensko ljudstvo, veliko veselje: Rojstvo našegajGo-spoda J eznsa Kristusa.
V	borni štalici betlehemski se nam je rodilo nebeško dete. V jaslicah je ležal ob rojstvu Božji sin. G velika in čudovita skrivnost, da so živali gledale Gospoda, ko se je rodil ! Ozke plenice so oklepale in stiskale Božje roke in noge.
Tdko je bil Zveličar sveta rojen v največi ponižnosti in v največem uboštvu. To uboštvo pa je vsem ljudem, vsem narodom prineslo nezmerno bogastvo in srečo, Božji blagoslov, veselje in mir. Po lijem smo v vsem obogateli. To dete ju cel svet, pož vilo, pokrepčalo in preobrazilo. Z njim se je začelo med narodi novo upanje, novo navdušenje, novo življenje, nova omika ! V revni betlehemski štaliei se je rodilo krščanstvo, katero je se svojimi nauki in uzoii osrečilo vse ljudi. Temu detetu se klanja Evropa, Azija, Afrika, Avstralija, Amerika in vsi otoki, kjerkoli prebivajo Evini otroci Njemu te moramo zahvaliti, da smo ustali iz paganske teme: zmote iu greha - v novo nadnaravno življenje, ki nas dela časno in večno srečne.
Po pravici se tedaj veseli Božičnega Plaznika vesoljno človeštvo. Ta dan
sebno potrebna iu ljudstvo se je povsod z veseljem oklepa.
Predsednik vpraša, ali želi kedo besede.
Oglasi se g. A. Gabrielči£l_U^ovec s „Primorcem" vroči in v nika: Kdo so pravi trgo^£fc>fir’ kedo nj^? Predsednik mu odgovarja, da naj bi o tem rajše vpraša! tistega, kateri je pred leti vže pisal v pravili in nepravih trgovcih. Toda rad mu to pojasni. Pravi trgovci imajo tri lastnosti: 1. zadostno znanje o blagu in knjigovodstvu: 2. zadostni kapital, da niso zgolj zadolženi prekupci drugih trgovcev: 3. poštenje, da ljudi j ne izkoriščajo, ampak iščejo pošten zaslužek, za svoje delo.
Gabrijelčič : Dobro, recimo, da zdaj nimamo še takih trgovcev, ali zato ni treba ustanavljati zadrug, ampak trgovske šole, da dobimo dovelj pravih slov. trgovcev. Tako tudi ni bilo treba »Krojaške zadruge" v Gorici. Predsednik: Z veseljem bomo pozdravili trgovsko šolo in sploh napredek trgovstva, ali šola še ni porok, da bodo trgovci imeli dovelj denarja, in tudi ni še porok poštenja. Imamo prav učene trgovce, ki pa znajo presneto dobro izkoriščati ljudstvo (Živahno odobravanje) Sicer pa imamo mi Slovenci za srednje izšolane ljudi vse polno služeb v uradih, kjer so zdaj skoraj sami tujci.
Gabijelčič: Vi torej nočete organizacije trgovskega stanu ? Predsednik: Ravno nasprotno; mi smo izrekli, da z veseljem pozdravljamo tako organizacijo, ali organizacija ta nima pravice braniti drugim stanovom, da se orgaiiizujejo. N. pr.: veseli nas, 'i usp .vajo U^-vei « rl noiii v Gorici, ali nikakor ne bi mogli braniti kmetom, da naj ne ustanavljajo viničarskih zadrug ali zadružnih kleti,j. Ali naj radi 2—3 oseb trpi cela dežela? Kaj takega smejo gospodje politiki danes našemu ljudstva reči v obraz zato, ker je premalo izobraženo in si ne /> n pomagati.
Ali ljudje ne bodo vedno tako ma-loumni. ko zdaj in tedaj bodo . ami naredili konec političnemu trgovstvu gg. politikov (Živahno odobravanje).
Oglasil se je in spregovoril g župan po priliki tako le :
1.	Pri nas ni liberalizmu m ni liberalcev. Vsak slovenski rodoljub je prepričan, da krščanska načela so edino prava načela, imenujejo nas liberalce, če sa včasih zamerimo duhovnikom v posvetnih rečeh L. 1891 so nas imenovali liberalce, ker smo glasovali za duhovnika dr. Gregorčiča, (ločim s > tiste, ki so glasovali proti njemu, imenovali klerikal-
praznuje vesoljno človeštvo svoj družinski praznik. Kakor se v vsaki posamezni družini vesele novorojenega otroka, tako se mora vesoljno človeštvo veseliti rojstva Božjega deteta, ki je vsem ljudem v zveličanje. Veselimo se tedaj in pijmo v svetem veselju na zdravje temu detetu, naj !>i rastlo. naj bi se njegov blagoslov in mir razlival po naših srcih, naj bi njegov nauk se razširjal in utrjeval vedno bolj, naj bi krščanska omika iu olika prevzela vse ljudi ter povsod izpodrinila brezversko in liberalno zlo.
LIST E K
„Veliko moških, malo ml naS vek rodi/'
S.	Gregorčič.
(Nadaljevanje.)
111. Preostaja nam še tretja zmožnost človeško duše : volja.
1.) Iz volje izhajajo dejanja. Značajna dejanja izvirati morajoizprepričanja, iz vesti. Kjer se namreč ne uj ma zu-liajnost z notrajnostjo, tam prebiva hinavščina, ne značajuost. Kako napačno torej nazivlje svet značajne one, ki delujejo le po občnem mnenju, pojavni vesti., dasi
ve, da je njihovo zasebno življenje omadeževano. Neverjetno, koliko„slava,. klicev je donelo na ist takim možem ! Svetišče značajnosti, kjer manjka vsaka podlaga zanjo: — vzgojena volja. A kjer se zanemarja vzgoja vesli, tam je vže sama ob sebi zanemarjena volja !
2	) (Značajna delovanja). A ne le vestna, ampak tudi odločna morajo biti značajna delovanja. Odločnost je znak izvestnosti prepričanja. Kdor deluje po pravilih, načelih in po vesti, bo delal vedno tudi odločno.
Toda odločnost opažamo brez dvojbe tudi na našem veku. Torej je značajen ! A žal, da ni vsaka odločnost vže znak prave značajnosti. Sicer bi bili najbolj značajni ljudje, ki predrzno in odločno kradejo in morijo ljudi. Vzor — značaji bi bili n. pr. anarhisti, ki se celo bahajo se svojimi zločini. — Ni v.ze zlato, kar se sveti !
Našemu veku se tudi ne more odrekati odločnosti, a take, ki nam ui kar uič v čast.
Kako odločno je prikrojil državne postave svojemu duhu, kako odločno je razširjal in razšiija podmene brezverske vede, kako odločno zavrača mirno sodelovanje s cerkvijo, s kratka: kako odločno preganja krščansko naziranje !
ce, a zdaj — imenujejo liberalce tiste, ki so proti dr. Gregorčiču in klerikalce tiste, ki so zanj ! (Veselost). Liberalizem torej ni naš, to ja nemška rastlina.
2. Liberalizem pa ni le slabo prinesel, ampak tudi marsikaj dobrega, n. pr. vavilo zadružno postavo.
3. O kapitalizmu dandanes veliko govorijo, ali pri nun <ja ni. Pojdite po vsi „Šoški“ dolini, ne najdete kapitalistov. Reveži smo zadolženi, ne kapitalisti!
Odgovoril je g. predsednik : V svojem govoru sem dobro ločil načelne prepire od osebnih. Tonkli in Gregorčič sta oba moža krščanskih načel, menim pa, da je bilo za duhovščino častno, če je v politiki rajše dala glas svetnemu gospodu, ko duhovniku (Zupan : To je res), ko je bila prepričana, da sta oba dobrih načel. Povedal sem znamenje, po katerem spoznamo pravi liberalizem, namreč protikrščanabi načela. Kdor nima več krščanskega prepričanja, je liberalec in brezverec, a krin leja (jreha je tudi, kdor liberalcem pomaga, če tudi vsak dan k obhajilu hodi. A ravni to i je bilo 1. 1 RO 1. t. j. goriška narodna politika je ves čas z liberalci koketovala. „Soči“ je bila in je z »Narodom*, ako izvzamemo osebne prepire. Zato torej, rekli bi. je liberalna, ker je z liberalci držala, če prav je duhovnika priporočala proti svetnemu gospodu.
Toda g. župan je menil, da sploh na Slovenskem ni liberalizma, ker je ta tuja nemška rastlina (Kiici :. Le na Goriškem). Menim, da sem prav razumel, ali oporekati moram odločno. Liberalizem je nemški, pravijo, saj tudi odgoja sloveli-kih izobražencev je nemška od 1. trimu. do ia/wjda zadnjega na vseučilišču. Alijo torej sploh mogoče, da bi se duh nevere ne oprijel slovenskih mladeničev? V resnici naši izobraženci tega na tajijo in nekateri celo britko tožijo, da jetiko. Imamo pa tudi veliko takih, ki hočejo nemški liberalizem celemu narodu vcepiti, zlasti velja t" o kranjskih liberalcih. Kar z bij vže 2—3 leta piše „Slov. Narod11, je naravnost. sovraštvo do katoliške cerkve in do krščanskih načel. „Narod“ naravnost, hvali paganstvo in smeši krščanske ustanove. „Zvou“ je včasih glasilo socijal-nih demokratov. (Je to ni prava nevera, potem ne vem več, kaj bi bila nevera. — Ravno tako je nelcrščansko ostudno p ;o vanje in grdenje duhovščine, katera je
—	pri v»eh pogreških — poglavitni steber vere in edina prava duhovščina Kristusova na Slovenskem. Druge, zdaj ni.
Ko je bil še kardinal Jlissia na Kranjskem, so se liberalci izgovarjali, da so proti njemu, ker ni naro b r; a zdaj imajo za škofa gorečega Slovenc,i in ijn-
domilega pastirja Ant. Bonav. .Teglič-a, ljubljenca Strossmajerjevega, kateri bi dal srce iz prsi za slov. liberalce, ako bi jih mogel spreobrniti. Poskusil je vse mogoče, ali ni šlo. Še nikoli nobenega škofa niso tako grdo in hudobno napadali, ko ravno navdušenega Slovenca — Jegliča. Če bi ne bili gospodje bolj liberalni k>) narodni, če bi jim bilo res le za narodnost, bi bili segli škofu v roko, ki jim jo je ponujal — proseč. — Zdaj pa je hinavščina razkrita in gospodje, ki so poprej svoj liberalizem tajili, se zdaj bahajo, da so liberalci. Njih duh veje zdaj posebno močno tudi črez Goriško, dočim se ga Štajerci in Korošci še branijo v politiki. Bog daj, da bi se gospodje še premislili predno ustanovijo v Gorici liberalno stranko in s tem zasejejo prepir za vselej! -- Menini, da vže listi sami (»Narod-1, „Zvoir‘, „Uč. Tovariš11, „Rodoljub11) širijo dovelj liberalizma pri nas, ni treba še v Gorici posebnih glasil in društev. (Odobravanje.) Na vsak način pa je dolžnost duhovnikov povdarjati krščanska načela proti liberalizmu tudi v politiki, ker ne smemo biti drugačni v cerkvi, ko zunaj cerkve. To boiuo tildi delali brez sovraštva sicer ah uidi brez strahu,
2.	Da so liberalci storili tudi kaj dobrega, je gotovo res, saj so ljudje, ne hudiči. Tudi zadružna postava je dobra, ali liberalci so jo pustili le na papirju,
—	kakor narodno ravnopravnost; - - ša le krščanski socijalci iu socijalni denio-kratje so jo začeli izvrševati, kar pa liberalci m ni vseč.
3	G. župan je menil, da pri nas ni kapitalizma, ker smo Sloveti' rovži. To pač pomeni le, da Slovenci nismo denarni in da nimamo velikega kapitala, ali iz tega ne -dedi, da pri nas ni so-cijalnega vprašanja in da ni kapitalizma. Kapital je res v tujih rokah ali žu i in odira pa le nas ubožne Slovence. O torej nemškemu ljudstvu pije kri nemški kapital, smo mi še na slabejem : ker slovenskemu ljudstvu pije kri nemški in laški kapital. Zato je pijavka kapitalizem na Slovenskem, in sicer uajlmjša pijavka.
Ali nikedo ne bo tajil, da so tudi med Slovenci oderuhi, ki po malem veliko zaslužka vtržejo trpinom. Tako je pred leti pisal kolovodja liberalne stranke, dr. Jv. Tavčar, v bukvah družbe sv. Mohorja, da so na Notranjskem strašni oderuhi. Kako je ravno na Kanalskem, ne vem.
Bila bi pa sploh klaverna rešitev socijalneira vprašanja, ako Id le namesto nemških in laških kapitalistov stopili Slovenski.
A ue zasluži ta odločnost bolj imena prdrznosti V
Nasprotno pa, kako neodločen ie naš vek, kako strašljiv proti ljudem, ki žugajo njegovemu duhu pogin, ljudem, ki niso drugega storili, nego izvedli posledice, iz lega, kar je sam učil in delal !
Ne, naš vek ne kaže v javnosti prave odločnosti, prave značajnosti. tem manj jo najdt-š v zasebnem življenju njegovih sinov !
3.	Tretja lastnost, značajnega 'elo-vanja je vztrajno>7. nevpoijljivost. A la zopet nujno potrebuje stalne not anje podlage. Treba je, neusahljivega viia. iz katerega se izteka vedno enako cista voda. Omenjeni vir so načela. Brez trdnih načel je nemogoča vztrajnost. \ olja deluje namieč vedno po iiotranjiti nagibih. Čt! poganjajo nagibi iz ne premen I j i v ,i in vedno enakih načel, potem morajo biti i delovanja enolična, stalna.
Volja značajnega moža je sicei tudi upogljiva, a upogiba se le pravim načelom, s tem obsoja vsako slepo oilrvene-lost in breznačelno samovoljnost.
Toda smela je trditev, da naš vek ne dela iz načelnih nagibov. IMa iz trdnih načel, zato tudi vstiapio in značajno !
Vztrajno pač, a značajno nevedno! Pa še o vztrajnosti dvomim. Skoro ni
G. žup«11 je rekel, d« je pričakoval od nas rajše podrobnega nauka, kako pomagati sodjarskem društvu, posojilnici in mlekarnici v Kanalu. Toda naš namen ni bil o podrobnostih govoriti vže prvikrat. Prišli smo se le pokazat, kdo smo, da ne boste mislili, da smo take zveri in hudobe, kakor na.s slikajo. Ako smo to dosegli, smo zadovoljni. Kakor ste videli, bi se mi v glavnih rečeh celo vjemali. (Klici: O da! Odobravanje.)
Na to je govoril g. veleposestnik Gorjup in izrazil željo, da bi ali dežela, ali država ustanovili zavarovalnico in da bi zavarovalnino pobirali z davki vred (Odobravanje.) Kar se tiče kmetijskih zadrug, misli, da bi kmetom prav prišle. —
Predsednik pravi, da ima take predloge le pohvaliti. —
Ob sklepu sta govorila še g. dr. A. Pavlica in župan M. Zega o g-oriški politiki in prepiru ter sta utemeljil«, ne-slednjo resolucijo : Shod obsoja <j o riški politični prepir, pozicije obe stranki, da naj se v kiščanski prizanesljivosti in na podlagi krščanskih načel, katerih se tesno oklepajo volilci, v prid cele goriške dežele kmalu poravnate.
Ker ni želel nihče več besede, je predsednik sklenil zborovanje s krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezuz Kristus! -— Zborovalci so šli veselo in spodobno na dom, nekaterim je uhajalo : Živio Tuma. — Gospodje iz Gorice so se še nekoliko časa razgovarjali z duhovniki in učitelji v gostoljubni hiši g. župana. Naš sklep bodi: Bog živi naše dobro ljudst vo!
Politični pregled
Državni zbor. Leto se že bliža koncu, a v državnem zboru se ni še sprejel mti eu predlog vlade. Vlada sili svoje nujne potrebe na dnevni red, a dosedaj brez .vspeha. Treba bi bilo najprej pomiriti vsled protežiranja Nemcev tolikanj razburjene duhove. Ker so bila pogajanja med Nemci in Čehi brez vspeha, je zdaj dolžnost vlade, da stori potrebne korake za spravo raznih narodov države. A smemo še kaj upati od sedanje vlade ? Gotovo ničesar več! Saj se naša tako zvana nevtralna vlada prizadeva, da bi razrušila desnico iu s pomočjo levice si napravila novo, sebi prijazno večino v državnem zbo' u! Prerano bi bilo danes že soditi o ko..čnem vspehu vlade. Res je, da se ne bo pridružila desnica Čehom v obstrukciji, a s tem ni še desnica zavrgla svojega programma. Če tudi Poljski klub glasuje za rešitev dižavnih predlogov, ni še gotovo, da dobi vlada večino. Mini-sterski predsednik grofCiary govori zdaj nekaj o jezikovnih zakonih, katere je izdelal za celo Avstrijo. Trdi o njih, da bodo zadovoljili Nemce in tudi Čehe, samo škoda da se ne upa ž njimi na dan.
—	Govorilo seje državnemu zboru o povišanju plač državnih služabnikov, o potrebi, da prevzame država nadzorstvo zavarovalnic in o slabem stanju velike obrti v Avstriji, posebno, o Cvikavskem štrajku. Štajerski poslanec, vitez pl. Berks, je dokazal se številkami, kako se prezirajo v Av-iiriji iiitt-rpelacije. 01 587 interpelaciji je rešila vlada samo 11. Pra-
mogoče si misliti načelne stalnosti, ako se daja beseda le javnemu mnenju, ki obrača plašč po vetru. Po vrhu tega se spodbijajo načela dan za dnem v novi modroslovni sestavi. Sedaj je merodajen Schoppenhauer sedaj Kant pa zopet Hegel, in zopet Herbart! Živa podoba nestalnosti so nam časopisi.
Pa tudi, če jim priznamo načelno stalnost in vztrajnost, odrekali jim moramo vse jedno zm.čajnosti. Le odsev, le smer značajiiosti imajo. Kaj velja le blišč zlata in srebra brez zlata in srebra ?
Kdor ne vztraja pri resnici, se podi za lažjo. M' ške svoje moči uporablja za stvar, ki ni moža vredna! —
„Pač mnogo moških, malo mož naš vek rodi!" Jednostranska napačna vzgoja razuma in srca vpliva napačno na voljo. Kadi t.nga ni lepega sorazmerja mej posameznimi deli celote.
Da se pa celota lepo vzdržuje, je potrebna drugič skupna vez.
Katera pa bodi vez, ki podaje značaju jedinost, in mu tako utisne še-le pečat prave popolnosti P Vsa dejanja, notranja in zunanja,di uži v celoto smoter. Smoter, vodi delovanje v namenjeno smer, smoter jih podjarmlja svoji oblasti in jim daje tako ali enako lice.
Smoter, dasi je zadnji v završetku dejanja, je prvi v vsakem dejanju in brez kakega smotra človek niti delovati ne
vosodim minisierstvo p.i ni r>šito niti ene. Poslanec Krek je govoril o zatiranju Slovencev v Avstriji in stavil pravično zahtevo, da vlada ustanovi slovensko univerzo v Ljubljani, posebno, ker prezirajo Slovence na nemških univerzah.
Nagodba z Ogersko. Najnujnejši vladni predlog je nagodba z Ogersko. Ogerski ministerski predsednik Szell prihaja vsako nedeljo na Dunaj in sili, da bi se potrdila nagodba še pred novim letom. Cesar ga sprejema, sprejema ga naš ministerski predsednik Clary, a delo le ne gre naprej. Szell hoče, da se sprejme nagodba parlamentarno, ali s pomočjo § 14. Clary se je že opetovano izrazil, da ne bo rabil § 14. Mažari imajo gotovo zato tako silo, ker bodo imeli pri na-godbi 4 milijone gold. dobička, kakor trdi v nagodbenem odseku glavni predgovornik Fort. Zagovornik nagodbe Menger pa povzdiguje nagodbo v nebesa. Zdaj je bil voljen Menger poročevalcem in je imel lepo priložnost dokazati resničnost svoje trditve.
Kvota in proračun. Manj skrbi vlado potrditev kvote, katero lahko potrdi krona za Avstrijo in Ogersko. Kar se tiče državnega proračuna, je sicer vlada obupala, da se sprejme za celo leto; a upanje je, da se sprejme provizorično proračun, in sicer za dva meseca.
Po sklepu tega poročila nam je došla vest, da je ministerski predsednik Clunj odstopil.
Izseljevanje je v Avstriji nenaravno veliko. Iz Nemčije, katera šteje 10 milijonov več prebivalcev od Avstrije in je manjša v površju, se je izselilo I. 1898 do
17,000	oseb. V istem času je zapustilo Avstrijo 50.000 Ijndij. Te številke kažejo, da Avstrija skrbi premalo za gmotno blagostanje ovojih prebivalcev.
Nemčija. Zunanji minister IBiiloiv je govoril o potrebi pomnožitve nemške mornarice, ker Nemčija hoče biti tudi v prihodnjem stoletju med prvimi državami celega sveta. Njegovemu predlogu se upirajo najodločnejše socijalne stranke v zbornici.
Italija. V Milanu so zmagali pri volitvah socijalni demokratje. — Italjan-ska vlada išče svojini lačnim otrokom novo domovino v južni Ameriki Hoče si pridobiti prijateljstvo Argentine, s katero je sklenila pogodbo, po kateii bo zana-prej kupovala vojaške konje v Argentini. Argentinski general Roka je sprejel z veseljem ponudbo italjanske vlade. Obljubil ni, da bo skrbel za lačne Italjane, pač pa je daroval 1 taijanom 200 konjev.
Anglija. Nasledki krivične vojske proti Burom se čutijo že zdaj v Angliji. Provzročilje to vojsko angleški kapitalist Chamberlain. Njegova družina ima v rokah skoraj polovico vseh akcij zlatih rudokopov v Transvaalu Njegov brat Artur ima naj večjo angleško tvornico za puške in streljivo. Svoje izdelke je prodajal ne samo Angležem, ampak tudi Burom, kateri zdaj streljajo iz angleških pušk na Angleže. Angleški vojaki pa nosijo za par nenasitljivih milijonarjev svojo kožo na prodaj. Čast Angležev zahteva zmago, a dosedaj je sledil poraz za porazom. Treba je vsaj 100.000 izvežba-ni h vojakov za vspešno nadaljevanje vojske. Angleška vlada je sklenila poslati 10.000 reservistov v Afriko. A kak-
more. Zato pa tudi ne zadostuje vsaka smotrenost pravemu značaju; prave smo-trenosti je treba.
Najbolj prav in najnaravnejše dela, kdor podreja svoje delovanje smotru, od katerega naravno in nujno odvisi. Gotovo, človek ima lahko več različnih smotrov; a vsi smotri se morajo podrejati zadnjemu in glavnemu, saj od zadnjega smotra je odvisno vse. Ko bi človek dosegel vse druge smotre, a le zadnjega in glavnega ne, je zastonj živel. Brez zadnjega smotra, so vsi drugi ničevni !
In človek, ki se trudi za ničevnost, zanemarja pa dragocenost — bodi značaj ?...
Ne iščimo celih mož, kjer ni zadnjega smotra, kjer ni žedje služiti Bogu, da, kjer se Bog zanemarja, zaničuje ! A le glavnemu namenu svojega žitja podreja značajen mož razum, srce in voljo, sploh sebe in vse svoje delovanje.
Tak možje res poln prave modrosti, blagih čustev, iz katerih izhaja vestno, odločno, vztrajno: z en« besedo, značajno delovanje.
A kako podreja naš vek svoje delovanje pravi smotreuosti, ni treba vprašali. Javnost je odtegnil Bogu, za saseb-nost se ne briga!
Pač prav poješ pesnik:
,Veliko moških, malo mož naš vek rodi!“
šno koiist, bo imela Angliji, ni te nove žrtve V Buri, kateri so potolkli dosedaj
70.000	izvežbanih vojakov, bodo postrelili tudi angleške krompirjevce. Na Irskem čakajo že težko trenutek, ko odrinejo še angleški reservisti ; potem pa hajili po glavah svojih brezsrčnih gospodarjev! Anglija stoji pred veliko krizo: cvet angleškega ljudstva požira vojska. Delavci in uradniki so zapustili svoje delo iu.gredč v Afriko, od koder se jih morda le malo povrne. Trgovinsko bro-dovje dela le za vojsko. Vojno miuisters-tvo sega kar z lopato v državno blagajno. Če tudi zmaga Anglija si bo le težko in počasi spomogla. Če pa zmagajo tudi konečno Buri, pride za Anglijo na politični propad tudi gmotni, in slava Anglije — je bila!!
Vojska v južni Afriki. 18 dni je stal general Methuen pred mestom Kim-berley in iskal priložnosti, da vdari skozi čete Burov in se združi z angleško posadko v trdnjavi. Njegov načrt se je popolnoma ponesrečil. Buri so ga premagali in moral je hiteti v svoj tabor. 25. novembra je še imel 10.000 mož, U. decembra samo G000. S temi ostanki svoje armade hoče Methuen nazaj k morju, a Buri so mu padli v hrbet in ga hočejo vjeti. — Pri mestu Stormberg je stal general Gatacre z drugo angleško armado. Hotel je Bure napasti po noči, a padel je v jamo, katero je kopal drugim. Izmed 5000 Angležev se jih vrnilo iz bitve le 3400. Vse druge so Buri vlovili ali pobili, - Tretja angleška armada, katera je stala pri reki Tugela v Natalu pod poveljem generala Bullerja in je štela 20000 mož, je napadla Bure, katerih je bilo 12000. V tej krvavi bitki so zmagali zopet Buri in sicer sijajno. Angleži so morali begati pred njiinj 14 kilometrov^ izgubili so 11 topov; vse konje, (5(5 čašt; nikov in 1100 mož. Vsled tega poraza je padal Buller, nadvojvoda vseli angleških armad, v nemilost pri vladi, katera mu je imenovala naslednika Kitschenerja.
-	Buri se bojujejo hrabro, ker vedo, da se gre za obstanek in da ne smejo pričakovati milosti od Angležev, kateri pobivajo tudi jetnike in ranjence.
DOPISI.
Iz Trsta. Lansko leto so tudi vas Goričane osrečevali se svojimi obiski znani demokratski kolovodje kakor je Gerin. Bral sem, kako so jih goriški in korminski Lahi častili. Ali so se jim smejali za hrbtom ti tržaški sleparji ! Taki ljudje se pač drugače ne morejo imenovati nego sleparji, kakor je pokazalo prod kratkim naše porotno sodišče. Demokratski voditelj Camber, ("ki je lansko leto razbijal po Gorici ko nor), je očital javno v listih drugemu dem. vodi tel j u Geriiiu, da je požeruh, lehkoživec in slepar. Geiin je tožil. Pri obravnavi pa so Camber in priče jasno dokazali, da je Gerin res v pravem pomenu ropal potom okrožnic in izvabljal denar iz ubogih delavcev, da je, grd pijanec, ki hoče le dobro živeti pa nič delati, ki do poldne redno do 11. ure spi itd. Dokazalo se je, da je nekoč ta demokratski voditelj dobil denarno pismo na društvo za 50 gl, katere je lepo vtaknil v žep.
Porotniki so Čamberja oprostili ter tako priznali, da je Gerin požeruh, lehkoživec iu slepar.
Ako bi še kdaj prišel ta človek oznanjevat nauke miru v Gorico, priporočam ga vašim delavcem.
Slišim, da se vaše „slovensko katoliško delavsko društvo" dobro razvija. Le tako naprej! To je zelo potrebno, ker je dandanes brez števila Gerinov, kateri ubuge delavce hujskajo proti sv. krščanski veri, ki pa sami niso druzega, nego požeruhi ,lehkoživci in sleparji.
'•	—	a
Z dežele. 18 decembra. („Soča“ in učiteljstvo.) „Soča“ se trudi zadnji čas, da bi zopet pridobila na svojo stran naše učiteljstvo. Dr. Tuma je priobčil nedavno v „Soči“	dolg	članek,	v katerem hoče
dokazati,	da je	on, bil	in je	še ved-
no učiteljstvu naklonjen. Gospod Andrej Gabršček pa se hvali v zadnjih „So-čah“, kako na vseh shodih dela in govori v prid učiteljstva, in kako velik prijatelj urn je. Da je lansko leto in prve, mesece tega leta učitelje napadal, pravi, da je bil siljen po voditeljih naše oticijal-ne politike Sedaj pa da je prost vseh okov, ki so ga lani silile, da je tako sovražno nastopal proti učiteljstvu.
No,	dasi	„Soča“	/Kuša	pridobiti
zaveznikov v boju, kdo bi ji zameril ? A, da se zaletava pri	tem v	naš list,
tega ne moremo molče prezreti. Kajti, da njene besede v št. 98: „ Boj nekaterih učiteljev proti „Sočia danes, od aprila sem,
—	je nesmisel in očifno rodu na mlin rečnim neprijateljem učitelj s kerja stanu", merijo na naš list, potrjuje „Soča“ sama, ko pravi v istem članku: „Nasproti temu pa je (jotovo kakor amen v očenašu, da učiteljstvo ne sme pričakovati resničnih simpatij od strani „ Prim. Lista". Torej naš list in vse one, ki za njim stoje, smatra „Soča“ kot „večne ueprijatelje" učiteljskega stanu, kot „najčrnejše nazadnjake", ki vihtijo „gorjačo nad učitelji". Za vse te trditve in napade je pa .Soča" ostala dolžna dokaza. Vemo pa, kaj nam g. Gabršček na to odgovori: »Soča* s temi besedami ne misli duhovništva v obče ampak le »klerikalizem1. Poživljali smo jo že, naj vendar enkrat pove, kaj umeva pod besedo ,.klerikalizem". A ni dala odgovora. Mesto nje hočemo pa mi od-goriti, Pod besedo »klerikalizem* umevajo dandanašnji liberalci in svobodomiselni naprednjaki: nadvlado duhovskega stanu nad drugimi stanovi. Take nadvlade si pa duhovščina nikjer ne želi, ker ve, da je nesmiselna. Kar pa duhovščina želi in zahteva je to, da človeško družbo vodijo in vladajo krščanska načela v vseh zadevah, — torej tudi v šoli pri vzgoji mladine. Tega načela se držijo večinoma do sedaj tudi naši učitelji, ker v soglasju z duhovščino vzgajajo njim izročeno mladino na verski podlagi.
Da je pa duhovščina »večna ne-prijateljica" učiteljskega stanu, in da učiteljstvo ne sme pričakovati resničnih simpatij od stranke „Prim. Lista", je neutemeljeno. Mi vemo, da naši učitelji do sedaj večinoma živijo v najlepšem soglasju z duhovniki gledč šolske' vzgoje. Ako so tu ali tam kake navskrižnostrmed njimi, inmjo. te. druge vzrokepkt~himajo nič .opraviti sJipjo,_Ta-kili jresngKsTji' najdemo povsod	vseh r
■stanoviji.'. - . .' *'
Ako hočejo pa gg. učitelji poslušati sirenski glas »Soče" in prestopiti v njen »liberalni" in »protiklerikalni" tabor, slobodno jim. mi radi tega ne odstopimo od našega programa niti za las.
Naš program je in ostane: zagovarjati krščansko načelo ter narodne in gospodarske koristi goriških Slovencev. Če so jim ljubše kranjske razmere nego naše, to je: če hočejo boj z duhovščino po vzorcu svojih kranjskih »naprednih" tovarišev, jim tega ne moremo zabraniti. Dvomimo pa, da bi jim tak »šport" pripomogel k večjemu ugledu pri ljudstvu.
S Tolminskega. Barka ! Oastitljvo je to orodje; celo leto počiva kje v kakem stogu in dela napoto. Pa zima prikima ; takrat zadobi barka veljavo. Staro iu mlado jo pozdravlja kot edino rešiteljico nadležnega snega.
Barka v Tolminu u. pr. je obhajala zadnji petek, 15 t, m. velik triumf. Dolgo je pozabljena ležala v Kranjčevem stogu, to jutro je pa sneg prisilil Tolmince da so se je spomnili. Vse ja bilo po konci, ko so jo zapregli, da. preorjejo sneg na volčansko iu mostovsko stran.
Ena tolminska barka. — zamolčimo, katera, — je doživela majhno zadrego. Nad Volčami tam, kjer je cesar 1. 1882. stopil z voza, seje barka ustavila. Spred: sedem parov konj, — zad: cela vas ljudij; vse je vleklo, tiščalo, vpilo; a barka je trdovratno stala in se ni hotela premakniti. Kaj je preostalo drugega, nego ribniška tolažba • če nočeš naprej, pa nazaj !
To bi bila smešna stran, ali veseloigra.
A par km. naprej proti Ročinju se je vršila isto uro — žaloigra. Karavana tolminskih voznikov je odšla tisto jutro od Ročinja, kjer so prenočili. Sprva je šlo po sreči, ko pa
Do Usnika so prifurali,
Ustav’ la se je ž’ vinca.
Preveč snega; čakajo barke, a barke ni, ker v snegu tiči. Nič ni pomagalo ne kleti, ne moliti; izpreči so morali, konje odgnati, vozove z blagom pa v snegu pustiti.
To je žaloigre I. dejanje.
V	2'. dejanju, ki se še vrši. groze vozniki s tožbo, ker ni bila odkidana cesarska cesta.
Kako se ta žaloigra konča, iu kako izpade ta pravda, že sporočimo.______________
N <& W l S.
Naš kardinal <lr. Missia. V ponedeljek dne 11. t. m. ob II. in pol je sv. Oče Leon XIII v osebni avdijenci sprejel kardinala dr. Missia in njegovo spremstvo. Papež je govoril s čvrstim glasom in bil zelo vesel. Stisnil je krepko vsakemu iz spremstva roko iu povabil vse k javnemu konzistoriju. V torek due 12. t. m. je kardinal slovesno sprejemal v prostorih avstrijskega poslaništva 'azne čestilce. Sprejemi'nje se je nadaljevalo tudi popoldne v neinšken zavodu S. Ma-
rin IlelTAuiinH, kjer stanuje kardinal. VT • četrtek dne 14. t. m. je bil tajni in javni ikonzistorij. V javnem konzistoriju je papež Leon XIII dal kardinalski klobuk kardinaloma Nava, kije bil doslej nuncij
iv	Madridu in dr. Missii, kateri je ta dan ipraznoval ravno petnajsto obletnico svojega vmeščenja kot knezoškof ljubljanski. Kardinalu dr. Missii je odločena cerkev sv. Štefana na hribu Coeliju. Kardinali so bili namreč prvotno župniki rimskih cerkva. Odtod je prišlo, da dobi vsak kardinal razen 6 predmestnih škofov kardinalov svojo cerkev v Rimu.
Cerkev sv. Stefana je med najstarejšimi.' Posvetil jo je papež Siniplicij. ki je vladal od 408 do 483 po Kr. V tej cerkvi je predigal papež Gregor Veliki (590-604) in še, dandanašnji je pri vhodu marmornast stol, s katerega je imel papež svoje homilije. To cerkev je v oskrbovanje izročil papež Gregor XIII (1572-1585) zavodu: Germanicum, kjer se je tudi karkinal dr. Missia šolal kot bogoslovec 6 let. V četrtek dne 21. t. m. bo imel vanjo kot kardinal slovesen vhod. V domovino se vrne v začetku novega leta!
P. n. gg. volilce iz skupine slovenskega veleposestva vabi preč. g. predsednik „Sloge“.v dr. A. Gregorčič, v prostore goriške Čitalnice na pogovor jutri 21. dec. t. I. ob 11. ari predpoldne, da se dogovorijo radi kandidata pri dopolnilni volitvi za deželni zbor, ki se bo vršila dne 3 januvarja prihodnjega leta.
Slovenskih glasov je v tej skupini okoli 115, laških, na pol laških in nemških pa 91. Ako ne bodo Slo'enci složni, bodo težko prodrli. Gg. \fele.nosestniki nai se tedaj odzovejo dr. Ant. Gregorčiča vabilu, niiLaiLjlogovoriio in vitalo strugi
disciplini neoziraie se na domači ražko 1
riigace Jflt^billiP-pod kHiTrlHSk(J"fr je vdeleila nešteta,miuiži04 ljudi in Su- \uxmgeja Jezusi KasUi&ii^\T
liberalni jaremu
Dopolnilna Plitev v drž, zbor za mesto odstopilšega po.s!. kmečkih občin grofa Alf. Coroninija sejlnde vršila dne. 29. januvarja 1900 v Gorici. Volitev volilnih mož v kmečkih občinah se ima vršiti o pravem času v njih samih in sicer se volijo volilni možje v sodnijskili okrajih: Gorica, Kanal, Ajdovščina, volilni kraj Gorica ; Tolmin, Cirkno, volilni k ruj Tolmin ; Bovec, volilni kraj Bovec; Sežana, Komen, volilni kraj Sežana. Volilni možje novega sodnijskega okraja v Kobaridu vrše svojo volilno pravico tam, kjer so bili uvrščeni pred usmiljeni novega soci-liijskega okraja.
Imenovanja. Nadzornika glede na veronauk na ljudskih šolah v Gorici sta imenovana po ranjkem monsignorn Marušiču prečastiti g. kapiteljski dekan A. Tomsig in stolni kanonik ul,župnik Fr. Se lej in sicer prvi za italijanske,“ dingi ža slovenske šole.
— Čast. 11. dr. Mihael Oprhu, prefekt ljubljanskega Alojzijevišča, je imenovan pomožni učitelj na ljubljanski viši realki.
— M. Sverko, sodni diurnist v Pod-gra lu je imenovan kancelist v Kobaridu, Jos. Carli, kancelist v Toininu je premeščen v Kobarid. — Jan. Lukan, sodni sluga v Holcu je premeščen v Kobarid, v Bole pa pride Jan. Kovač. V Kobarid pride za sodnega slugo še F r. Šavli, po-stajevodja v Starem gradu v Dalmaciji.
—- Na državni ljudski šoli v Trstu je imenovan voditelj trd Nemec, Adolf Bruniilechner, ki ne zna ne laški ne, slovenski. Na tej šoli je poleg 195 upniških otrok 279 slovenskih iu 519 italijanskih. Radovedni smo. kako bo ta gospod vodil slovensko in italijansko deco ?
— Poštna asistenta sla imenovana: poštni vežbenik Jos. Zeiitrich v Ljub ljani za sv. Peter na Krasu, manipulant Adolf Lunaček v Ljubljani za Opatijo. — Premeščen je poštni asistent Fr. Glo bočni k iz sv. Petra na Krasu v Trst.
— Dr. Jos. Strauss, pristav dež. sodišča v Trstu, Anton Vidoz, pristav okrajnega sodišča v Tržiču, in dr. Filip Morpurgo, odvetnik v Trstu, so imenovani sodni tajniki na dež. sodišču v Trstu.
Razpisani sti dve službi deželnih obliodnikov, ena z letnimi 500 gl., <b'uga 450 gl. Prošnje treba poslati do 6. januvarja 1900 1. deželnemu odboru s sledečimi dokazili: l.o starosti, 2. o avstrijskem državljanstvu, 3 o družini, 4. o znanju deželnih jezikov, 5. o nravneu obnašanju, 6. o dosedanjih službah. Imenovanje bo v začetku začasno
Slovenska Sola v Gorici. Naučuo ministerstvo je pred kiatkim zopet proglasilo Catinellijevo kosarno kot nesposobno za slovensko šolo v Gorici. Na podlagi tega odloka je deželni šolski svet naročil goriškemu županstvu, da mora v 8 tednih preskrbeti nove prostore za šolo.
V	starašinski seji v soboto, dne 16. t. m., je župan Venuti predlagal, da naj se ta zadeva izroči v prevdarek pravnemu in
šolskemu odseku, katera naj vse potrebno skreneta, da se ukaz deželnega šolskega sveta ne izpolni. Tako se zavlekuje vprašanje o slov. šoli v Gorici od leta do leta na račun Slovencev !
Šolske sestre v Elizabetišču v Tomaju na Krasu izdelujejo proti majhni plači cerkvena oblačila in vsakovrstne liš-pe za cerkev ter jih sprejemajo v popravo. Ker želimo, da bi se ta zelo važni zavod čvrsto razvijal, opozarjamo na to č. duhovščino. Preč. g. častni kanonik Urban Goimajr, ustanovitelj t ga zavoda, nam naznanja, da šola prav dobro uspeva, in da bodo drugo leto imele šolske sestre tudir internat.
Razstava vseli dobitkov namenjenih za srečkanje v korist „Šolskega Doma1' bo od 2G. do 31. t. 111. v ^Šolskem Domu.
„Beseda“ v prid „Solskemu Domu1 dne 10. t. m. se je izvrstno posrečila. Petje je bilo izborno ! čast strokovnjaku dirigentu gospodu Iv. Mercini, čast vrlim gospodičnam pevkam iu gospodom pevcem! Tudi igri ste se prav lepo izvedli. Igralci zaslužijo vso pohvalo.
Prejeli smo o tem obširen dopis, katerega pa radi pomanjkanja prostora danes ne moremo objaviti.
f V Sovodnjaii je umrl dne 9. t. m. obče spoštovani mal posestnik in kovač Franc Rojec. Ni bi! bogat, pa svojo družinico si je dobro uzgojil iu preskrbel. Njegov prvi sin je prečastiti nevmorno delavni g. Janez, kurat, v Biljah. Drugi sin, katerega je namenil za hišo, je zdaj daleč proč ud hiše pri vojakih na Dunaju. Njegov tretji sin je odličen dijak šestega gimnazijskega razreda Gorici. Najmlajša hčerka pa se 11111 je poročila pred štirnaj-stirni dnevi z M. Pojavaikom v Miren.
V	hiši je ostala edina mati. Pogreba se
skazat spoštovanemu možu zadnjo čast.
Prečastitemu g. kuratu, materi, oziroma mačehi in vsej družini izrekamo svoje iskreno sožalje. Dobrega očeta priporočamo v molitev !
f Umrla je dne 12. t. m. gospa Marija Zega roj. Segalla v Kanalu, soproga g. župana in upokojenega nadučitelja.
Dne 1 3.1.111. je umrla'v Boleti gospa Eliza vdova Ostan, roj. \Vage11trutz N. v. 111. p.
V postojnskem političnem okraju
je obolela na ošpicah ogromna množica otrok. Umrlo jih je že veliko število.
V Vipavi se se prikazale kozice.
Na Homcu v Kobaridskem kotu
je posekana smreka zmečkala 8 letnega dečka.
Iz Bilj. Tukaj smo imeli tri nesreče v teku enega meseca. — 1. Dne 7. novembra v soboto, — ne v nedeljo, kakor so poročali nekateri časniki, — sekal je topol Fr. Kuštrin. Koso topol povlekli z vrvjo, ni bil mož dovolj previden, da bi se bil vmaknil. Topol ga je ranil na temenu in možje ostal koj mrtev.—
2.	Malija Tomšič iz Rupe, 76 let star, obiskal je 20. nov. svojega sina v Bukovici, kjer je pokusil baje malo preveč vina. Nazaj grede spremljal ga je sin do Bilj; ko ga je pa sin zapustil, padel je oče pri opekarni v jarek, kjer je bilo lr, za skledo vode ter se zadušil. Pijanost ali nesreča!? — 3. Deček je nesel
6.	t. m. otroka v „ljudsko opekarno1* ter ga pustil malo časa samega; — a otrok je v tein času zadel z nogami v oddihal-nik ter se tako opekel, da je za par (Inij vmrl. — Stariši pazite na otroke!
Pravda g. urednika Gabršček-a proti g. učitelju P. Medveščeku je poravnana. Učiteljstvo in napredna Narodova stranka na kranjskem sta g. Gabr-ščeka pregovorila, da se je dne 9. t. 111 umaknil. G. Gabršček upa, (la je s tem činom pridobil vse slovensko učiteljstvo za svojo stranko. Vr zadnji „Soči“ pravi, da je zavednemu slov. učiteljstvu pravo mesto le v „Sočini“ stranki.11 Nase mnenje pa je, da ni slovenskemu učiteljstvu pravega mesta ne v „Narodovi“ ne v „Sočini“ stranki. Slovensko učiteljstvo si bo gotovo v ogromni večini znalo olira niti čisti značaj svojega poklica, da se ne bo družilo se strankami, ki uikakor ne pospešujejo prave ljudske uzgoje ampak jo podirajo.
Gospoda M. Plesa, župana v Devinu je tržaško sodišče bilo obsodilo na 8 mesecev ječe. Najviše sodišče pa je to obsodbo razveljavilo, kakor je bilo pravično, ter naročilo novo obravnavo. Dne 18. t. m. je bila nova obravnava, pri kateri se je .kazen od 8 mesecev zmanjšala Ua_14^jljii- l^akai|a. TazliTČa! Vrli g. župan Ples je poifai prVnjo za premembo kazni v denarno globo.
Socijalni demokratje so priredili dne 10. t. m. v Marzinijevi gostilni v Gorici zaupen shod. Govoril je njih pred-
sednik tiskar Candutli o Giordana Brana, katerega tristoletnico hočejo drugo leto slovesno praznovati.
Kdo je bil Giordano Bruno ? Giordano Bruno je bil dominikanec, ki je pa popolnoma od sv. vere odpadel. Slekel je meniško obleko, zatajil svoj dtihovski stan ter slabo živel. Dolgo se je klatil po Francoskem, po Švici iu po Nemškem. Slednjič se je povrnil! v Italijo v Rim. Tam je razširjal krivo vero ter ljudi šun-tal. Zato ga je pristojna oblast prijela. Ker jo ostal nepokoren so ga 1. 1600 na gromadi zažgali.
Iu tega človeka hočejo zdaj socijalni demokratje proslavljati! Se dobrim menihom se pravi demokratje le posmehujejo, kaj pa še takim izvržkom. Iu vendar ga bodo proslavljali ! Pri Marziniju so v nedeljo nabrali 37 kron med ubogimi zapeljanimi delavci, da pošljejo venec na njegov spomenik v Rim. Venec bo imel rudeč trak se zlatimi črkami: „ Ti ki so pamet izgubili- svojemu sodrugu mučeniku. (Socijalnim demokratom je morda tudi Luceheiii mučenik!?) Sklenili so tudi, da bodo imeli v goriški mestni dvorani slovesen shod, na katerem bodo proslavljali svojega junaka. Ne vemo, ali bo magistrat dovolil. Ako bi se vresničilo. tedaj jim vtegne naše „slovensko katoliško delavsko društvo" napraviti ta dan lep .,špas'‘ !
Krščanski delavec.
Pozor, Martin Luter gre! Protestantski pridgar Anton ChrAska, ki je po milosti liberalcev tildi v Ljubljani v slovenskem jeziku propovedoval, je poslal iz Češkega celo povodenj luteranskih knjižic med slovensko ljudstvo. Tako je dobila »Slovenski zveza“ v Št. Petru tri take brošurice. Prva ima naslov : Preslavni
—	kakor romanje, molitev, rožni venec, samostansko življenje — so gnusoba pred Bogom, ker jih Bog ne samo ni zaporedni ampak je nekatere celo prepovedal (!!) — Druga brošurica se glasi: Pravoverni katoličan, v kateri razpravlja v dvogovoru o potrebi branja sv. pisma. Zveličarjeve besede: Učite se od mene tako tolmači: U-čite se od mene, ne od ljudi j!
Torej tudi o 1 Antona Chraska se nam nijjtreba učiti. Besed Gospodovih: Kdor vas posluša, mene posluša, ne pozna ! Tretja knjižica nosi napis: Pot do zveličanja. Razlaga izrek Gospodov: Jaz snu pot, življenje in resnica, ter izvaja iz tega, da je krivoversko zanašati se tudi na dobra dela.
Vedno povdarja: Kdor koli veruje, bo zveličan. \ gluh je za svetopisemski iv k : Vera brez del je mrtva.‘j
Najlepše je njegovo priporočilo ob koncu: „Upam, da se razglasi uiej Slovenci čisti evangelij, kakor so ga oznanjevali Kristus in njegovi apostoli, potem tudi Ciril in Metod, Trubar (!) in Dalmatin (!!)“ — Proč s temo !
Italijansko kat. časopisje v Gorici. „Eco del Litorale" bo izhajal po novem letu v manjši obliki. „Eco del Po-polo“ preneha. Znovič pa bo začel izhajati tednik „11 Popo!o,“ kot glasilo gospodarska zeseze : Federazione, katero je ustanovil za Furlanijo dr. Faidutti.
„Corriere“, ki je bil od začetka do krnica dosleden v židovskem sovraštvu do sv. kat. Cerkve ne izhaja več od četrtka dne 14. t. 111. Na njegovem grobu lehko vsklikuemo: O Clirist. iiimm ali den Hut, Denn hier ruliet, ein lud! Mesto njega izhaja od sobote dne 16. t. 111. dnevnik. „11 Friuli Orientale.“ Zdi se, da bo tudi ta pravi orijentalec !
V	znanje. Prosimo vse gg. sotrud-nike, da vsa pisma pošiljajo naravnost uredništvu ,.Pr. L.“ v Gorici.
Somišljenike našega lista vabi uredništ vo vsaki četrtek v tednu od 11-12 lire k prijateljskim razgovorom v delavski sobi.
C. k. poštni in telegrafski urad na goriškem kolodvoru nam naznanja : O božičnem času t. j. od 18 tega meseca do vštetega 24. grudna 1899 — vsprejema|c. kr. poštni urad Gorica-Kolo-dvor, pisma, nakaznice, vloge, denarne iu vožnje pošiljatve od 8 ure zjutraj do 7 ure zvečer.
Olajšava v poštnem prometu. Naredbeiii list za pošte in brzojave.je objavil naredbo trgovskega ministerstva, s katero se olajšuje poštni promet za one pošiljatelje, ki odpošiljajo velike množice paketov. Ti smejo odslej : 1. sami tehtati pakete iu zapisovati težo na paketih in poštnih spremnicah, 2. pritiskati sami lepake, 3. v oddajne knjige, ki se jim iz-roče od poštnih uradov sami zapisovati pošiljatve. Oni, ki imajo take velike pošiljatve, naj zahtevajo pri uradih natančnih navodil, kjer se jim bodo oznanili pogoji.
Kod se pride v Drežnico? Tako
se prašujejo tisti, ki so namenjeni v to prijazno vas pod Krnom, ob kobarijskem mostu. Zvedeli so pač, da treb 1 z velike ceste čez most. A precej na drugi strani se pot razdeli. — Ali bi res to.iko stalo, če bi postavili kol s tablo, na kateri bi se bralo, da prideš po levi poti v eni uri v Drežnico ? Škodilo ne bi. če bi pristavili še, kam da pelje druga pot,. To bi se lahko zgodilo že do novega leta, da se nova drežniška pošta, ki takrat začne nositi, ne bode — izgubila
Cii'klije? Odkar ima Cerkno telegraf, je dobilo še novo ime. Ker je iztuh-ta n o v Trstu pri c. kr. namestništvu, bo najbrže za naprej uradno. D.i trdimo resnico, izpriča lahko vsak, kdor je bral razglas volitve novega goriškegt dež. poslanca.
Soška dolina napreduje, kakor je razvideti iz velikega poštnega prometa. G. poštni uadoskrbnik goriški je že moral staviti poštni direkciji v Trstu pred- ■ log, da se vsakemu poštnemu vozu po Soški dolini doda še drug voz samo za prevažanje b!aga.
Na shodu v Kanalu dne 10. 1.111. je g. župan M. Zega omenil potrebo, da bi se mlekarskim zadrugam pomagalo.
O teh mlekarskih zadrugah je lansko leto pisal .,Gospodarski List". Mlekarske zadruge sicer napredujejo pa le po času, ker nimajo pravega izvoza. Da se doseže veči razvoj teh zadrug treba je poiskati novih trgov, kamor bi se maslo in sir stalno izvažala. Da se pa to doseže svetujem, da si vse zdaj obstoječe mlekarske zadruge napravijo zvezo, ker le na ta način bodo mogle zadostovati velikim trgom. Zveza mlekarskih zadrug je zdaj pred vsem, potrebna.	0	^
Moško učiteljišče se priseli baje iz Kopi a v Gorico, kakor poroča graška „Tagespost.“
Pripravljavni razred za učiteljišče odprejo z novim letom v Pazinu, in sicer s lirvatskim učnim jezikom. Italijani smatrajo to za nov napad 111 laški Pazin.
Pri občinskih volitvah v Umagu
v Istri utegne zmagati narodna si rauka, ker so Italijani razdvojeni.
Vrtec. Ta izvrstno uredovani mladinski list priporočamo najtopleje. Naročnina „Vrtca’1 iu „Angelčka,‘ (2 gl. 60 kr.) naj se pošilja z naslovom : .inton Kržič c. k.profesor v Ljubljani sv. P4m cesta št.. 76. „Angelček“ se oddaje tudi posebe za (50 kr. na leto. Čisti dobičeh je namenjen za »Pripravniški Dom“, ki bo ob koncu leta imel premoženja že na deset tisoč goldinarjev.
Narodni koledar za 1900 tiska „Narodna tiskarna14 v Gorici.
je
Naša društva.
Za-
I1H|-
Od-
Krojaška zadruga napreduje, loga je bogata, blago najboljše 111 roznovrstnejše, cene uajzniernejše plavljena je smešna navada pogajanja ali „glihanja", kar ni prav za prav nič drugega nego način sleparstva. Žalostno je gledati, kako naše ubogo ljudstvo po goriškili prodajalnicah še vedno „gliha“. Pri vsem „glihanju" je vendar sleparijo in odirajo, kakor sami hočejo. Rojaki po-dučujte ljudstvo !
..Slovensko katoliško delavsko društvo'4 šteje zdaj 651» udov. Zbrani so večinoma sami siromaki, katerim sin • dolžni pomagati. Priporoč 1111 > slovenskim rojakom, da se nas v č.-isih spomnijo z delavskim vinarjem. V gmotnem oziru dosegamo prav tisti namen kakor Viu-cencijeva družba.
Preč. g. kurat Janez R ijecje daroval mesto venca na grob svojemu očetu 10 kron in sicer 5 kron kol del.tvski vinar in 5 kron za Alojzijevišče.
»Slovensko vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine
v	Gorici1 priredi podučen shod dne 26. t. 111. ob 10. uri v slovenski kmetijski šoli. Govor bo o tem-le predmetu : Kakšni morajo biti živinski hlevi ? Vabljeni so vsi lidje, pa tudi drugi, da se v obilnem številu vdeleže prepotrebnega po luka.
Za Alojzijevišče ni nič došlo! Zato opetujemo prošnjo : Rojaki iu preč. duhovščina, preskrbite nam „vsik(Unjega krulia!“ Prepričani ste o koristi, o potrebi zavoda; z vspehom in vgledom njegovim sinete hiti zadovoljni iu ponosni. Toda pomislite: Alojzijevišče je od danes ’do jutri. Kdo je je vstanovil ? Milodari! Kdo je vzdržuje ? Milodari vrlih mia-lino
—	in rodoljubov. Kaj pa. ako ti • le darovi
ako ti • le nedostaje
,vsnk-
izostajajo ? Tedaj nam danjega kruha.'1 Res, večina gojencev plačuje ; toda kaj, če pride povpreč 10 na vsakega kakih 5 mesečnih gl. ? Res je
slaba letina, kmet siromašen, nabira se za toliko dobrih namenov: zares slovensko ljudstvo ni bogve kako bogato, ali za narod, za dobro iu sveto stvar ti j« požrtvovalno kakor malo katero. Skrbite pa vsaj vi, čč. g;?. duhovni za „<voj,‘ zavod ; in če bi ne zadostoval vaš lep vzgled. pa priporočajte se živo besedo naš zavod v cerkvi in zunaj cerkve, in pre-piičani bodite, da se bodo kmalu odzvali požrtvovalni darilci in da ne bo le rubrika, „za Alojzijevišče" vedno tako prazna kakor danes!
Predsedništvo goriške okrajne bolniške blagajne sklicuje izvanreden občni zbor danes 20 t. m. ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je prememba pravil. Ta občni zbor bi se prav leliko vršil lia nedeljo ter ob primerni uri.
..Goriška ljudska posojilnica11 je imela v. mesecu novembru t. 1. prometa za 141370.21 gld. Vlog je bilo vloženih za 22104 23 gl.
..Trgovska obrtna zadruga11 ot-vaija s 1. januarjem 1900 tretji odsek k' bo lrajal do 31. dec. 1904.
G. dr. Henrik Tuma je odložil dne II. t. m. presedništvo v ravnateljstvu tega zavoda, ker je bolje, da ni eden predsednik dveh sorodnih denarnih zavodov. Ravnateljstvo je sprejelo njegov od-odd,op z izrazom hvaležnosti za ustanovitev in za dosedanje vodstvo.
Vabilo k rednemu občnemu zboru „vinai>kega in sadjarskega društva za Br !a v Gorici *, kateri bode dne 2(i. decembra 1899. v Medani ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ra\natelj'tva ; 2. Pretresovanje računov 3. upr.tvne dobe; 3. Prememba društvenih pr. vil; 4. Morebitni predlogi in nasveti.'	Ravnateljstvo'.
Redili obeni zbor društva: Naša Straža, za leto 1899 se bo vršil dne 30. decembra t. 1. ob 11. uri v Trstu v „Slav-janski čitalnici". Ker je društvo za obmejne Slovence velike važnosti, je pričakovati obilne udeležbe.
Zahvala.
Klanjajoč se božji previdnosti, ki je poklicala mojega očeta
Franceta Roje c-a,
kovača v Sovodnjah,
v boljše življenje, zahvaljujem se tem potom vsem njegovim znancem in prijateljem i/. Sovodenj in okolice, ki so se vdeležili njegovega pogivba Zlasti se pa zaliva lejem blagor, g. dr. Aleksiju Rojic-u, za skrb in trud, da je ranjkega uže po-pred trikrat rešil gotove smrti; slavnim članom „ljudske opekarne11 v Biljah, ki so se polnoštevilno udeležili pogieba in slavnemu županstvu iz Bilj, ki je predragemu ranjkemu skazalo zadnjo čast.
1'iedr.igesra ranjkega priporočam v pobožno molitev !
V HUjnh dne 12. decembra 1899
Ivan Rojec, kurat, sin.
w
Vrtna utica 8 -
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
GORICA - Via Ginrdino 8 pri porot’a
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne Postrežba poštena.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 y Cir o r i c i,
priporoča se za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuj e j o hitro
Priporoča dalje tudi svojo, zalogo
^
.•/TviCi.
2 divja, 6 -- S let stara kostanja sta /a prodati.
Y7ee izve s<‘ pri nprav-ništvu tci»a lista.
Poslano.
Jemljemo si čast, naznaniti čč. sobratom, da naš pooblaščenec prečastni gosp. D jonlZ GuznilCS ravnokar potuje po južnih kronovinah. da prečast. gg. duhovnike pouči o .,društvu za obnemogle katoliške duhovnike v Avstriji’1 in da jih povabi k pristopu. Piosimo svoje preč. sobrate, da našega pooblaščenca bratovsko sprejmo mu popolnom i, zaupajo in društvu pridno pristopajo.
ua Dunaji, L, Wipplingeistrasse HO
Priporočava svojo
urodajalmcq jestvin.
V zalogi imava tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum različna vina. gorušice (Senf) i ter drugo v to stroko spadajoče blago Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopat & Kutin
trgovca v Seminiški ulici št. 1
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“.
C. Ur. privil kroji vsakatereinu zimun-ljivi krojiti obleke vsa • ke mode. Dobivajo se
iti
vmojizalogi: Cin^ul, nia.*ne kupe. zavrtnice za čestilo dohovščino
trgovec na Travniku štev. 22. I. Nads
Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseli spadajočih priprav za obleke vsakega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstiijskih iu angleških tovarn Dobivajo se novi patentirani lilačniki na pasih; ni treba več gumbov ; te hlačni ki so jako pripravni.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje . blek. tudi za dame fineje vrste po vsakattri zalitevajni modi.
Kdor kupi pri meni blago, ran je prosto dati dela i. kjer hoče, ker pri meni je delo nekaj draže, ker se šiva večinoma z rokami. Blago iu izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati. Obleke za dečke od 3 do JO let stanejo 1 gld. 50 kr.
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA
v
O ft I (S I,
grodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah
Zaloga pristnih kisi \in: burgundeca rizlinga, modre frankinje
in drugih vin.
sedež društva je v Gorici, ulica Harzcllini št. 20.
Dornberški mlin
se odda s 1. dec. v najem. Ima sedem kauieuov za turščak in pšenico, enajst stop za obdelovanje ječmena in sedem za čreslo. Vse je v dobrem stanu. Pridni-j ženi so hlevi in stanovanje za mlinarja.
! Bolj natanko izveš v Gorici ulica Kabatta 5t. 16.
Odlikovan fotografski atslier
% « a
v Gorici na Travniku št. 11,
poddružnlca v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi.
pekovski mojster na Komu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
„KR0JASKA ZADRUGA",
upi5«na zadruga z omejene zaueze
•v (d-OlSICT,
Gosposka ulica št v. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas
v naj večji izberi,
kakor: sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jitger 11 ’ ^
itd. itd.
■ ‘m .	%
VSE PO i\A.Il\JIŽ1I! tk.vaii;
v	*	*
C^ne so stalne brez r;ogajanja.
_ _ «
'KS?
Občudovanje
vzbujajo naše najizvrstnejše švicarske, črnojelilene ure,
remont sur, kateru je uiožuo mi sekunde natanko vravnati. Naše. ure izgledajo ved no elegantno, ker i« delo najpreciznrjše, z pozlačenim robom, pravo dato-double. z najnovejšimi, po novi fazoni nare-I ,enemi kazalci, česar so bile že mnogokrat odlikovane.
\'saka ura je zaznainvana /. tvrtkinjo znamko garancije, je jako trpežna, ter neobhodno potrebna gospodom na deželi, vojakom, uradnikom i. t. d.
Vsakdo, če ima tudi zlato uro, dene to na stran in rabi našo črno uro.
Cena snmo ti ul brez vsili drugih troškov.
Ura z poljubno zlato (pravi doublfe) črko (kakor risanka) 7 gld 50 kr. odprta črnojeklena ura za dame po 7 gl. 50 kr. Zlate dotible verižice za gospode ali dame po 1 gl. 50 kr. - 8 gl. — Ka: pošiljajo se po povzetji. Pismena znamka H) kr., za dopisnico B kr.
Comniaiidit druStvo. Etablissement d’ horlogerle, Basel. F Genf tSvžcA Zaloga, katere odjemalci so naj vij a aristokracija. BH
r$&S\
m
iti
til«.)
Novoporočenci pozor!
3 Al?«
m
m
yr.
?4*.>
fvr
M
1
H
11
M
• # «i
|»T*>
is
i
lTf
00?)
vi;. 'V
m
Sib
ste
m
Štejem si trgovino pohištva
v čast naznanjati slavnemu občinstvu. ‘>a »em v ulici Vetturini, glavni vhod v gosposki ulici.
razširil
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
i
’3j
o
'"'H
8
CD
«3
5?
S
ce
bi
c?
«8
P
P
M
O
&
5?
e
Q)
CO
O
D
>CQ
Q)
CQ
S
f
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo z.i|*| Vsak stan. Pohištvo je, po najmodernejšimi slogih, posebno spalne, jedilne in poletne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Čmigojevili delavnic v ulici , nnovo in via Leoni, katere so lepše inp| uknsneje izdelane in ceneje o l Dunajskih iu Budapeštanskili tovarne.Ostalo pohištvo^ je od prvih mizarsk h mojstrov.
Sprejema še naiočila in izdeluje pogU izbiri o’>risa najceneje in najkrajšem času. gSS Bogata zaloga podob na platno in šipo jra z različnimi okvirji. Belgijska brušena o gledala vsake velikosti. R izlično pohištvo, kakor: taolelne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z tr- ^ sja in celuloida, posebno za jedilne sobe.fig Blazine iz st i une, afriške trave z žiniaini jtjr in platnom na izbiro ter razne tapecarije. žal Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskr- V.«3 bijo se po izbiri cenikov v najkrajšein času.
Daje se tv. li na obroke, bodisi te denske ali mesečne. — Pošilja se tildi