Baron Reyer in poslanec g. Herman pri obletnici kat. dm>tva v Mariborn. 0 kat. diuštvib potem o potrebi, vse konservativce na Slov. Stajerskern zbrati in vrediti, je prvi govoril g. baron Reyer prilično 8ledtjče: velika vojska, trda boiba lazsaja sedaj po vsej Evropi in tudi v Ameriki. Neverstvo se bori znper Cerkvo Kristusovo. Liberalci so tej bnrbi dali lažnjivo ime: kulturna borba, t. j. vojska za omiko, kakor da bi nevera bila prava pot do oinike, sv. Cerkva pa mati suiovinstva in divjaštva! Omenjena vojska je že starodavaa. Začela se že z uporora angeljev zoper Boga iu s za|jeljanjem človeka po besedah: bodeta toliko, kakor Bog! Te vojske še sedaj ni konec, marveč začela je razsajati, kakor malokedaj poprej tako. Neverneži si prizadevajo po vsej sili ljudem iz src poruvati vero na čreznaturni jihov cil in kouec; hočejo jih popolnem zemlji in na pozerueljako piikleniti. Temu se ustavlja sv. Ceikva. Neprenehama kaže lažnjivost in nevarnost nevere, nepreatano spominja ljudi na jihov nebeški poklic. To pa jezi nevernike terjib vedno navdaja s sovraštvom do Ceikve, jim dela pogum, da se diznejo božjo naredbo pieganjati, zatirovati, ter jeni upljiv po postavah zatreti in uničiti. Veliko milijonov Ijudi ae da slepiti in od frajmav- rerjev za nos voditi. Ti so namreč po svojib skriv- nih družbah vodniki, pravi general-štab vse kulturne borbe. Tem veruje na milijone ljudi in misli, da se tako bližujejo pravemu napredku iu omiki. Ali v resnici rušijo vse, kar je krščanstvo postavilo lepega, po.štenega i blagega ler pripravljajo Ijudi čedalje bolj zrele za večoo puntanje, raz.sajauje in rogovilenje. Zgodovina posleda]ih 100 let nam to v krvavih pismenkah popiičuje. Nikoli ni bilo po Eviopi toliko puntov in prekucij, kakor ravno v tej dobi novoaet:ne nevere. Cuditi se tema ni! Kajti Ijudje, ki se dajo /.apeljati v upor do Boga in Cerkve, so kmalu pripravljeni v puntanje zoper dižavno oblast. In na to sedaj ljudje delajo, kakor da bi vse gorelo. Clnveka »preietava strab in groza, kako budo da je neverstvo pri nas razSirjeno iu kako se širi zlasti po novinab, knjigah in šolah. Nek Ktar prekucuh je rekel: ,,leta 1848. nnio ceHarje in kialje pregnali s silo. Tnda Ijudstvo bilo je še preveč verno. Zuto smo propadli. Veudar sedaj stopamo sicer po maletu, pa varno in gotovo do istega cila s tem, da mlajiuo krščanstvu izneverujemn !J Tedaj kuitmna boiba meri na to, da upljiv Cerkve zateie, božjo veljavo Ceikve in države pobije in človeško družbo kiščanstvu izueveii. Dva tabora si stojita drug drugeiuu sovražna nasproti. Primirja med niinia ui. Ali Kvistusa ali Beiiala — enega si mora izvoliti vsak; ali kdio s Kristu8om in jegovo Cerkvo ali pa smo z Belialdm. Noben človek, kateremu je res mar krščanska podlaga človeške družbe, jetii napiedek v katoliškem smislu, ne moie in ne sme tukaj rok križem držati, maiveč krepko se potegovati za najdragocenejae svetinje človeakega rodu. Vsak se naj zveže z enakomislečimi. Kajti pri tej silni vojski je treba zbranih, zedinjenih moči. Razdeljene, zdrobljene ne opravijo ničesar. Le združene moči so tebtne. To že zdrava pamet kaže. Zato je treba še samo pomisliti, k a k o bi se naj verniki zbirali in družili? Tukaj se nam ponuja dvojna pot; ali osnujemo mnogo malih kat. polit. društev po posameznih sienjab, farah itd., ali pa napravimo eno veliko društvo, ki bi obsegalo celo deželo ali akofijo. Skušnje učijo, da imajo velika diuštva mnogo prednosti pred malirjai. To vidimo. ia Ceskem, še bolj pa v Gornj. Avstrijskem. Tuiaj steje kat. društvo 23.000 udov; ima lastue lovine, tiskarno, posojilnice itd. Vendar kamorkoli jo konservativci na Spod. ^tajerskem ukienejo, vselej bo jim treba vzajemaosti in prave katoliške sr5nosti! L. 258. je stal škof sv. Ciprijan pred rimskim sodnikom. Ta ga praša: ,,si ti Tascij Ciprijan?" Tako rai je ime. nSi ti škof Kristijanov Sega mesta?" Sem. ,,Sveti cesarji ti ukažujejo, rimskim bogovom darovati!" Tega ne storim. ,,Pomisli!" V tako sveti zadevi ni potrebno več pooišljevati, stori, kar imaš ukazanega! Nekoliko trenutkov potem bil je sv. Ciprijan ob glavo djan. Poda ljudstvo se je nad tem nenavadnim zglečlom kršSanske sr5nosti tako zavzelo, da je na glas upilo: pojdimo, umerjimo ž njim! Sodnik se ajih ni upal dotakniti. Par mesecev poznej je ce3ar Decij bil umorjen in sv. Cerkva preganjanja rešena. — Enako sr5no bo5emo tudi mi svoje versko prepričanje povsod jasno in glasno kazati. Verui Katoličani smo, kot vemi Katoličani bočemo povod postopati, posebno v katoliškib društvib! Tako bodemo najbolj služili sv. Cerkvi, svitlemu cesarju in našej milej Avstriji. — Naposled je spregovoril g. Herman in priporocil poskus zedinim, velikim društvom za Slov. Štajer. Njegov nasvet se je sprejel in društvenemu odboru naložila dolžnost, poizvedeti in vse pripraviti, da se ali novo društvo osnuje ali pa mariborsko tako raztegne, da bo imelo pravico povsod zborovati. Odbor se je dela kmalu poprijel. 0 svojem 5asu bo nSlov. Gosp." poročal, s kakim uspebom.