Leto LXXL, ft. 249 LinUfana, sobota S. novembra 1938 Cena Din L< Iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat A Din 2.50, od 100 do 300 vrat & Din 3, već jI inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenald Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25«— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO 0 UFRAVNISTVO LJUBLJANA. KnaAjs** ollea fttov. S Telefon: 31-22, 31-23, 31-34, 31-25 In 81-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon it. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Nova akcija zapadnih velesil: Nov sestanek francoskih in angleških državnikov Na povabilo francoske vlade bosta 23* t. m. priila v Pariz Chanrtigrlaln in Halifa* — Na sestanka, ki bo trajal tri dni, bodo proučili novo naspali mednarodni položaj in nadaljnjo skupno akcijo glede vseh perečih mednarodnih problemov PARIZ, 5. nov. br. Sinoči je bilo izdano uradno poročilo, da je francoska vlada oficijelno povabila angleškega ministrskega predsednika Chamberlai-na in zunanjega ministra lorda Hali-faxa. naj v času od 23. do 25. novembra obiščeta Pariz. Chamberlain in Ha-Iifax sta povabilo sprejela. V diplomatskih krogih pripisujejo temu obisku velik pomen. Kakor se zatrjuje, bodo imeli francoski in angleški državniki pri tej priliki važna posvetovanja, nanašajoča se predvsem na spremenjeni položaj v Srednji Evropi in pa na odnošaje med velesilami. Fran coska vlada želi podroben sporazum z angleško glede nadaljne skupne politike v Srednji in vzhodni Evropi, kakor tudi glede reševanja problemov, ki jih je sprožila Nemčija s svojimi akcijami in predlogi. LONDON, 5. nov. e. Dočim v službenih krogih označujejo namen obiska Chamberlaina in Halifaxa s tem, da se vrne obisk Daladiera in Boneta, ki sta bila aprila meseca v Londonu, v poučenih krogih v Londonu izjavljajo, da bosta v Parizu razpravljala o pripravah za zaključitev pakta štirih velesil. Poleg tega se želi Anglij sporazumeti s Francijo o nadaljnem postopanju zapadnih velesil glede kolonijalnega vprašanja. Poleg možnosti sporazuma med obema osema bodo tudi pretresali druge načrte, tako o omejitvi oboroževanja in preprečenja bojevanja s strupenimi plini ter bombardiranja civilnega prebivalstva. Razpravi j ah" bodo tudi o možnosti zbližan j a med Francijo in Italijo na podlagi dejstva, da stopi v veljavo angleško-italijanski pakt in even-tuelno o posredovanju v španskem konfliktu po programu, ki sta ga izdelal: Anglija in Francija. Ravno tako bode razpravljali o Srednji Evropi in o bodoči politiki obeh držav na Balkanu. Govorili bodo rudi o usodi zv.eze med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bo Chamberlain zastavil ves svoj vpliv, da v Parizu doseže odpoved pakta z Rusijo, kar je potrebno za dober razvoj nemško-francoskih odnošajev. Po trditvah tukajšnjih diplomatskih krogov, je bil čas obiska izbran zaradi tega, ker obe vladi želita dokumentirati popolno soglasje zapadnih velesil, še predno bodo postale nemške kolonijalne zahteve akutne. LONDON, 5. nov. Chamberlainov in Halifaxov obisk v Parizu ima dvojni namen: da poudari moč tesnih vezi med obema državama in da francoskim ter angleškim državnikom omogoči določiti stališče, ki ga bodo v bodoče zavzemali. Chamberlain in Halifax sta tudi zadovoljna, da odhajata v Pariz prav tako zaradi tega, da bi odstranila nekatere rezerve, ki so bile izražene v Parizu glede angleške zunanje politike. O priliki obiska v Parizu bodo francoski in angleški državniki ugotovili, da politika oomirjevanja nasproti totalitarnim državam v ničemer ni bila škodljiva francosko-angleškim vezem. To bodo ugotovili, ker so v Londonu prepričani, da bosta francoska in nemška vlada v kratkem dali izjavo, podobno tisti, ki sta jo dala Hitler in Chamberlain. V Parizu bodo. kakor se je zvedelo, razpravljali tudi o vprašanju bodočih sti- kov Francije in Velike Britanije z Nemčijo in o vprašanju Sredozemskega morja. Ko se angleški veleposlanik v Berlinu Neville Henderson vrne v Berlin, — to bo, verjetno čez kakih 15 dni — bo dobil v zvezi s tem posebna navodila. Sam Chamberlain je izjavil pred nedavnim v parlamentu, da je treba nadaljevati z izvajanjem monakovskega sporazuma in je pri tem verjetno mislil na omejitev oboroževanja, na gospodarske interese balkanskih držav in morda tudi na kolonialno vprašanje. O vsem tem bodo zdaj v Parizu tudi govorili. Kar se tiče španskega vprašanja, posebno onega dela Sredozemskega morja ob španski obali, je to vprašanje z i tal i j ansko-an pleškim sporazumom do neke mere olajšano, samo špansko vprašanje pa s tem še ni rešeno. Z načrtom o umiku prostovoljcev iz Španije Še ne gre Dovsem gladko, kar najbolj potrjuje misija Haininga v Burgosu. Se pred tednom dni se je pričakovalo, da bo Haming prišel v London poročat, tega p., do zdaj še ni storil. Madžari maršira jo.. • Danes dopoldne ob 10. se je pričela okupacija prve cone Madžarom prisojenega ozemlja BUDIMPEŠTA, 5. nov. e. Davi ob 10. so začele madžarske čete korakati na ozemlje, ki je bilo po dunajski arbitraži prisoj eno Madžarski. Danes bodo Madžari zasedli žitni otok ob Dunavu od Bratislave do Komama. Madžarske čete so prešle na dosedanje Češkoslovaško ozemlje po pontonskih mostovih, ki so jih Madžari zgradili preko Dmnava. Ob uri, ko so prve čete prekoračile dosedanjo mejo, je bil v Budimpešti za dve minuti ustavljen ves promet. Na Trgu Svobode je bilo istočasno veliko zborovanje, na katerem so navdušeno manifestirali za Veliko Madžarsko in vzklikali vladi ter regentu Horthvju. Okupacija odstopljenega ozemlja bo končana do 10. novembra. Tega dne bodo Madžari zasedli Košice. Mukačevo in Užhorod. Kakor javljajo, bo regent Horthv kmalu obiskal novo ozemlje. Iz obveščenih krogov poročajo, da bo v kratkem verjetno že prihodnji teden, skli- can parlament. Čas še ni znan, mislijo pa, da bo to prihodnji teden. Najbrž bo to sklenjeno na današnji seji vlade. Posebne komisije, ki jih je sestavila madžarska vlada in katerih naloga je urediti vse, kar je v zvezi z likvidacijskimi vprašanji, ki so nastala z zasedbo novega ozemlja, so včeraj začele poslovati. Ta naloga ni lahka, saj je prebivalstvo novozasedenega ozemlja doslej živelo v državi, ki je imela mnogo bolj napredno zakonodajo, kakor jo ima Madžarska. Prebivalstvu bodo ostale vse pravice, ki jih je doslej uživalo na Češkoslovaškem, seveda pa je vprašanje, kako se bo to dalo dejansko urediti. »Pesti Hirlap« pravi, da bodo novi državljani Madžarske vse to, kar so uživali dobrega v socialnem pogledu za časa 201etnega življenja pod češkoslovaško oblastjo, v neizpremenjeni obliki imeli tudi pod madžarsko upravo. Madžarska se bo pač v tem pogledu morala prilagoditi razmeram v teh krajih. Ukrajinske demof ^2~i*e na Poljskem Krvavi izgredi v Lvovu in Premisliš VARŠAVA, 5. nov. e. Včeraj popoldne je prišlo v Lvovu in Premisi u do spopada med poljskimi nacionalisti in Ukrajinci. V Lvovu so po zborovanju, ki so ga priredili na univerzi, poljski dijaki odšli pred ukrajinski hotel, kjer so razbili okna. Iz hotela je padlo več strelov in je bilo ranjenih več dijakov. Tudi Poljaki so streljali. Policija je razgnala demonstrante in blokirala hotel. Aretiranih je bilo 15 Ukrajincev in ena ženska, pri katerih so našli orožje. Poljski dijaki so se nato zbrali v » Ruski ulici, v trgovskem središču ukra- | jinskega okraja, kjer so začeli razbijati trgovine in skladišča. Ukrajinsko prebivalstvo jih je obmetavalo s kamanjem P licija je napravila red in aretirala 30 dijakov in 50 Ukrajincev. Po mestu križarijo policijske patrulje, ki branijo dostop v ukrajinski del mesta. Pri spopadih je bilo mnogo ljudi ranjenih. Vojvoda lvovski je dal predstavnikom poljskega ukrajinskega tiska navodila, naj pišejo v pomirljivem duhu, da ne bo novih izgredov. Slični dogodki so se odigravali tudi v Pfemislu in dmgih mestih. vo ustanovljene državne zveze češkoslovaških rezervistov in bivših vojakov je bij izvoljen general Herman. Madžarski poslanci ostanejo v ČSR PRAGA 5. nov. e. Narodni poslanci Mad žarske zedinjene stranke v ČSR so sklenili, da pojdejo v Prago in da bodo obnovili svojo prisego češkoslovaški republiki, tako da bodo lahko obdržali svoje poslanske mandate. Večina poslancev razen ene- ga, je namreč doma iz krajev, ki so ostali češkoslovaški republiki. Seton Watsonov spomenik v Ruzomberku LONDON, 5. nov. ^i. »Times« objavlja pismo Se tona Watsona, ki ga je poslal že svoječasno županu Ružomberka in v katerem zahteva naj odstrani spomenik, ki so mu ga svoječasno postavili Slovaki v znak hvaležnosti za podpiranje njihovih nacionalnih teženj. »Times« poročajo, da se je to sedaj že zgodilo. Načrti francoskega fin. ministra Reynaud ima Izredno težavno nalogo, doseči ozdravljenje državnih financ brez novih bremen PARIZ, 5. nov. AA V ponedeljek zvečer bo finančni minister Revnaud razložil predsedniku vlade Daladierju rezultate svojih proučevanj, gospodarskega in finančnega položaja. Reynaud namerava Daladieru razložiti tehnične rezultate svojega posvetovanja in sklepe čisto politične narave, kakor je n. pr. razširjenje vlade in podaljšanje posebnih pooblastil, zatem spojitev onih državnih ustanov, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji, s finančnim ministrstvom. Ukrepi, ki jih Paul Revnaud namerava podvzeti so tile: 1. zmanjšanje državnih izdatkov; 2. zagotovitev novih državnih dohodkov in 3. ukrepi za gospodarsko ozdravitev. V Marseillu je predsednik vlade Dala-dier že naglasi!, da je treba varčevati in zmanjšati državne izdatke. Zato je gotovo, da se Daladier in Paul Revnaud glede tega strinjata. Na finančnem polju so nove možnosti zelo omejene in bo moral z ozi-rom na to Reynaud najti takšnih dohodkov, ki v jedru ne bi pomenili velikih bremen. Novi finančni minister bo posebno delal na gospodarskem polju in bo poskušal zlasti ozdravit: in okrepiti gospodarsko delavnost in preskrbeti nove dohodke. V ta namen bo verjetno prakticiral politiko širokega obsega pri dajanju kredita. Zatem bo posebno poskušal zadostiti potrebam industrije ter pomagal do razvoja trgovini in finančnim operacijam, kj so neobhodno potrebne za procvit države. Paul Revnaud ima namen ustvariti boljše ozračje za vrnitev francoskega kapitala, ki se je nakopičil po tujih denarnih tržiščih. Huda razkritja v tirolskem samostanu Zaradi nemoralnosti so aretirali 8 menihov, samostan pa zaprli Notranji razvoj nove ČSR Priprave za volitve novega prezideuta PRAGA, 5. nov. b. Pogajanja in posvetovanja o ustanovitvi nove narodne stranke, katere jedro naj bi tvorila agrarna stranka, so se včeraj nadaljevala, V agrarnih krogih upajo na uspeh svojih prizadevanj. Včeraj so se v parlamentu sestali predsedniki vseh strank pod vodstvom predsednika agrarne stranke Berana. Opaziti je bilo, da so imeli zastopniki češke narodno socialistične stranke več razgovorov z Beranom in Hampelom, voditeljem stranke delovnega ljudstva, kakor se sedaj imenuje bivša socialno demokratska stranka. Zdi se zelo verjetno, da se bo del narodnih socialistov pridružil agrarcem v novi narodni stranki, dočim bo drugi del pod vodstvom praškega primatorja dr. Zenkla vstopi, v delavsko stranko. Danes so se začele širiti vesti o skorajšnjem sklicanju parlamenta in senata, in pa vesti, da bodo volitve novega prezi-denta republike že prihodnji teden. Te vesti še nibo potrjene in so, kar se tiče pre- zidentske volitve, tudi malo verjetne, ker je treua najprej doseči sporazum med vsemi tremi vladami, kako naj se novi pre-zident izvoli. Pojavljajo se namreč mnoga nasprotstva proti temu, da bi se volitev izvedla na osnovi sedanje ustave, ki je praktično že razveljavljena. V ministrstvih so trenutno močno zaposleni s predajo agend avtonornnima vladama na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini. V kratkem je tudi v tem pogledu pričakovati večjih reform osnovnega značaja, ki naj definitivno urede vse kompetence, kakor bi kasneje o njih določala nova ustava. Na čelo pomembnejših vsedržavnih organizacij in ustanov bodo začasno najbrž imenovani ugledni generali. Tako se govori, da bo vodstvo mladinske predvojaške vzgoje prevzel general Aleksander, trenutno vojaški ataše v Rimu. Vodstvo organizacij za telesno vzgojo pa bo najbrž prevzel general Cižek. Za predsednika no- INNSBRUCK. 4. nov. AA. V preiskavi v servitanskem samostanu v Inomostu je državna policija odkrila, da v tem samostanu vladajo take nemoralne razmere, da tega ni mogoče povedati javnosti. Z mero-dajne strani se doznava, da imenovani samostan predstavlja pravi brlog pregreh, tako da pred njimi obledijo celo pro-tidržavne mahinacije, ki so jih dognali z dokumenti, katere so našli v samostanu. Državni komisar Biirckel je odredil na temelju izida preiskave in obširnih priznanj, da se samostan takoj zapre. Dosedaj je bilo aretiranih 9 menihov tega samostana, razen tega pa tudi veliko število prebivalcev v Inomostu. Listi pišejo, da je treba odločno napraviti konec nemoralnosti v samostanih in sicer predvsem v moških samostanih. Listi naglašajo, da bi zatvoritev vseh samostanov pomenila umesten ukrep za zaščito prebivalstva. »Mrtvi pas« v Ukrajini Rosi hočejo izolirati zapadno mejo BERLIN, 5. nov. b. Nemški listi objavljajo iz \vashingtonskih diplomatskih krogov informacije, po katerih je začela Rusija z vso naglico graditi poseben varnostni in utrdbeni sistem na svoji zapadni meji. Ruski vojaški krogi so opustili izvedbo vseh ostalih svojih načrtov, samo da bi čimprej izgotovili nujno potrebne obrambne pozicije v Ukrajini. Ruski varnostni na-.rt obsega šest točk: 1. V vsem obmejnem pasu, ki se ponekod razširja na 150 km, se morajo izsekati gozdovi. 2. Prebivalstvo se mora v vsem tem obmejnem pasu takoj evakuirati, da bo mogoče v vaseh namestiti vojaštvo, ki ga bodo tvorile same Izbrane čete, ki uživajo popolno zaupanje politič- nih činiteljev. 3. Vsi mostovi, ceste in železnice v obmejnem varnostnem pasu se takoj porušijo, 4. Na vzhodni meji tega varnostnega pasu se zgrade velike utrdbe. 5. V zaledju se zgrade nove ceste in železnice. 6. Čimprej se morajo zgraditi tudi nova letalska oporišča v vsem zaledju varnostnega pasu. Po teh informacijah namerava torej Rusija izolirati svojo zapadno mejo s tem, da ustvari ob njej pravi »mrtvi pas«, ki naj tvori prvo obrambno črto v Ukrajini. Postani in ostani Član Vodnikove dražbe! ik . i francoski finančni minister, ld jo prevzel težavno nalogo ozdravljenja francoskih državnih financ Nj. Vis. knez Pavle v Bukarešti BUKAREŠTA, 5. nov. A A. Sinoči ob 18. je dospel z dvornim vlakom preko £om-bolja v Bukarešto Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V njegovem spremstvu sta pri spela tudi minister dvora Milan Antic In sd-jutant Nj. Vel. kralja polkovnik Durbešić. Na dvorni postaji v Bukarešti so se pred prihodom dvornega vlaka zbrali predsednik rum unske vlade patriarh Miron, več ministrov in generalov, bukareški župan m mnogi drugi predstavniki. Nekoliko pred 18. uro je prispel na postajo Nj. Vel. kralj Karol v družbi prestolonaslednika Mihaela. Knez namestnik Pavle je izstopil iz vagona v uniformi rumunskega 3. obmejnega bataljona, katerega častni poveljnik ja. Najprej se je prisrčno pozdravil g kraljem Karolom in prestolonaslednikom Miha* elom, potem pa se je z vsemi prisotnim^ člani vlade odpeljal z romunskim kraljem in prestolonaslednikom v novi dvor. Vstop francoskih socialistov v vlado PARIZ, 5. nov. br. Kakor se zatrjuje ▼ poučenih krogih, vodi Daladier razgovore z Leonom Blumom o možnosti vstopa socialistov v vlado. Daladier bd rad pritegnil nove skupine levice in desnice, da bi se mogla vlada nasloniti pri Izvajanju na* mera varuh dalekosežnih reform na močno parlamentarno večino. Volitve na Poljskem VARŠAVA, 5. novembra. AA. Havmsi Jutri bodo volitve narodnih poslancev polj* skega sejma, katerih se bo udeležilo It milijonov 400.000 volilcev. To pomeni, da bo šlo na volitve približno pol poljskega prebivalstva. Zdi se, da Je že zdaj zagotovljena zmaga vladnega nacionalnega tabora, in sicer z najmanj 70% glasovi, k«r so tri velike opozicionalne stranke akle» ni le, da na volitve ne gredo. V političnih* krogih ne izključujejo možnosti, da bo predsednik republike spremenil vlado Se pred novim sklicanjem parlamenta. Predvsem bo spremenjen predsednik vlade, hi bo prišel na to mesto general Svarzinsld. Hitler bo govoril prihodnji teden RIM, 5. nov. o. SnočnjI »Giornale d*I-talia« poroča, da bo imel Hitler 9. novembra velik govor, v katerem se bo podrobno kavil s poslednjimi mednarounlml političnimi dogodki. Eksplozija na nemškem tovornem parniku OAKLAND, 5. novembra. AA. Havas. V strojnici nemškega tovornega parnika Vancuver je prišlo do strašne eksplozije ravno v trenutku, ko je parnik zapuščal zaliv pred San Franciscom Vzrok eksplozije ni znan. Parnik, ki ima 5500 ton, sedaj počasi tone in se je že nagnil na eno stran. Več članov posadke je ranjenih. Nov ameriški zrakoplov WASHINGTON, 5. nov. Zedinjene drŽave bodo začele graditi nov zrakoplov, za katerega je kongres odobril tri milijone dolarjev kredita. Zrakoplov bo dolg 325 čevjjev. Sorzna poročila. CUBIH, 5. novembra. Beograd 10.—, Pariz 11.7425, London 20.7925, New York 440.875, Bruselj 74.575, Milan 23.175, Amsterdam 239.85, Berlin 176.62, Praga 15.12. Varšava 3.25. Trgatev v Slovenskih goricah končana Po stari navadi so fantovski pretepi tn4i leto« Gornja Radgona, 4. novembra V naftih obmejnih goricah po« ta j a pola-goma spet tiho; umolknili so Hlepeči klo-potci m nič več ni slišati ubranega petja, ki se je med trgatvijo Se prvo dni tega tedna rsalegalo po vinogradih. Ta teden namreč končavajo trgatev tudi Veleposestniki, zlasti tukajšnja tvrdka Clotar Bou-vier, Admont in dr., ki radi obsežnosti svojih vinogradov in obilice sadu ne morejo opravi ti trgatve v enem samem tednu. Zavlekla pa se je trgatev letos slasti radi izredno lepega vremena, ker je večina večjih vinogradnikov pričela s trgatvijo to leto šele teden dni po Terezijevem okrog 23. oktobra. Vsem je šlo ba to, da pridobi vinski pridelek ob ugodnih in toplih jesenskih dneh na kakovosti; to čakanje seveda ni bilo zamah in se je vsakemu zapoznelemu vinogradniku to tudi poplačalo, saj ima pri teh klosterneuburgovka povprečno 18 do 20 stopinj sladkorja, so pa tudi Sorte, ki so imele tudi nad 20 stopinj celo do 24. Mnogo letošnjega izbranega pridelka je šlo tudi letos preko meje. Bil je to pridelek takofcvanih dvolnstnikov — Inozenv« cev, ki so prodajali svoj vinski mošt od preše po 80 pfenigov in celo do 1 RM, ali v naši Valuti do 15 din. Slaba pa je cena pri nap. ko dobi ubogi vinogradnik jedva 2.50 din do 3.50 din in le v Izrednih primerih Izbranega pridelka do k večjemu 4 din; ne glede na to slabo ceno pa so tudi kunčije bile dokaj slabe, saj nI bilo ponudb. Za to naravnost slepo ceno so prodajali pnmo oni mali vinogradniki, ki so se skozi v?e leto ZAdolŽill, da sedaj z borim izkupičkom vsaj delno krijejo svoje dolgove na vseh straneh ter oblečejo svojo raztrgano deco in ji pripomorejo do rednega šolskega pouka, obenem pa nabavijo najnujnejše gospodarske potrebščine za zi. mo. Večji vinogradniki, ki niso tako v stiski, so spravili svoj letošnji vinski pridelek skrbno V kleti, kjer čaka tigodneiših poni: Ib. Radi toplih jesenskih dni in obilnega sladkorja je po kleteh pričel že vreti mo£t in v njem se razvija alkohol. Ti plini bo dokaj strupeni in le za las je ušel nedavno smrti kletarski delavec tvrdke Bou-VJer, ko je stopil po opravkih v veliko klet. Da je letošnja kapljica izredno dobra, kakršne ni bilo že več let ter bo tudi »močna'?, pričajo Že s*daj Številni fantovski pretepi. Letošnja sadna letina je v poletju vrgla marsikateremu posestniku lepe dohodke in posledica tega je, da se tudi po gostilnah opaža živahnejše vrvenje; fantovske družbe, ki so poprej posedale ob borem kislem in cenenem jnbolčniku, sede tedaj ob sladkem vinskem mo^tu, ki že dolgo let ni bil tako sladek in zapeljiv, kakor letos. Piten in lahko ttittM vinski most ogreva po preveč aaoattSm alkoholu fantovske družbe in posameantki postajajo korajžni junaki vinogradnih kolOV In nožev, ki so spremljevalci raahajejočih se poznih gostov. V nedeljo 90. Oktobra Se popivala večja fantovska družba v gostilni Marije Puhar V Zbigovclh. Pijani dobrega vinskega mošta so se pričeli odpravljati domov in Slovesu je sledil prepir, ki je končal s prete, po m. Fantje, oboroženi z vinograd&imi koli, so pričeli udrihati drug po drugem, pri čemer se je zlasti junaškega izkazal mesarski poTnoOnlk Albert U. iz Gornje Radgone, ki je pri nadejal občutno poškodbo po glavi čevljarskemu pomočniku Ivanu Zemljicu tako. da je le ta obležal nezavesten. Prvo pomoč mu je nudil tuk. zdravnik g. dr. Rudolf Rožič, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico v Mursko Soboto, kjer se poškodovanec baje bori s smrtjo. Na praznik Vseh svetih je popivala 10 članska fantovska družba v gostimi Janeza Mencingerja v črešnjevcih. Ko so se zvečer okrog sedmih vračali ljudje s pokopališča domov, je vinjena družba ns> javni pešpoti napadla družinskega očeta hi mater, zakonska Cafuta v navzočnosti njunih nedoletnih otročičev. Junak vseh junakov je bil Jože H., posestnikov sin iz Crešnje-vec. ki je prizadejal obema zakoncema Cafuta več poškodb. Rešitelja SVOjlh starteV sta bila prav za prav nedolžna otroclčka. ki sta obupno klicala na pomoč ter jokala. Na kričanje in jokanje otrok so ne napadalci razbežali ter se kmalu zopet sestali v isti gostilni ter popivali dalje. Kakor da se ni nič zgodilo. Tudi pri Kapelj so se spopadli fantje, katere je okorajžil letošnji Vinski moSt. Dan za dnem ima orožništvo opravka s pretepi vinjenih razgrajačev, med katerimi se zlasti udejstvuje v veliki meri fie nezrela mladež, ki pričenja 9 svojim junaštvom že tako Zgodaj. Naša znam Prt ja in čuvarji obmejnih Slovenskih goric: grad gornjeradgonski, nadalje takozvani Berištekl ter na kapelskom griču daleč naokrog vidna in v zarji svetlikajoča se kapelska cerkev z Žalostjo gledajo, kako pada list za listom raz onemoglo trto. ki klone počasi zimskemu spanju naproti. Težko bodo čakali vso dolgo zimo na pomladno solnce, ki bo zbudilo njihovo vinograde spočito in prespane k novemu življenju Toda ko bodo te gorice zopet obujene k živlienju, bo ob letu dni na Vseh svetih mars:katera Žalostna mati, oče, Žena ali sestra stala ob svežem grobu svojega sina, moža ali brata, ki bo padel kot list s trte onemogel kot žrtev preveč zavžite dobre kapljico. —S t. Kovnic trdi. da ni vzel niti beliča . :!co je državni tožilec čital dve uri — Sodba bo izrečena najbrž dre vi Ljubljana, 5. novembra. Ve. \ij ves dan je trajala razprava proti nadoiicialu Franu Kovačiču, ki ga državno tožilstvo dolži poneverbe, kakor smo včeraj že poročali. Predsednik senata je s. o. s. g. Ivan Brelih, prisednika pa sodnika okrožnega sodišča gg. Ivan Kralj in Fran Gorečan. Obtožnico zastopa g. I :\ n Sever, brani pa Kovačiča dr. Pegan. Mestno občino kot zasebno tožilko zastopa komisar g. Slavko Pele. Obtoženi KcVačič, ki je visok, že ves osivel, a sicer še trden in krepak mož, star 04 let, se je zagovarjal z občudovanja vredno mirnostjo in sigurnostjo in je odgovarjal na vsa vprašanja, pri čemer so poslušalci dobili vtis, da nima na vesti kdo ve kakšnih grehov. Kovačič ima šest odraslih že preskrbljenih otrok in je posestnik hiše v Apihovi ulici. Hiša je vredna okrog 300.000 din, obremenjena je s hipoteko 170.000 din. Kovačič ima tri razrede gimnazije in Mahrovo Solo. Med vojno je bil računski podoficir. Državni tožilec Fran Sever je čital dolgo obtožnico skoraj dve uri. Po kratkem odmoru nato je predsednik začel zasliševati Kovačiča. NITI KRAJCARJA ZA SEBE Predsednik; Ste razumeli, česa ste obtoženi? Kovačič: Seml Predsednik: Se čutite krivega? Kovačič: Ne, popolnoma nič, niti krajcarja nisem vzel za sebe. Obtoženec je pojasnil, da je v mestni službi že 35. leto, 31 let je bil pri mestnem fizikatu, od L 1930. je opravljal delo pri desinsekcijskem zavodu, ki je mestno podjetje v okviru mestnega fizikata. Poleg plače ima dohodke od najemnine, ki znašajo okrog 700 din na mesec, od otrok ki stanujejo v hiši in v skupnem gospodinjstvu, pa ima okrog 3000 din dohodkov. 5 temi pojasnili je obtoženec hotel reči, da je imel dovolj dohodkov za preživljanje samega sebe in žene in se mu ne more očitati, da je bil v denarni zadregi ter je zaradi tega utajil denar desinsekcijske-ga zavoda. Branilec dr. Began je takoj v začetku razprave pojasnil, da se zavod imenuje desinsekcijskj zavod, kar pride od besede iasekt ali mrčes. Po slovensko bi rekli zavod za »razmrčesevanjec, to je uničevanje mrčesa v stanovanjih, tako stenic, ščurkov, mravljincev itd. Desinsekcijski zavod je trgovsko podjetje mestnega poglavarstva, a desinfekcijski zavod, ki deluje v okviru mestnega fizikata, ni trgovsko podjetje, temveč spada po zakonu k obligatornim funkcijam mestnega poglavarstva. Prva točka obtožuje Kovačiča, da je vpisal v blagajniško knjigo zavoda manjše zneske kot jih je v resnici prejel za desinsekcijo pri 18 strankah, razliko v znesku 3800 din pa je obdržal zase. — Res je, da so stranke toliko plačale, se je zagovarjal Kovačič, toda jaz sem dajal za desinsekcijo svoje blago. Stranke so mi rekle, naj opravim desinsekcijo temeljito. V takih primerih sem porabil pri delu dvojno porcijo uničevalnih strupov iz svoje zaloge. Od vplačanih zneskov sem obdržal zase, kar je meni pritikalo, za kemikalije, katere sem porabil iz svojega. V primerih, ko so stranke plačale, ps nisem zneskov vpisal, je šlo za čisto zasebno delo, katerega sem jaz izvršil s svojimi kemikalijami in s svojim orodjem. BIL JE OMAMLJEN OD STRUPOV Predsednik: Tega niste povedali med preiskavo! Branilec dr. Pegan: Desinsekcija je obrt! Obtoženec je imel pravico opravljati razmrčesevanje kot zasebnik. Obtoženec: Začeli smo z delom zgodaj zjutraj že ob 5. uri, med uradnimi urami nismo smeli delati. Ko sem se vrnil po delu v urad, sem bil poln tistega strupa, ves omamljen. Napisal sem na lističe vplačila in nisem utegnil takoj vpisati vse v poslovne knjige. Predsednik: Saj ste imeli maske! Obtoženec: Da. ali kolikortoliko se požre tudi z masko tistih strupov. Desinsektorji lahko to potrdijo. Druga točka obtožnice pravi, da je Kovačič vpisal v knjige, da se ostanek plačila ene stranke črta v znesku 78 din zaradi neizterljivosti. Obtoženec: Tega primera se prav dobro spominjam. V naglici sem v knjigo vpisal, da je ostanek 78 din neizterljiv, nakar so stranko terjali. Ker sem sprevidel, da sem se zmotil pri vpisu, sem sam znesek takoj poravnal, ko je stranka intervenirala. Ko je beseda zopet nanesla na kemikalije, ki so bile last obtoženca, je Kovačič izjavil, da je predložil vse račune, ki naj *odo dokaz, da je nabavljal zase in s svr jimi sredstvi potrebne kemikalije in orodje, kar je uporabljal, ko je opravljal desinsekcijo na svojo roko. Tretja točka obtožnice dolži Kovačiča, da je 12 strankam zaračunal desinsekcijo« a v knjige je napisal, da je bila desinsekcija zaradi siromašnosti strank plačana iz mestnega zaklada. Plačane zneske, skupaj 3040 din je obdržal zase. Obtoženec: Res Je. gospod sodnik. 1. 1984 je bilo rečeno, da bo revizija. Našel sem. da računi niso v redu. manjkalo je okrog 3000 din. Ta primanjkljaj sem kril na ta način, da sem pri nekaterih strankah, ne glede na to, ali so plačale ali ne, pripisal ^Predujem«, s čimer je bilo rečeno, da je te zneske nosil mestni zaklad. Se pred koncem revizije sem te zneske iz svojega kril. tako da mestna občina nI Imela nobene škode, nripombe »Predujem« so pa ostale v poslovnih knjigah. Predsednik: To je tudi novo. Obtoženec: Tako sem povedal že pri zaslišanju na kontrolnem uradu. Priznam, da nisem ravnal pravilno, ker sem sf na ta način pomagal Iz trenutne zadrege, toda oškodoval nfsem občino, ker sem pozneje vplačal vse zneske. Četrta točka obtožnice dolži rtovačiča. da je ponaredil podpise strank na postnih nakaznicah, po katerih je poslal mestnemu poglavarstvu zneske za desinsekcijo. ko je poglavarstvo terjalo stranke, ki so že plačale Kovačiču. Obtoženec: Imen strank nisem ponaredil, napisal sem jih pa na nakaznice, da sem na ta način sam poravnal zneske za stranke, pri katerih sem. kakor sem v prejšnjem primeru pojasnit pripisal pred revizijo besedo »Predujem«. Sef je Vedel za manipulacije Pet* Mfca obtetflK« OCtte KoVttliU, da je 4i rti mlini u raimfrtssll stanovanja, plačanih makov pa selofe ni vpisal v kroge, skupno vsota ii-oi* din pa obdraaJ zase. obtoaaaac: v ten primatih sam opravljal daakMekcijo kOt laUfltn podjetnik s svojimi Sredstvi ifl Orodjem ter Itven uradnik tir. Svoje pomoćnike serrt IS to delo pOHatio plačal, Ittf lahko potrdijo. Predaadnik: Strankam fte pa la Izstavljali raaufle z uradno HafflpiljkO, obtotanec: To Ja fes. Predaadftik: Ali Jt šef dr. RUS VSdel, da tako dala te? obioaanat: seveda j« vedel! Vedel ja, da delam a svojim blagom ln tuđi računa sam mu pokasaf. Cena ln nagrade je določil dr. Rus. Branile« dr. Pegan: Sedanje tarife za desinsekcijo šO celo višje kot prejšnje. Kova&č je nadalje pojasnil, da je pri dveh strankah zaradi tega obdržal od plačila nekaj zase, ker je dal svoje blago in orodje Vsoto, ki jo ja dvignil s knjižicami pri Mestni hranilnici, je porabil za nabavo kemikalij za zavod. Steklenice, katere je prodal, so bile samo v napoto in ni dobil za steklenice niti krajcarja, glede potrdila dr. Reji Dušanu, da je ta prak-ticlral v lekarni Hočevar, pa Je bil V veri, daje vse v redu Podkupnina ni dobil •Tako se zagovarja Fran Kovačič. Nato so bile zaslišane Številne priče, zasliševanja prič se bo danes nadaljevalo ves dan. pozno v noč pa bo senat najbrže izrekel sodbo. Neža Vrbovškova ni Mla umorjena Celje. 5. novembra Vse je kazalo, da bo umor. Čiflar žrtev Je postala v noči na praznik Vseh svetnikov neka ženska« katere truplo so našli ob Vogla jm v Ćretu pri Celju, kmalu pojasnjen. Včeraj pa je p-i$lo do nenadnega preokreta, kl je povzročil nfavo senzacijo: »umorjena« Neža Vrbovškova se Je v pe tek Živa ln zdrava pojavila v Celju. Par niki okrožnega sodišča v Celju in tudi njen mož. 06-!etni nose«^': Franc Vrbovsek i/ Ratanjske vasi pri Rogatcu, ki so ga privedli orožniki v četrtek zve?er v Celje, so izbjvilu ko so jih orožniki poka/ali fotografijo umorjene, posneto v mrtvašnici na Tcfvar;u. Vigred«. v aprevodu pa je svirala rudarska godba, na čelu sprevoda je korakal močan oddelek Sokolov, ki so spremljali tudi krsto. Za užaloščenimi domaČimi se je razvil sprevod ž obratovodjo kisovSkega obrata ing. Karnovškom na čelu. Pevci so pokojniku zapeli tudi v cerkvi in ob odprtem grobu, kjer se je v imenu Sokol-skegs, društva poslovil od pokojnega brata starosta br. Lojze Kolenc. V poslednje slovo Je aasvtrala se godba, nakar so začele padati grude na krsto z zadnjimi ostanki rudarskega trpina, ki mu bodi zemlja lahka, — Vlom v Zavine, o katerem je poročalo časopisje, so po vsej priliki zagrešili trije potepuhi, ki so v omenjeni vasi povzročili dovolj strahu, ko so 28. oktobra okrog ene po polnoči Vlomili v hišo posestnice Joelpine Drnovškove. Policijska uprava podaja popis osumljencev, ki so stari med 20 in SO let. Prvi je visoke, sloke postave, podolgovatega, Črnega obraza., brez brk. temnih, nazaj počesanih las, gologlav, oblečen v temnoslvo, ponoieno obleko. Njegova pajdaša sta majhne postave, okroglega, obrmsm, Črnih, nazaj počesanih las, ajologrlava, eden oblečen v temhorjavo po- noaano obleko, drugi pa v sivo obleko s pumparicamt____ — geheiPho gledališče proslavi dvajset* letaseo Cankarjeve amm a njegovo ara* na >Jakot> Ruda«, ki jo vprizort v aede« rja, d. t. m« ob 19JO na evejem odru v §e-kaiakem domu Kenija je v veseih rokah br, Janeza Kopriva, S zasedba vMf po naših najferijath igralcih obeta, da bo te predstava, a katero začenja nas udar svoje delo, v polni meri aaduvoljila tudi razvajene Obiskovalce sokolskih predstav, občinstvo pa naj s evojun posetom vil je igralski 4fuaini veselja m volje do nadalj- nj#£Z dVa, Pridite prav ŠAH p- RaadeUtev šalueftev na razrede, Na podlagi novega pravilnika, ki ga je že potrdil savezni predsednik, bo Ljubljanski šahovski podsavez razdelil verificirane igralce na razrede podobno, kakor je to pri fiosometn'h klubih. Predvideni so trije razredi ln sicer tako, da bo lahko nastopal igralec nižjega raareda tudi v višjem, obrata© pa ne. V svrho sestave rangliste bodo klubski prvenstveni turnirji. Od članov podsaveza je LŠK že sestavil po razredih razdelieno listo svoiih igralcev. V I. ras-redu so: dr. M'lan Vidmar. Vsaja Pire. MIlan Vidmar ml.. Furlani. Preinfalk, šr>rli. šiSka. SikoŠek. G^rsinič Marek, Ciril Vidmar. C*ble Iskra, Malcenovie. Muslovifi. flam«Kv L, Oabrov&ek: It. razred: Petcrman. Kumeli dr. Valentinčič. Mlinar. Samobor, prof. ftop. Peteri* V. niokan. M. »lokan. dr. Sever. Ocvirk. Polianšek. KavečiČ. Vad-naJ, stormr. Jersn: TTT rftžred: M. Oahrov-sek. nkttsek. Omlftdffl. MUUer. Osterc. Deč-man. Novak. Oražem. Arrigrler. Bolha. ŠOTageT, Korbar. LevaČlČ. HreSčak. Slo k»n st. * S fi(m.\8e<;a pfatna — Kina Matica: Manue/a. ParamountOv film i/ Hollywooda, in sicer eden izmed tistih 650, ki jih narede v Hollywoodu ta zabavo in razvedrilo ameriške kinopublike. in ne eden izmed 50 iz tistih ateliejev, s katerimi si ameriskn filmska proizvodnja osvoji tudi Evropo. Mlad postaven pisatelj, ki so ga hollywoodski podjetniki poslali v Mehiko, da bi napisal knjigo O ljubezni, ki naj bi služila kot scenarij za nov filmski šlaaer. sporna v Mehiki, kaj je ljubezen. Dotlej je samo pisal o ljubezni. Zaljubi se v lepo Mehičanko (Dorothv Lamour), po operetnih zapletljajih najde tudi njegova TTevesta. ki je filmska diva, svojo sročo. takisto tudi pisateljeva tajnica in tako -dalje. Lepa je glasba, lepe so pesmice, ki jih poje zbor in Lamour, lepi so nekateri posnetki pokrajine ob mesečini, nekaj dobre komike je v filmu, nekaj posrečenih Sal, katere rudi nas spravijo v smeh. dasi so dokaj ameriške, zanimivi so narodni kostumi in plesi, ki Jih pokažejo, režiran je bil V dobrem tempu, a kakšne posebne iznajdljivosti v tem pogledu v filmu ni najti. Film. skratka, s kakršnimi Hollywood zabava svojo publiko, ki sedi v dvorani, kadi cigarete in cigare ter pije vino ali pivo ter se hoče pri tem tudi malce nasmejati ter si raznežiti dušo ob ljubavni pesmi. Skrivnostne tatvine Laverca, 5. novembra. Z Laverce nam poročajo, da se Že delj časa govori o skrivnostnih tatvinah raznega blaga, ki ga prevažajo prevozniki s skladišč ljubljanskih veletrgovcev v Žužemberk. Izginili so med nočnimi vožnjami z vozov sodi, napolnjeni s petrolejem, svežnji usnja, velike pletenice vina itd. Sirijo se govorice, da se je nekaj teh ukradenih predmetov že našlo v stelji nekega tukajšnjega posestnika, ki pa se baje izgovarja, da mu je bilo vse podtaknjeno. Ker prevozniki trdijo, da jim razno blago izginja že delj časa, se orožništvo živo zanima za stvar in je upanje, da bodo prišli skrivnostnim tatovom kmalu na sled. Sploh bi kazalo izslediti tudi druge tatove, ko se gospodinje skoraj vseh hiš na Laverei pritožujejo, da jim kar čez noč zmanjkujejo kokoši iz zaprtih kurnikov. O stvari bomo še poročali. Iz Poličan — Odhod priljubl.feneara bočkega oskrbnika v SI. Bistrico. Te dni je odftel z Boča dolgoletni oskrbnik g*. Martin Jerman, kjer sta z ženko v splošno zadovoljstvo podružnic SPD Rogaška Slatina in Polj-čane vršila oskrbništvo nad tamošnjimi postojankami 7 let. Jermanova sta bila obenem vso to dobo tudi oskrbnika nad posestvom podružnice šentjurske kmetijske šole in nad njeno živino, ki je bila gori čez poletje. Vsem bo žal, da sta odšla, žal pa bo tudi mnogim obiskovalcem Boča, ki so se z Jermanovima prav dobro razumeli. Saj sta jim ona. če sta le mogla čim bolje postregla. Gospa je splošno znana, kot dobra kuharica, saj je znala postreči tud bivšega finančnega ministra Djordjevičr ko je bil ta ob priliki letovanja v Rogaik Slatini pred leti tudi med gosti v njeni t? stavraciji. Bila sta velika prijatelja narr ve in sta kot taka želela svoje goste ved no zadovoljiti. Ce ni bilo drugače je ob če memih dneh snel s kota g. Jerman kitare in kmalu sta zakonca ubrano zapela, da je takoj zavladalo veselje. Želimo obema obilo sreče in uspeha tudi v dolini. Boč pa naj bi dobil čim prej potrebnega oskrbnika. Naša gledališč« D B A M A Začetek ob 20. uri Sobota, 5. novembra: Žene na Niskavuo-riju. Izven. Znižane cene Nedelja, 6. novembra: Trideset sekund ljubezni. Izven Ponedeljek, 7. novembra: Potopljeni svet. Red A Torek, 8. novembra: zaprto Sreda, 0. novembra: Žene na Niskavuorlju. Red B Četrtek, 10. novembra: Brezov gaj. Premiera. Premierski abonma OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 5. novembra: Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. Izven Nedelja. 6. novembra: ob 15. uri: Mala Floramve. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene ★ Ponedeljek, 7. novembra: zaprto Torek. 8. novembra: Alda. Premierski abonma Sreda, 0. novembra: Na s'njem Jadranu. Red Sreda Četrtek. 10. novembra: Poljub. Red Četrtek Fiuiilma OeteSrttvske komedije »Brezov gaje DO predvidoma sredi prihodnjega tedna« aVezov gaj je idilični kraj, kjer imajo premožni meščani svoje vile in kjer žive UhO in idtticno življenje. KO gospodarska Kriza nagrize materialno osnovo ene takih družin, ZaOJie v stiski družinski oče pona- reiati denar, okoli tega prestopka se razvije neateto veselih m zelo napetih dogodivščin. V vlepl Violette v Verdijevi operi »Tra-Vflata« dO gostovala drevi odlična pevka m umetnica ga. Zlata GjunZjena-Gavella, ki tteje tO Vlogo med najboljše partije SVOjSga bogatega Opernega repertoarja. Alfreda 00 pel g. Banovec, njegovoga očeta g. Janko, Floro — ga. Španova. V ostalih Vlogah nastopijo: Ramsakova. J. Rus, Delničar, Jemlkar, Lupša *n Perko. Dirigent: kapelnik atrttof, rczip^r: B. Kreft. Predstava iaven abonmaja, vrijajo običajne operne cene. einica KOLEDAR DANES: Sobota, 5. novembra katoličani: Emerlk JOTftf: Nedelja, 6. novembra katoličani: Leonard DANAŠNJE PRIREDITVE tttNO MATICA: Manuela, matineja »Buf- falo BU1« ob 14.15 KINO UNION: Glasba za Tebe KINO SLOGA: Kraljica zračnih višav KINO MOSTE: z-Flavi dinamit« in Lord NeJson« KINO 6ISKA: Kdo je kriv? JUBILEJNA PROSVETNA AKADEMIJA GRAFIKOV ob 20. v Delavski zbornici LEGIJA KOROŠKIH BORCEV svečana akademija ob 20.30 v dvoran' Kazino DRUŠTVO ^SOCA« predavanje prof. dr. •Vinka šarabona ^o svetovnih dogodkih Zadnjih 20 let« Ob 20.30 v salobu pri Levu ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER »Školjka« ob 20.15 PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED OTVORITEV KOLEKTIVNE RAZSTAVE SLIK BOŽIDARJA JAKCA ob 1130 v Jakopičevem paviljonu DEZtTRNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. BftkRrčlč, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. MlliVlIlOavn OSSta 20, Murmaver. Sv« Petra cesto 78 mestno Dežurno zpr \ vnisko si>U-ŽBO bo opravljal od sobote od osmih sveoer do ponedeljka do 8. ajutraj zdravstveni svetnik dr. m i s Franta, Poljanska cesta št. 16 II, telrfon Št. 32-84. <9%pod &ita Sl&venec 9em, iodn že dolga tki4 i- 1 v tujini. Služba me pogosto popelje v sedne držsv*e in tako imnm često priliko primerjati one majhne, a tako važne usluge, ki jih je deležen potnlk-tujec na železniških pottefah. V vseh mestih iz poln u-jejo pOštreSčki-nosačt svoje dolžnosti toč-no, diskretno, pošteno in — trezno/ Res }e, da tu in tam naletiš na kakšnega spekulanta, ki sku&a izkoristiti konjunkturo viška tujske sezone, ampak takemu tiču kaj kmalu pristrižejo peroti ali ga pa kn komalo odžagajo. Kako pa je pri vas v Ljub!i,mi? / nadzoruje kotodvorske postreščke? P. dtl sem se V času tUtjitvahtiefiega prometa vlakov na kolodvoru in opazoval pn. r seke. Poverit sem bit nekemu pntfreičku svoj kovčeg in ko sem ga kmalu po/nejc rabil, nI bilo ne kovčefta ne puStltfSfks. Njegov tovarii me je končno opozoril, kje naj ga iščem. Našel sem ga v buffctu pred kolodvorom. Moj ko\-čcg je po drenutl v prtljažnici. Račun za »oba« je znaeei din 25.— za — pot ure! Napravite red! /V je sem dve uri čakat v restavraciH. Najboljši gostje so biti pri točilnici uniformirani postreščki. ki so »borne« Zaslužke takoj pretakali v »frakeljčke«. Prepnre I fe stalež postreSčkov čim preje/ če je to c/r . 1 je mogoče, bi Slo morda tudi pri vas! Do spomladi ni več daleč/ Kar nI za rabo. pa v muzej starin/ Seveda se to ne tfče vseh postreščkov, ker je večina med njimi ro stena ln vestna, a tuke izjeme kvarijo u$ed drugim. Po'ntk Iz Maribeffa a dm o Jugoslaviji v Mariboru. V četrtek zvečer so predvajali v dvorani Ljudske univerze znani film đr. Konstantina Kostioa o Jugoslaviji. Film so predvajali lani poleti in pozimi v Ameriki z velikim ispehom. Film je izdelal dr. Kostić, znani lastnik ameriškega filmskega ateljeja, po naroČilu Putnika v Beogradu. Dvorana \judske univerze je bila nabito polna hva-^žnega občinstva, ki je z zrnlmanjem slr-lllo predvajanju filma., prtkazujočega le-note naše zemlje, predvsem glav. tujsko-prom. središč v Srbiji, Bosni, Dalm. z našim Bledom in Zagrebom. Uvodoma je pozdravil Občinstvo vodja filmsko propagandna Ta oddelka pri mariborskem »Putniku« g. Bv-gen Bergant, ki je v Imenu prireditelja Tujskoprometne zveze »Putnika« v Mariboru v jedrnatih besedah oCrtal pomen tega filma, ki je lani zelo navdušil prebivalce največjih ameriških mest. Gorelo Je v vinlčarlji stolne župnije. Tkalec Hinko Doberšek iz Rošpoha 165 je sporočil policiji, da ja v vimčariji v Vinarju št. 13, ki je last stolne župnji?, izbruhnil ogenj. Mariborski gas del so takoj odhiteli tja ln preprečili širjenje Ognja i tem, da so lz drvarnice odstranili UeCa drva in druge predmete. Ogenj je nastal ra-to, ker so se v dimn'ku vnele saje. ki so priletele v drvarnico ob zidani stavbi. — Gibanje mariborskih šnhlstov. V osmem kolu za Šahov, prvenstvo UJNŽB so bila rezultati sledeči: Kuster je premagal Marvina, Ante Reinsbergerja, Lukeš sen. Karla, Rupar Voduška, Sket Pečeja, Gaiger je nepričakovano uspel proti M!Suri. Skala in Lukeš jun. sta partijo prekinila. Stanje po osmem kolu je sic I■•*•?: Kuster 7 in pol, Ante 5 ln pol, Peče 5, Marvin in Rupar 4 in pol (1), Reinsberger, Mišura, Lukes sen. 4 in pol, Skala 4, Lukeš jun. 3 (1), šket 3, Gaiger 2, Vodušek 1, Prekinjeni partiji: Ante je dobil proti Pecaju, Pece proti Ruparju. — 40 let dlrlgttntstva obhaja te dni dirigent Maks Schonherr. Med ilragim sodeluje ilavljenac tudi pri marlt.>n«kc-m gledališču, Pomembna izpopolnitev i golniškega zdravilišča Sčasoma ho Golnik nedvomno postal osrednje zdravi- Bik za jeH&te no povečanja, pač najbolje dokazuje od le* ta do leta večji naval nanj. Letos je čakalo 5 mesecev od aprila povprečno 150 bolnikov, da bi jih sprejeli v zdravilišče; Tudi zdaj jih še čaka okrog 70. Mirno lahko trdimo, da vse glavne pobude za smotrno zatiranje j etike v Sloveniji, pa tudi v državi, izhajajo z Golnika. Boj proti jetiki ne bo izvojevan v samih zdraviliščih, ki pa lahko postanejo tudi glavna opora organizacije proti jetiki. Tega se na Gorniku dobro zavedajo. Ne le. da sprejemajo brezplačno bolnike v ambulanti in da dajejo pobude za ustanovitev krajevnih protituberkuloznih dispanzerjev, so dosegli zadnje čase izreden uspeh: Golnik je dobil najbolj moderno rentgensko aparaturo (Siemens), ki omogoča nezmotljivo ugotavljanje diagnoze. Aparat je najbrž najmodernejši na Balkanu. Nikomur iz naše države ne bo treba več hoditi na preglede v tujino. Boljših priprav nimajo v nobenem velemestu. To v splošnem še ni znano, zato je treba posebej naglašatL Aparate so dobili šele septembra. Kdor se vsaj nekoliko seznani z upravo golniškega zdravilišča, se ne more načuditi, kako se jim je posrečilo nabaviti tako dragoceno aparaturo. Pomisliti je treba, da se zavod vzdržuje povsem sam. Pri tem moramo predvsem upoštevati da so potrebe zdravilišča od leta do leta večje glede na razvoj vede o jetiki, med tem ko dohodki ne morejo naraščati, dokler je zdravilišče ne-razširjeno. Proračun zavoda znaša na leto okrog 4.5 milijona din. Aparatura pa velja okrog 430.000 din. Lahko si mislimo, da ni malenkost prihraniti takšne vsote. Vsa vprašanja zatiranja tuberkuloze so tako tesno povezana, da se zdravilišče nikakor ne more ločiti samo zase od skupnega boja proti jetiki. To pa zahteva izpopolnitev zavoda znotraj in njegovo razširjenje ter čim tesnejšo povezanost z vsemi pomembnejšimi činitelji, ki odločajo v organiziranem boju proti jetiki. Predvsem je potrebno prepričati vse, ki odločajo, kako potrebno je zdravilišče za jetič-ne otroke in da ga lahko dobimo brez večjih žrtev le. če bo sestavni del Golnika: prepričati je treba tudi odgovorne liudi. da bi bil najboljši izhod, če bi tudi OUZD zidal zdravilišče za svoje članstvo na Golniku kot depandanso obstoječega zavoda. Uprava bolniškega fonda za državno prometno osobje kr. Jugoslavije, ki je zbrala že nad 5 milijonov din denarja, se je od- Dr. Robert Neubauer Ljubljana, 5. oktobra Če pridete kadarkoli na Golnik, ne morete verjeti, da bi tja hodili ljudje umirat ali hirat. Narava je prelepa, zrak predober in solnce preveč božajoče, da bi človek tam postal pesimist ter da bi izgubil veselje do življenja in boja zanj. Tudi te dni, ko se v Ljubljani dušimo v megli, ko so vse barve v naravi že skoraj povsem ugasnile, človeka na Golniku prevzame lepota okolice s svojimi živimi veselimi ter bogatimi barvami, ki se prelivajo po Storžiču, Zaloški gori in bližnjih gozdovih. Zjutraj in zvečer plan'ne plamte v najlepših barvah, da strmiš nemo pred to lepoto ter takoj priraseš s srcem h kraju. Ko je ugasnila večerna zarja, razlita čez vse obzorje tja do Storžiča. ki je žarel v vseh odtenkih vijoličaste barve in se je shladilo, so nekateri bolniki vendar še ležali v odprtih ležalnicah glavnega poslopja; utrjeni so že in vajeni ostrega planinskega zraka, ki je balzam za pljuča. In šele tedaj mi je zdraviliški ravnatelj dr. Robert Neubauer lahko posvetil nekaj svojega dragocenega Časa. Zdravilišče se je zadnje čase zelo izpopolnilo in pred tedni so delavci zasadili lopate, da izkopljejo temelje velike depandanse. V kratkem nevezanem pogovoru je g. ravnatelj lepo orisal razvoj zdravilišča, ki stopa zdaj v novo f izo. Grafikon nam kaže dotok bolnikov na Golnik iz vse države v % Najpomembnejše je nedvomno, da je gol-niško zdravilišče zdaj že v resnici na stopnji svetovnih zdravilišč za jetične, kar se tiče njegove opreme, organizacije in zdravniških uspehov. G. ravnatelj je lahko ponosno naglasil, da zdaj ni treba več nikomur iz naše države potovati v tujino na preiskave. Prav tako bi se lahko zdravili vsi bolniki doma, ko bi bilo za nje v zdraviliščih dovolj prostora. Razvoj zavoda, ki od 1.1928, ko so h glavnemu poslopju prizidali manjši prizidek, ni pridobil nič na prostorih, se je usmerjal zadnja leta predvsem ustrezajoče novim zahtevam vede o jetiki. Pred 15 leti so zdravili jetične v zdraviliščih z dieto in da so bolniki morali čim več počivati ter mirovati na dobrem zraku. Operativno še n"'so zdravili. Razen tega tedaj niso imeli še tako dobrih aparatov za preiskovanje in ne poznali takšnih metod ugotavljanja bolezni kakor dandanes, zato so se bolniki navadno prihajali zdravit pozno. Dandanes pripisujejo preventivnim zdrav-svetnim ukrepom večji pomen kakor zdrav-ljenju samemu na sebi. Zdaj pa tudi zdravljenje niti v hujših primerih navadno ne traja dolgo, ker je že uvedeno operativno zdravljenje. Spoznali so tudi, da dolgo zdravljenje, ko bolnik poležava leta in leta, ne vpliva dobro na bolnikovo duševno razpoloženje. Samo po sebi se razume, da dolgo zdravljenje ni ekonomično in ne v večini primerov izvedljivo. Zato je vodstvo golniškega zdravilišča zadnja leta zlasti stremelo, da bi zavod čim bolj izpopolnilo notranje, ga prilagodilo novim potrebam in zahtevam časa. Začeli so uvajati operativno zdravljenje, čeprav je ostala osnova dietična. Pri tem so se zavedali, da je v naši državi mnogo premalo zdravilišč za jetične, odnosno, da so pretesna. V vsej državi je le okrog 1200 postelj za jetične bolnike. Pomisliti je treba, da bi bilo treba najmanj 30.000 postelj, če bi se zdravilišča hotela uspešno upirati zlu. Golniško zdravilišče ima samo 240 postelj. Povečali bi ga lahko še za okrog 500 postelj, ne da bi bilo treba zidati nova gospodarska poslopja in da bi čim bolj ekonomično izrabili vse zdraviliške naprave. Kako je zdravilišče potreb- ločila zato zamisel m prejšnji mesec so se že začela stavbna dela. Samostojnega zdravilišča bi tako poceni kakor ga bodo zdaj. nikakor ne mogli sezidati, ker bi morali imeti tudi kuhinjo, gospodarsko poslopje, vse svoje zdravniške pripomočke z dragi- Najmodernejši rontgen v naši državi; na desni miza s stikalno ploščo, na levi aparat mi aparaturami itd. Vsega v tem primeru ne bo treba, ker bo depandansa šestavn1 del obstoječega zdravilišča. Strokovnjaki računajo, da je za vsako bolniško posteljo treba izdati pri zidanju sanatorija najmanj okrog 100.000 din, pn zidanju depandanse pa le 80.000 din. Nedvomno bo Gornik postal s časom na- j še osrednje zdravilišče za jetične bolnike, j kolikor ni že zdaj. Sloves golniškega zdravilišča je že zelo velik, kar kale tudi lep odstotek bolnikov, ki se zdrave v zavodu, iz inozemstva, vidimo pa tudi, da prihajajo v krasno zdravilišče iskat zdravja bolniki iz vse države. Značilno je, da se prihaja zdravit izredno mnogo bolnikov tudi iz sosedne, savske banovine, ki ima sama tri zdravilišča za jetične. Zdravilišče je zdaj notranje v resnici že skoraj Idealno izpopolnjeno, od najpopolnejše knjižnice z vsemi novejšimi strokovnimi publikacijami do modernega rentgena in kimografa. Vpliv Gornika postaja čedalje močnejši. Blagoslov zavoda se ne očituje samo v tem, da koristi splošnosti z uspešnim zatiranjem najhujše socialne bolezni, temveč tudi, da neposredno po- maga kmečki okolici Pomislimo samo, da porabijo po 400 litrov mleka na dan! Z Golnika pa izhaja tudi mnogo plemenitih pobud, kako pomagati revnim j etičnim bolnikom, zlasti domačinom. zdravilišča so draga in revnim ljudem pogosto zaprta. Na Golniku upravljajo sklad za podpiranje revnih bolnikov. Razen tega zdaj ustanavljajo Društvo prijateljev bolnika. Društvo bo delovalo po vsej državi. S tem smo se pa samo v glavnem dotaknili vprašanj razvoja Golnika, razvoja, ki ga ne bo mogel več nihče ustaviti, in velikega, pomena zdravilišča za vso državo. Prihodnjič si bomo nekoliko ogledali, kakšna bo nova depandansa, ki bo eno največjih stavbnih del pri nas zadnje čase. DANES PR] ju 11 v iA Rob* StOllOVe OPERETE Magda Sahneider GLASBA ZA TEBE Hans Sohnker Paul Kemp in Fritz Imhof Smeh, sladko opojne melodije, duhovita komika, zabavna vsebina, film prijetnega razvedrila KlllO UtliOll Predstava v nedeljo ob 11. uri dopoldne odpade ! TeL 22-21 DANES ob 16., 19. in 21. uri, JUTRI (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri! Sokolska proslava 1« decembra in 20 letnice Jugoslavije Vsem bratskim žufMun, drnitvom is četam Savez Sokola kraljevine Jugoslavije obvešča vse svoje župe in edinice, da bo proslava 1. decembra letos obenem tudi proslava našega osvobojenja in zedinjenja. Letošnja proslava državnega in sokol -skega praznika 1. decembra oo imela tri dele: dopoldansko svečano sejo z zaobljubo novega članstva, popoldansko akademijo za naraščaj in deco ln njihove roditelje, zvečer pa akademijo za članstvo in ostalo občinstvo. Obe akademiji naj obsegata tehnični in prosvetni del. Vseh sveča nosti* se mora udeležiti članstvo in naraščaj v slavnostnih krojih, kdor pa kroja nima, v meščanski obleki z znakom. Dopoldanske svečanosti se morajo izvršiti po zahvalni službi božji, najprimernejši čas je ob 11. uri dopoldne. Na svečani seji se mora prečitati poslanica Saveza SKJ in zaobljubiti novo članstvo. Ostali program svečane seje naj določijo uprave same po dosedanjih izkušnjah. popoldanska akademija za rtei-o in naraščaj naj bo v isti dvorani, oziroma prostoru, kjer je bila dopoldanska svečanost. Spored akademije naj obsega govor o pomenu 1. decembra za sokolstvo. telovadne točke moške in ženske dece, moškega in ženskega narašča ja. deklamacije, recitacije, petje in godbene točke, ki jih naj po možnosti izvajata deca ali naraščaj. Svečanost naj se zakliuči s petjem sokolske himne -Hej Slovani«. - Večerna akademija za čianstvo naj se priredi s posebno izbranim sporedom, ki naj obsega telovadne ločke, nastop sokol- | skega pevskega zbora, nastop solistov, cr- ■ kestra in točke prosvetnega značaja. Večerna akademija je za vse edinice obvezna ,sarao kjer lokalne prilike tega ne dopuščajo, naj se izvršijo samo dopoldanske svečane seje društvenih in četnih uprav. V krajih, kjer je več sokolskih edinic, naj te priredijo po možnosti skupne proslave in akademije. Brate društvene in četne staroste ter prosvetarje predvsem opozarjamo na to, da imajo spominske govore o pomenu 1. decembra za sokolstvo in podčrtajo pomen 20 letnice našega osvobo Jenja in z edin jenja. Bratska društvena in četna načelništva dalje opozarjamo, naj članstvu in naraščaju razdelijo diplome vsekakor na dopoldanski svečanosti, le v izrednih primerih naj se diplome s tekem razdelijo člans-vu na večerni telovadni akademiji. Vse prireditve v proslavo 1. decembra morajo biti na dostojni višini in morajo pokazati vso ljubezen in vdanost do Jugoslavije in kraljevskega doma Karadjor-djevičev. Pozivamo vse brate, sestre, naraščaj in deco, da se temeljito pripravijo za letošnjo proslavo 1. decembra, da pred javnostjo pokažejo sadove, sokolske vzgoje po Tvrševih načelih. Vse bratske edinice prosimo, da pošljejo prosvetnemu odboru Saveza SKJ točna in izčrpn2 poročila o letošnji prcslavi 1. decembra npikas^ieje do 15. decembra tega leta. Zdravo! Beograd. 5. novembra 1938. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Otroci zažigajo Gornja Radgona, 4. novembra Pogosti požari, ki jih povzroča šoloobvezna deca, ponovno opozarjajo vzgojitelje, zlasti pa starše, da po znanem pregovoru: ^škarje, vilice, iue in nož, otroku proč', posvete malo več pozornosti vzgoji otrok. Ko je šla v sredo šolska deca iz čjrešnjevec proti Gornji Radgoni v šolo, je bil med njo tudi okrog 10 let stari v'ni-čarski sin L. K iz Orehovega vrha. S seboj je imel vžigalice in cigaietne ogorke. Ko je šel mimo posestnikov Antona in Ane Doki v črešnjevcih. si je hotel prižgati cigareto, vrgel pa ie gorečo vžigalico v kup slame ob gospodarskem poslopju. Ker je bi'a slama suha, se je kaj hitro vnela in ognjeni zublji so zajeli tudi gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo, kar vse je bilo pod eno streho in s slamo krito. Domači, ki so bili ob tem času na polju, so opazili požar, ko se je iz grabe že precej kadilo. Prihiteli so domov in pričeli reševati, kar se je še resifi dalo. Od živine je bila ena krava že ožgana, svinja pa omamljena od dima. da so io morali zaklati. Škoda je tem občutnejša, ker so uničeni vsi letošnji pridelki krme in živil, škoda znaša okrog 15.000 din. Takcj potem je zadela pcdohna nesreča poses-nika Janeza Jnušovca na ščavni-ci, kjer mu je porednež 8 letni viničarski sin J. K. iz Plitvičkima vrha zažgal kopico slame, okrog 50 stotov. ki je bila nekaj metrov od gospodarskega poslopja. Dečkov beg od kupa slame je domačim pokazal, da se je moralo nekoj zgodi*i in res se je takoj dvignil oblak dima. Na pomoč poklicani srsedje so jedva preprečili, da ni požar zajel še gospodarskega poslopja, toda slama je zgorela, precej pa je je uničene od polivanja in ognja, ki se je zaril že globoko v razkopavajoči kup Za skupen grob Litija, 2. novembra Na Vse svete so bili mnogi ljudje prvič na našem trškem pokopališču, odkar so ga razširili. Novi del je že za grajen, vendar dejansko še ni za uporabo. Treba ga bo še drenažirati, parcelirati in utrditi pota. Na novem delu pokopališča je tudi poseben oddelek za drugorodee in samomorilce. Culi pa smo kritiko zaradi ograje, ki deli splošni del pokopališča od ločenega. Ograja naj bi bila. če je že sploh potrebna — vsaj tu na pokopališču naj bi odpadle pregraje, ki dele ljudi — čisto nizka pri tleh. Sedanja ograja iz betona pa je še najbolj podobna tramom, ki jih opazimo največkrat na živinskih sejmiščih. Prav zato so se čule kritike. Kdaj bo novi del pokopališča uporabljiv, še ni določeno. Najprimernejši začetek bi bil prenos zemeljskih ostankov vseh vojakov iz svetovne vojne, pokopanih na našem pokopališču, v skupen grob. Skupen vojaški grob bi se dal napraviti prav z majhnimi stroški, saj imamo v našem kraju več društev in organizacij, ki bi prav rade podprle akcijo, da dobe vojaki skupen grob. V znak, da počivajo v njem žrtve svetovne vojne, pa naj bi ee postavil skromen simbol iz vojne dobe. Sedanji vojaški grobovi so razmeščena na več krajih pokcpališča. Vsak je zase. Za večino se sorodniki prav iič ne brigajo. Edino za nekega madžarskega vojaka, ki je služboval med vojno v Litiji pri vojaških konjih — tedaj so bili vojaški hlevi na Pošti — in je postal žrtev taz-divjanega konja, ki mu je s kopitom razbil lobanjo, da je pri priči umrl — skrbi še njegova vdova Kakor oddaljen spomin je vedno njen prihod na tukajšnje pokopališče. Pride k nam vsaka tri leta. žena je vedno bolj osivela in upognjena, spremlja pa jo tudi sinko-edinec, ki je ob vsakem obisku bolj razvit Skrušeno prihajata mati in sin na cčetov grob, ki je umrl daleč od doma in mnogo prezgodaj. Za vzdrževanje gTobov ne bomo v zadregi. Litijska jjudska šola skrbi zgledno za vojaške grobove. Deca prinaša na nje vsako leto obilo cvetja in dovolj sveč. Letos so izdelali krasne vence za vojaške grobove tudi naši skavti. Toliko zanimanje za grobove sicer neznanih vojakov je najzgovornejši dokaz, da nam dorašča v Litiji dobro vzgojena mladina. Prihodnje leto bo minilo četrt stoletja, odkar so padle prve žrtve v svetovni vojni. Izkopljimo jim na našem pokopališču ob tej priliki skupen g-rob. Živilski trg Ljubljana. 5. novembra. Na trgu je zadnje čase nekoliko po-zivljen promet, vendar se prodajalci pritožujejo, da ni posebno dobra kupčija, češ. meščani so precej izdali o vseh svetih in zdaj varčujejo. Najslabše cvete kupčija na Sv. Petra nasipu, kjer je vsak tržni dan naprodaj na debelo mncgo lepega krompirja in zelja. Letos je krompir zdrav in ljudje se lahko zalagajo z njim za zimo brez posebne previdnosti, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi jim zgnil, vendar ga doslej še niso mnogo kupovali. Tudi trgovci in gostilničarji ga ne kupujejo mnogo na trgu, pač zato, ker imajo stalne dobavitelje,, ki jim dovažajo blago neposredno. Na kmečkem sadnem trgu je že nekoliko manj blaga. Trpežnih zimskih jabolk kmetje iz okolice nimajo mnogo, v Ljubljano pa dovažajo jabolka le redki prodajalci iz oddaljenejših krajev. Zato kmetje prodajajo navadno le slabše sadje. Lepša jabolka imajo naprodaj stalni prodajalci, in sicer po 5 din kg navzgor. Po daljšem času je bilo danes nekoliko več blaga na perutninskem trgu. Gospodinje posegajo po perutnini najbolj v začetku meseca in danes je kupčija precej cvetela. Kokoši in petelini so po 25 do 30 din, piščanci pa povprečno od 15 din navzgor. Trg je dobro založen z jajci, ki so po 0.75—1 din komad. Ker je še vedno toplo in suho vreme, je naprodaj mnogo lepe zelenjave kakor prejšnje tedne. Zelenjava se v splošnem še ni podražila. Zelo mnogo je motovilca, špinače, endivije, zelja in ohrovta, pa tu-dj cvetače je še na izbiro. Endivijo prodajajo po 50 par navzgor glave, motovileč in špinačo po 1—1.50 din merico, cvetačo srednje kvalitete po 2—6 din komad itd. Trg je dobro založen z gobami mrazov-nicami, predvsem s sivkami, ki so po 1—2 din liter. Meščani jih ne cenijo posebno, čeprav so dobre. Jurčki so zdaj na trgu že prava posebnost in jih prodajajo samo po komadih. Na stalnem sadnem trgu, ki je še zelo dobro založen z grozdjem po nespremenjenih cenah, so zdaj novost sveže smokve v vencih (po 1.25 din), razen banan, ki so Za Vas tein t pravilna nega ELIDA MILA Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje f j* CVETLIC že začele rumeneti. Na naš trg namreč prihajajo po večini še precej zelene in niso takoj naprodaj, dokler ne porumene. Danes je bilo naprodaj nad 30 vozov krompirja na debelo, kar znaša približno 10 ton. Tudi zelja je še vedno mnogo naprodaj. Danes ga je bilo okrog 20 vozov. Prodajajo ga povprečno po dinarju 3 glave ali po 25 par kg, med tem ko je krompir po 70 par kg. ---< Legija koroških borcev v Ljubljani, priredi v soboto 5. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Kazine SVEČANO AKADEMIJO S PLESOM Ples vodi plesni mojster gosp. Jenko. Igra vojaška godba. Vlomi in sleparije Ljubljana, 5. novembra V Metliki so se pojavili oni dan vlomilci, ki so vdrli v gootUno Pavla Cara in mu odnesli siv svršmk, nekaj druge obleke, nalivno pero in denarnico z manjšo vsoto drobiža, iste noči je bilo vlomljeno v hišo Ivana Voljavca. Vlomilca so pa zalotili pri poslu, nakar je zbežal proti postaji in skočil v že odhajajoči vlak. Predno pa je dosegel vlak postajo Rcsalnice, je vlomilec skočil iz drvečega vlaka ln zbežal v noč. Neznanec je bil visoke postave, obrit in je imel na sebi temno obleko. Iz Metlike poročajo orožniki tudi o drznem ženitvenem sleparju. V Drašičih pri Metliki se je pojavil pred dnevi okrog 40 letni moški zagorelega obraza, čedno oblečen, ki se je zglasil pri posestniku Josipu Prusu, nato pa še pri posestniku Antonu Nemaniću in pravil, da prihaja iz Kanade, že takoj prvi dan se je jel zanimati za Ivanko Nemanič in ji naslednje dni izjavil, da jo hoče poročiti, potem pa odpeljati v Kanado. Pod pretvezo, da se bo poročil z njo, je izvabil od nje 100O dinarjev, od očeta Antona 200 din, od Terezije Nemanič dva kanadska dolarja, od Josipa Prusa pa nekaj obleke. Po posrečeni slepariji je slepar, ki se je izdajal za Mihaela Jakliča, pobegnil in ga seve ni bilo ve£ na spregled. Kakor so ugotovili ..rožniki, gre res za Jakliča, ki je pa že znan navihanec in potepuh, doma iz Medle da v občini Srbske Moravice. Iz okolice Celja pa poročajo orožniki o slični slepariji. Pri posestniku Francu V en gustu v Vod ružu, občina Kalcbje, se je pojavil oni dan okrog 30 letni moški, srednje postave, okroglega obraza, temne polti, kostanjevih, nazaj počesanih las in kratko pristriženih brk, na sebi je imel čedno modro obleko. Možakar se je v hiši kar hitro udomačil in natvezil domačim nekaj o dedščini, ki ga čaka, nakar je kar na lepem zaprosil za roko domače hčerke. Nato ji je izvabil lepo 1000 din vredno zlato zapestno uro ter izginil. Popre je pa je še izročil V en gust ovi drobno zapestno verižico, ki jo je rjajbrž nekje ukradel. V Ormožu je bilo pred dnevi vlomljeno v poo nudil vsem ljubiteljem morja nekaj prav* posebnega, zato vabimo vse članstvo Jadranske straže in njene prijatelje, posebno mladino, da se tega edinstvenega predavanja udeleže. Vstopnina 2, 4 in 6 din. —lj Nezaposleni družinski oče s težko bolno zoro. rednik petih nedoletnih otrok, se je obrnil v veliki bedi na naše uredništvo s prošnjo, naj bi potrkali na usmiljena srca za njegove otroke. Družina stanuje v kamniški oko'ici v človeka nevrednem stanovanju. Oče je živčno bolan. Naslov v uredništvu. —lj Ni jetična .. . Pred tedni smo poročali o neki jetični ženski iz Gramozne jame, ki berači z otroki po ljubljanskih ulicah. Helena Zapušek, mati treh otrok iz Gramozne jame, nam je zdaj poslala zdrav niško potrdilo, da namreč zdravnik ni več našel pri nji v izmečku hacfov tuberkuloze in prosi, naj bi to ugotovili... —lj Nenavadna senzacija v nebotičniku je vsekako komični duo \Vitaly in Oriwe, ki naslona te dni v nebotičnikovem baru. Duo Witaly in Orivve je svetovna atrakcija, saj je gostoval že po vseh evropskih velemestih in povsod za svoje nastope žel največjo po!ivalo in priznanje. Ta duo nam reč združuje komiko z nenavadno spretno akrob?.t£ko in je kot tak res pceebna svo-ievrstnoat. či^to go':ovo je. r«a Ljubljančani kai tak&nega še niso videli, pa naj zato izrabijo redko priložnost in si ogedajo to svetovno atrakcijo. Poleg enenjenega dua "a?-lop?.j') v pjbot'č-rkovem P?doi tudi res odlike plesalke TJjh2Szy Parita. ~uci Peten in Pegsv Lee, ki izvajajo nekaj prav žanimivTb in težkih plesov, o 1 katerih posebno rekr.teri zahtevajo vsHko u^ežfca-nost in spretnost. Ear v nebotičniku pa je tud; sicer privlačna točka za naše Ljubljančane, le eden najbolj priljubljenih ljubljanskih plesnih lokalov, k: nudi za malo denarja o Mčno posti.žto. prvovrstne alral:?i;? in na;p" i;etn?išo zabavo. Obiščite va tuci vi! —lj V društvu »fZo-ča« bo v soboto 5. t. m. v salonu pri Levu ob pol 9 zveče • govoril o svetovnih c!ogo;lk:h zadnjih 20 let g. prof. dr. Vinko šarabon. Govoril bo najprvo o dogajanjih v Evropi od Španije do Rusije, potem o najnovejših dogodkih v Sredn:': Evropi. Življenje v bližnjem orien-tu, reforme paše Kemala in borba Indije "a samostojnost. Prelio Avstralije se napotimo v Južno Afriko in v bivše ne mike kolonije. V Zedinjenih državah in v Mehiki bomo zaključili pregled z obiskom Gran Chaka. kjer je vendar enkrat prišlo do sporazuma. Vabimo vse člane in prijatelje k mnogobrojnem obisku. Vstop prost. —lj Plesni za ved »Je 'ko« v Kazini ima vsako ncde!io*ob 16. uri »popoldanski ples s poukom letošnjih novitet« — članarina znižana. Vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri »začetniški tečaj« — nove prijave se še sprejema. Vsak torek ob 20. uri »nadaljevali tečaj«. Posebne plesne ure in informacije dnevno. Dijaki-nje popust. u— Evangeljska cerkvena občina slavi v nedeljo 6. t. m. ob obletnici smrti velikega podpornika in borca protestantizma, švedskega kralja Gustava Adolfa, praznik reformacije s slovesnim bogoslužjem dopoldne ob 10. __ ____. Filmska romanca, ki Vas bo loo% zabavala od začetka do konca! Komična bikoborba, revija najlepših pesmi in /U>ro\, humor in srnah, MEHIKA — HOLLYYVOOD in vrhu vsega še DOROTHT LAMOUR Kot ]Lf A M|T p| A KINO MATICA, tel 21-24 4 * «nUIiiin Danes ob 16., 19. in 21., v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. Najnovejši zvočni tednik! I o— Oblastni odbor udruženja vojnih invalidov vabi svoje članstvo, da se drevi ob pol 21. udeleži proslave 20ietnice Jugoslavije, ki jo priredi krajevna organizacija Legije koroških borcev v Kazini. —lj Otvoritev poljodno-znan&tvenih predavanj PrirodoSK>vnega društva. Prirodoslovno društvo otvori svoja poljudno-znan-slvena predavanja za letošnjo sezono s predvajanjem filma >življenje v morju«, ki ga je napravil sin bivšega francoskega ministrskega predsednika g. Painleve. Predstava fihna se vrši ob sodelovanju Francoskega instituta in Jadranske straže in sicer v torek 8. t. m. točno ob 18. v dvorani kma Sloge. —lj Gostilna »Strelišče« Fodrožnikom »pri Nežki« vabi na domače koline, izborne krvavice, pečenice, piske, kokošjo obaro — izbrana vina Pripravljeno za dirkače in gledalce moto-dirke na Večni poti. —lj Sobno streljanje Strelske družine v Ljubljani je letos vsak torek pri .^Le-vu«. Gosposvetska cesta. Prvo streljanje se prične 8. novembra in sicer od 17- do 19. ure mladinski odsek, od 19. ure naprej pa za ostalo članstvo. Prijatelji strelskega športa vabljeni. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v septembru: 100 din, 50 din, zlata ovratna verižica s podolgovatimi členi, srebrna moška ura z verižico, zapestna ura iz bele kovine, denarnica z monogramom KM z 2 din 50 p, mala denarnica na levem vo galu z malo podkvico v njej 16 din, 50 p in 2 železniški karti, rjava denarnica z 210 din in vozno karto Ljubljana-Kamnik, denanrca v obliki podkve z 22 din 25 p, usnjata denarnica z 56 din, ovalna broša iz rumene kovine z modrimi kamni, naočniki, kovinasto obrobljeni v etuiu, hranilna knjiga ljudske posojilnice v Ljubljani na ime Kos Marijan, siv moški klobuk, aktovka, v njej par umazanih nogavic, prometna knjiga od kolesa na ime Schaffer Georg. zidar, Količevo štv. 23. V železniških vozovih so bili najdeni tile predmeti: 64 dežnikov, 7 palic, 14 aktovk, aktovka in palica, 20 klobukov, 5 slamnikov, 14 čepic, 11 jopic, 8 plaščev, damski plašč in jopa, 3 otroški plašči, otroška pelerina, pelerina, nov telovnik, platnen suknjič, površnik, suknjič, kovčeg perila, kovčeg s 6 din, kovčeg z listinami in brošurami, 2 zavitka moške obleke, karton s čevlji, zavitek papirja, zavitek blaga, zavitek špecerije, omot posteljnine, zavitek šolskih zvezkov, zavitek, oglja, kos blaga, zavitek vate, zavitek sladkorja, zavitek brivskega pribora, zavitek risb, 2 šolski knjigi, 3 leposlovne knjige, 3 fotoaparati, lesen stativ, avtomobilska karta, 2 kolesni črpalki, vrč za hrano, 2 košarici, detektor. 2 naočnikov, steklenica, ppa, boa, nahrbtnik, 3 pari damskih čevljev', 2 para otrošk'h čevdjev, par gorskih čevljev, par damskih galoš, par moških galoš, nogometna žoga, volnena ruta, 2 novi deški srajci, stare delavske hlače, 5 parov rokavic, 6 ročnih torbic, 4 bankovci a 100 din, zlat prstan, denarnica z 2S.50 d:n, denarnica z 8.50 din in zapestna ura. —lj Zaradi obračuna vsesveteke akcije so naprošeni vsi, naj na stojnicah ali kjerkoli zbrane odkupnine prineso vsaj do ponedeljka opoldne v mestni socialni urad v pritličju Mahrove Irše ali pa v Mestni dom. —3j Za gospodinjski pouk na meščanskih šolah je županstvo spet nakazalo po 1000 din enkratne podpore kot prispevek za nabavo pri pouku potrebnih živil za revne učenke, ki ne morejo same plačati tega prispevka. Podporo so dobile dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu, v Mostah. Zg. Šiški in na Viču, kjer so dobro opremljene šolske kuhinje, da se mladenke nauče kuhanja dobre, tečne in zdrave hrane z največjo varčnostjo, poleg te°:a se pa vežbajo še v gospodinjskih opravilih sploh. K stroškom za vzdrževanje teh vse hvale vrednih šolskih kuhinj prispeva mestna občina 86%, hkrati si pa prizadeva tudi s podpiranjem in pr'rejanjem gospodinjskih tečaiev. da dobimo čim največ varčnih in dobrih gospodinj, ki so temelj družinske sreče. Spodnješišenska dekliška meščanska šola ima pa pouk gospodinjstva v stjajno opremljeni moderni kuhnji deč-iega zavetišča v bežigrajski šoli, kjer imalo štedilnik s plinsko kurjavo in učenke lahko spoznajo vse sodobne pridobitve v gospodinjstvu. —lj Ljudska univerza v Ljubljani prične s svojmi predavanji 9. t. m., t. j. v sredo. Prvi bo predaval dr. Stane Rape o športnem poletu pri letošnji tekmi Male an-tante. Predavanje se bo vršilo v mali dvo-lani FilharmoniČnega društva (Kino Malica). Pričetek ob 20. uri, vstop prost. —lj Tatvine. Iz stanovanja Neže Stular-jeve na Tvrševi cesti 37 je nekdo ukradel zlato zapestno damsko uro, 8000 din v bankovcih, 1 tolar Marije Terezije in 1 tolar Franca Jožefa. Stularjeva je oškodovana za okrog 9000 din. V Idrijski ulici je tat odpeljal Riku Lorbeku 250 din vreden otrošk, tricikel. — V tramvaju je bila ekradena Julka Sevšek iz Celja. 2epar ji je vzel denarnico, v kateri je imela 200 din, povratni vozni listek za Trbovlje in nekaj časopisnih izrezkov. Zepar se je lotil v tramvaju tudi Antonije KasteliČeve in ji ukradel denarnico z 250 din. Vladi-slavu Virensu pa je tat ukradel v tramvaju denarnico z okrog 40 din. Iz stanovanja Dušana Ivančica, na Cesti 29. oktobra, je bila ukradena medra volnena moška obleka, vredna 1000 din. V Berenškovi ulici 23 pa je tat odnesel Jelici Lazare-vić več perila, vrednega 400 din. SOKOL šcf:o]sko društvo Ljubljana-Vič poziva sve t članstvo in naraščaj na članski sestanek, ki bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma v proslavo 20 letnice obstoja bratske Ceškpslovaške repubuke. Na sporedu so telovadne in pevske točke. Vstop dovoljen samo članstvu in naraščaju proti vabilu. Pričakujemo, da bo članstvo in naraščaj izpolnilo svojo dolžnost in se drevi v polnem številu udeležilo inter ne proslave, ki jo prireja naše društvo. Vsi in vse točno. Zdravo! Uprava. SPORT Zelo huda bitka se obeta Ljubljana, 5. novembra Za jutrišnjo motociklistično dirko M< sekcije Avtomobilskega kluba, prirejeno i Večni poti, vlada veliko zanimanje zlasti med športnim občinstvom. Tekmovalci se pripravljajo na tekmovanje z veliko 1 mo. Včeraj so ves dan trenirali. Vse kaže, da bo konkurenca zelo i Dirkači so zadovoljni s pro-o in jo hvalijo, ker jim bo v resnici bhko nudila priliko, da bodo preizkusili najbolje en sposobnosti. Prispeli so rudi ie zunanji tekmovalci Tudi »leteči Kranjec« je zelo navdušen za progo. V splošnem so tekmovalci optimistični. Cesta je primerno napeta, da je omogočena velika hitrost tudi na ovinkih. Včeraj so tekmovalci doseuli pri treningu hitrost nad 130 km na uro, kar [C v resnici zelo mnosjo. Računajo, da bo anaJav-la povpvečna hitrost najmanj 90 km. Nekaj tekmovalcev ima tako močne motorje, da dosciejo na ravni cesu nad 150 km vi tako n. pr. 5iiška. Dr. Hribar pa je vosi! že celo nad loO km! Pri prijavah ni nobenih sprememb. Oiv slej še ni nihče odpovedal. Prireditelji so optimistični cjlede vremena, ker se je barometer danes /opet dvignil, dočim ni bilo snoči mnogo izgledov za lepo vreme. Prireditelji so pripravili za zmagovalce lepe nagrade. Prvo nagrado, lepo darilo, v kategoriji športnih motorjev bo dal predsednik AK Avgust Praprotnik, dočim je dal drugo nagrado prvi klubov podpredsednik dr. C. Pavlin, tretjo pa drugi podpredsednik baron K. Bom. član uprava tga odbora AK je daroval za zmagovalca v kategoriji turnih motorjev krasno zapestno uro. Razen tega čakajo zmagovalca še trije res lepi pokali, srebrne in bronaste plakete in druga praktična darila. Iz Rajhenburga — Projekt ceste Sv. Peter^—lJoreda, Odsek ceste Sv. Peter— Podsreda so pred kratkim zakoličiU. TCova cesta bo speljana po sredi polj in travnikov. Ali bi ne kazalo graditi ceste po desni strani potoka Bistrice, kjer bi bila škoda manjša, gradnja pa cenejša in lažja? — škoda zaradi slinavke In parkljevke. Po našin okoliških vaseh ae je v zadnjem času razširila slinavka in parkljevka, ki je napravila precej škode po naših hlevih. Posebno veliko škode je napravila v -lici Sv. Petra pod Sv. gorami. Iz Teharje v — Sokolsko gloclnlišće. Drevi ob 20. bo v Sokolskem domu v Štorah-Teharje otvoritev gledališke sezone. Dramatski odsek Sokolskega društva štore-Teharje uprizori v soboto 5. t. m. ob 20. in v nedeljo 6. t. m. ob 16.30 »Lumpacija vagabunda«, burko v štirih dejanjih. Igrali bodo sokolski naj l-ščajniki. Režijo vodi br. Herman, kar nam daje najboljše jamstvo, da bo igra zadovoljila vse. — Trg št. Jurij dobi vodovod. Pred kratkim so se pričela prva gradbena dela vodovoda za trg št. Jurij ob j. žel. Pod vodstvom inž. Bidovca, ki je zaposlen pri banski upravi na hidrotehničnem oddelku so začeli zajemati vrelce. Nastale pa so takoj prve ovire. Ugotovilo se je namreč, da vode ni dovolj, poleg tega pa je včasih tudi kalna, zlasti v deževnem vremenu. Vsi ti nedostatki se bodo seve odpravili in upamo, da bomo dobili v najkrajšem času prepotrebni vodovod, za katerega se zavzemamo že več let pa vojni, z vodovodom se bo dvignil pri nas tujski promet, kar bo v splošno korist tržanov. Velik požar Maribor, 5. novembra. V Zgornji Polskavi je izbruhnil danes ponoči ogenj pri mlinarju Antonu Lahu. Ogenj je kmalu zajel vse poslopje. Zgoreli so gospodarski stroji in precej poljskih pridelkov, tako da znaša škoda nad 100.000 din. Gasilcj so sicer takoj prihiteli na pomoč, vendar niso mogli dosti pomagati, ker jim je zmanjkalo bencina za pogon motorne brizgalne in ga tudi v celi Polskavi ni bilo mogoče dobiti. Ogenj so zanetili neprevidni otroci, ki so kurili blizu gospodarskega poslopja. Prometna nesreča v št. Vidu Ljubljana, 5. ; | V št. Vidu je prišlo davi do hujše tramvajske nesreče. Kmalu po 7. je odhajal tramvaj s priklopnim vozom z zadnje postaje v St. Vidu precej natrpan s potniki. Ko pa sta vozova prispela do novega ogiba-lušča pred Baharjevo hišo, jima jc pri vozil naproti drugi tramvajski voz. Sprevodnik je na ogibnliSču voz zavrl, a premalo. Predno sta zdrknila vozova, vozeča iz 5t. Vida na sporedni tir, se je voz, prihajajoč iz mesta, z vso silo zaletel v nasproti vozeči voz. Sunek je bil izredno močan in jc spre*-vodnika Rudolfa Grosa, ki je sta! v vozu, prihajajočem iz Ljubljane, poleg stene, vrglo ob rob stene tako, da si je zlomil desno roko nad komolcem. Prav tako jc vrglo 25-Ietnega vozača Franca Rupcrta ob steno, da si je nalomil več reber na levi strani in se poškodoval tudi po obrazu. Zaradi sunka so popadali tudi nekateri potniki, vendar se razen dveh ni pripetilo nobenemu nič hudega. Ko se je razburjenje poleglo, so spravili iz voza dva dijaka, ki sta S2 porezala po rokah ob razbitih šipah. V St. Vid so bili takoj telefonično pozvani reševalci, ki so odpeljali z avtom v bolnico ponesrečenega Grosa in Ruperta, dočim sta obrezana dijaka ostala v domači oskrbi. Promet zaradi karambola je bil oviran skoraj do 9. Iz remize na Celovški cesti je bilo takoj odposlano tehnično in pomožno osebje, ki je spravilo vse tri hudo pokvarjene vozove v delavnico. Materialna škoda na vozovih znaša okrog 18.000 din. Naše strokovno nadaljevalne šole Računski zaključek preteklega šolskega leta in proračun za šolsko leto 1938-39 Ljubljana, 5. novembra Pred dnevi je bila seja šolskega odbora strokovnih nadaljevalnih šol v Ljubljani; zasluži pozornost širše javnosti, ker je bil na nji predložen računski zaključek pre-tCKlc^a ;olskega leta in ker je b:l sprejet proruCun za šolsko leto 1938-39. V lanskem šolskem letu so znašali izdatki za ljubljanske strokovne nadaljevalne sole /04.203 din. Od te vsote je odpadlo na osebne izdatke 492 113 din. Banska uprava je prispevala za obrtno nadaljevalno aoistvo v Ljubljani 200.000 din. Zbornica za TOI 25.000, prispevki združenj so pa znašali samo 3576 din. Prispevki združenj so bili v lanskem šolskem letu v primeri z letom 1936-37 skoraj za polovico nižji. Izmed 29 združenj jih je prispevalo za obrtno nadaljevalno Šolstvo samo 9. Prispevki vajencev so znašali lani 203.735 din. Toda mesečni prispevki vajencev po 20 din ostanejo pogosto le na papirju. Mestna občina mora ob koncu šolskega leta odpisati mnogim vajencem in vajenkam dolg, ker žive v izredno bednih razmerah. Značilno je, da nekateri mojstri, čeprav so obvezani po pogodbi plačevati šolnino za vajenca, tega ne store. Glavno breme izdatkov za obrtno nadaljevalno šolstvo torej sloni na mestni občini in banski upravi. •*>olski odbor strokovnih nadaljevalnih šol je lani upravljal 5 strokovnih nadaljevalnih šol. Strokovna nadaljevalna šola za mehansko-tehniCne obrti na Ledini je štela 12 razredov in jo je obiskovalo v začetku šolskega leta 274. ob koncu pa 257 vajencev. P< uoevalo je 16 učiteljev. Izmed vseh vpisanih učencev jih je doseglo učni smoter 233, 12 jih je bilo nesposobnih in 12 neizprašanih. Odhodno spričevalo je prejelo 73 učencev. Izdelalo je 92 odst. učencev. Splošna strokovna šola na Vrtači je imela 11 razredov, število učencev je pa znašalo v začetku šolskega leta 243 (178 moških in 65 deklic), ob koncu pa 225. Po odavalo ie 17 učiteljev. Učni smoter je dosegel 201 učenec. Odhodno spričevalo je prejelo 57 učencev. Izdelalo je skupno 89 odst. učencev. Strokovno nadaljevalno šolo za umetne moške in oblačilne obrti na Pru-lah je obiskovalo v 12 razredih v začetku šolskega leta 284 učencev (med njimi 4 deklice), ob koncu leta pa 261. Poučevalo je 17 učiteljev. Učni smoter je doseglo 222 učencev (85 odst.), nesposobnih je bilo 21 učencev, 18 jih je pa ostalo neizprašanih. Odhodno spričevalo je prejelo 71 učencev. V ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti pri Sv Jakobu se je šolalo v 13 razredih v začetku šolskega leta 320 učenk, ob koncu pa 300. Največ je bilo krojačic (222). Poučevalo je 18 učnih moči. lični smoter je doseglo 280 učenk (93 odst.), 14 jih je bilo nesposobnih in neizprašanih (7 odst.). odhoemo spričevalo je pa prejelo 90 učenk. Strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na Grabnu z 12 razredi je obiskovalo v začetku šolskega leta 259. ob koncu pa 244 učencev. Največ je bilo stavbnih mizarjev (82). Učni smoter je doseglo 226 učencev (93 odst.). nesposobnih in neizprašanih je bilo 7 odst., odhodno snnčevalo jih je pa prejelo 51. Na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah je bilo lani vpisanih skupno 1380 učene (med ^iimi 389 učenk), do konca ^lskega leta jih je obiskovalo 5ole 1287. učni smoter jih je pa doseglo 1162 ali 90 odstotkov. Računski zaključek za preteklo šolsko leto izkazuje 704.203 din izdatkov in 705.597.50 dohodkov. Prebitek znaša torej 1394 50 din. Mestna občina je šolam nakazala 205.000 din podpore ter je krila 32.23 odst. vseh izdatkov, med tem t-n <=o obrtiiška združenja krihi le 0.56 odstotka. Razen tega je mestna občina prispevala šc 45.000 din za stavbni sklad. Proračun za šolsko leto 1938-39 izkazuje 660.000 izdatkov in prav toliko dohodkov. Računajo, da bodo znašale podpore oblasti in korporacij 440.000 din. Na mestno občino odpade 210.000 din, na bansko upravo 200 000 din. na Zbornico za TOI 25.000 in na obrtniška združenja 5000 din. Od 210.000 din. ki jih da mestna občina, prejme šolski odbor v gotovini samo 150.000 din. med tem ko 60.000 din služi za pokritje izdatkov za kurjavo, razsvetljavo in snaženje. Šolski odbor je proračun soglasno sprejel. Novo pokopališče v Krasip Grade aa Hujah in mrliče začno pokopavati na njem spomladi Kranj, 4. novembra Razvoj in h mesta Kranja v zad- njih 20 letih je preobrazil gorenjsko metropolo, sprožil je raznovrstna dotlej rešena. vpraSanja. Industrializacija mesta in ftplošni napredek te izhodne točke gorenj-Sike kotline s'avl jata občinski upravi in ostalim korporacijarii nove naloge komunalne politike, ki se morajo rešiti vsaj za nekaj bodočih, desetletij. Tudi priključitev okoliških vasi h Kranju je prinesla nove zahteve zlasti glede na povečanje števila prebivalstva in pa na splošno ureditev in-korporiranega. tecitoriia. Treba je bHo zgraditi novo ljudskošolsko poslopje, misliti bo treba čim prej na gradnjo poslopja meščanske šole in na povečanje stare ali gradnjo nove gimnazije. Vodovod je zelo pereca zadeva, pomanjkanje vode v poletju je nadloga, ki tepe skoro vse meščane brez izjeme. Prav tako je kopališče ena izmed nadaljnjih točk, ki so v delovnem programu občine. Naše občinske ceste kriče po modernizaciji, naprava regulacijskega načrta je nujno potrebna stvar. Upamo, da bo sedanja občinska uprava, ki se je pokazala kot dovolj delovna, energična in sposobna in zgTaciila novo šolo in most čez Kokro, rešila v do-glednem času tudi druga važna vprašanja Tem nujnim potrebam mesta se je sedaj Še pridružila gradnja novega pokopališča. Sedanje polcopalisče v Kokrškem predmestju je prenapolnjeno, drugo pa je sredi naselbin vil in hiš, ki so nastale v tem pred 20 leti še popolnoma nenaseljenem kraju. Tam kjer so bile pred leti še njive, se dviga danes moderna šola. vseokrog nje in okrog pokopališča pa lepe nište in Tvrfcovi. Organicen razvoj mesta išče in zahteva prostora za svoj razmah, za svobodno širjenje izven nekdanjih ozkih mej mestnega obzidja Kranja Zato je treba občini tudi v tem pogledu izreči priznanje, kajti novo pokopališče na Hujah se že gradi in bo najkasneje spomladi dovršeno. Ko se je pred kakimi šestimi leti na občinski seji glede na intervencijo cerkvene oblasti razpravljajo o novem pokopališču, ni prav tedaj nihče mislil in pričakoval, da bo to pokopališče na Hujah. Vse je ka- zalo, da bo pokopališče na Rupi, ali pa nekje na polju proti Naklu. Tedanji župan g. Pire se je v resnici v informativne svrhe pogajal z lastniki zemljišč na Rupi. Ker so .pa slednji stavili pretirane zahteve, so pogajanja padla v vodo. Novozgrajeni leseni most čez Kokro je pa odprl razvoju mesta vso obsežno ravnino onkraj Kokre proti cirčičam in Šenčurju, in tu se je tudi našel prostor za novo pokopališče. Od novega mostu co bodočega pokopališča znaša zračna črta kakih 1000 m.' Zemljišče je bilo kupljeno letos spomladi in meri 21.000 kv. metrov, spada pa v katastralno občino Klane, parcelna št. 195 do 200. S stroški ob nakupu vred je veljalo din 1S4.5P6. — Dne 30. marca se je vršila na občini gradbena konkurenčna obravnava, ki je razpravljala o kritju stroškov za novo pokopališče. Načrt za pokopališče je napravil arhi ekt g. prof. Vumik ki je takrat predložil sledeči približni proračun: 1. naprava ograje in zidu z železnimi vrati bi stala 173 tisoč 900 din; 2. ureditev terena z napravo gred in posameznih oddelkov 87.S17 dinarjev; 3. naprava križa, hale in tlak;-. 104.262 din, skupno tedaj 3<>5 979 lin To bi bila prva najnujnejša dela. 9 katerimi bi se omogočilo takojšnje pokopavanje. V gradbeni cdbor so se tedaj izvolili g*?, župan čjesoni. dekan fekrbec. Fock, Berjsk in ing. Kočevar. Da se omogoči takojšnja gradnja pokopališča, je občina najela pri Mestni hrorr.I- nici pol milijona din posojila, za katero občina tudi jamči. Najetje posojila je r.a občirrskj seji odobril občinski odbor, "ki -»e predstavnik župne občine. To posojilo se bo vračalo in odplačeval?, z vsakoletnimi prispevki občanov starega mesa Kranja. Cirčič, Huj, Klanca in Struževega Ter bo nekako v 6 letih plaiano. K tem prispevkom niso obvezani fnra^i na Pri m=k.^ vem, viorenjah in na Rupi, ker imajo evoja pokopališča ter na Gorenji Savi, ki paJa v cerkveno občino šmartin. Ko so bila tako urejena vsa forma'na vprašanja, kupljeno zemljišče in zagotovljen denar, se je prrstrpilo k delu Dne 1. septembra se je vršila lici acija, kate- re se je udeležilo 6 ponudnikov. Dne 21. septembra so bila oddana stavbniku Kavki Karlu, graditelju lesenega mostu za vsoto 385.000 din naslednja dela: naprava zidu, plotov, grobišč z betonskim okvirom, dalje naprava križa in dvojnih vrat z lopo na južnem koncu. V začetku meseca oktobra so pričeli z delom. Najprej so izkopali temelje za ograjo, potem so P3- betonirali kakih 30 centimetrov visoko in postavili v gotovih presledkih do 2 m visoke betonske stebre. Med te stebre pa potem betoni rajo popolnoma zaprto steno. Stebri so postavljeni sedaj krog in krog; napravljena je tudi že ena izmed štirih sten. Drugi delavci pa zopet kopljejo pota. Z odvisno prstjo bodo splanirali teren, koder ni popolnoma raven. Ce bo vreme ugodno, bodo skoro vsa dela dovršena do zime, če ne, se bodo pa nadaljevala spomladi. Prejšnji teden so tudi trasirali novo cesto za pokopališče, ki bo šla z mosta čez polje do hiš na Klancu, katerih se izogne v lahnem k>ku, potem pa sledi stari poti, ki vodi s Klanca proti novemu pokopališču. Priznati se mora, da se nahaja novo pokopališče na jako lepem kraju sredi kranjske ravnine in je od mesta dovolj oddaljeno. S pokopališča bo lep razgled na Kranj, zlasti pa na veličastno gorsko panoramo, ki kot venec obdaja gorenjsko ravan. Mestni h ruše in trušč ne bo motil miru pokojnikov na novem pokopališču. čim bo novo dograjeno, se bo staro po-pališče za pokopavanje takoj opusfilo. Le v grobnicah se bo pokopavalo še nekaj časa. čez 10 let pa bo staro pokopališče popolnoma opuščeno Kdor bo želel še nadalje ohraniti grobove svojih pokojnih, bo moral prenesti r.a novo pokopališče grobnice, kot tudi posamezne grobove. Seveda se bo na novem pokopališče napravila še kapelica in razne druge ureditve. Na prostoru starega pokopališča se bo napravil park. Ni pa še določeno, kaj bo z grobovoma naših pesnikov dr. Franceta Prešerna in Simona Jenka. Ali se jima bo v parku postavil spomenik, ali se bo našla kaka druga rešitev. Ce se bo vse uredilo tako, kakor je v načrtu, bo Kranj imel res lepo, novo, časovnim potrebam odgovarjajoče pokopa1 išče. Iz Zagorja — Preobremenjena zagorska pošta. Odkar je bila prestavljena v Ljubljano tretja poštna moč, gdč. Milica Peternelova, morata ves ogromni aparat zmagovati dve moči. kar je za tako obremenjen poštni urad, kakršen je pri nas odločno premalo in je sploh čudno, da more delovati. Kolikor nam je znano, predvideva zakon po eno moč na 2500 enot, naš poštni urad pa izkazuje mesečno okroglo 8000 enot, torej na osebo 4000, torej za celih 1500 preko po zakonu določene mere. Zgolj denarni promet doseže v enem mesecu preko dva milijona din, a prve dni v mesecu okroglo 200.000 din dnevno. Ce ne upoštevamo nič drugega, so že te številke dovolj tehtne, da poštna direkcija nemudoma imenuje še eno moč. — Regulacija cente. Tako zvani -Žagarjev klane« blizu Rov okoli kapelice pri Pircu voznikom ne bo več prizadeval preglavic. Pod kapelico bo stekla nova. _lizu 800 metrov dolga pot v Gamberške tesni. Dela so že v teku. — Vsesvetni sejem, ki se je vršil ta Četrtek, je bil radi ugodnega vremena izvrstno obiskan in založen. Dočim je bilo za razno blago dovolj kupčije, je živinski sejem slabo odrezal. Kmetje prodajalci z nizkimi cenami n so bili zadovoljni in 30 :aje odgnali živino domov kakor pa da bi jo prepoceni prodali. dne Ljubljana 5. novembra Vsi trije krajevni odbori JS so priredili v ponedeljek v dvorani Trgovskega doma proslavo Jadranskega dne. Na nji sc ie /brr»'o lepo število predstavnikov na^c javnosti ter članov in prijateljev Jadranske ■ tra/e. Obisk Ki pa moral biti mnogo večji in bi tudi bi1, čc bi se bolj zavedali pomena moria za našo državo. Pismeno sta se onravičila zadržana I podstarosta Saveza SK I Engeiberf Gangl in starosta ljubljanskega Sokola Mirko Kaj/elj Ba-a je za->tLo-sin-hul Sprejel je delegacijo evropskih zdravnikov in pazljivo poslušal njena pojasnila, potem je pa poklical tajnika, da mu je napisal potrebne informacije, kako se je treba boriti proti nevarni nalezljivi bolezni Ko so pa zahtevali od njega točen odgovor glede predloga o zdravstvenih ukrepih, je odgovoril, da bo razmišljal o tem in da bo predlog skrbno proučil. Potem je prijazno vprašal, kakšen vtis napravi Kitajska, zlasti Sečuan, na evropske zdravnike in obžaloval je, da ne more v tem zaostalem kraju nuditi Evropcem zabave, kakršne so vajeni. Ko zdravniki niso dočakali odgovora, ao si izprosili še en sprejem pri guvernerju in prosili so ga, naj jim pove svoje pomisleke. Lo-s n-hui je bil presenečen nad njihovo vztrajnostjo in nekaj časa jih je začudeno gledal, kakor da ne verjame prav, da so pri zdravi pameti. Radi bi vedeli, da-li bom premislil, kaj bi se še dalo v tako važnih okornostih storiti? Kaj mislite, koliko življenj bi se dalo rešiti? — Težko je bilo odgovoriti točno na to vprašanje. Sto tisoč?... Dvesto tisoč?... Morda še več. Veste, gospodje, — je dejal In pokazal na zemljevid na steni, — da je Sečuan najbogatejše ozemlje Kitajske? Tu ni niti pedi neobdelane zemlje, kmetje se je jo po i dvakrat na leto in rut imate celo vrh gora. Kadar upade voda, goje sočivje neposredno ▼ strugi reke, da lahko pospravijo Se eno Istino. In tudi kadar je dobra letina ni dovolj rila, žita in sočivja, da bi se moglo preživeti ljudstvo, ki ae silno množi. Naseljeno js pregosto, lakote ni mogoče preprečiti in jaz ne bom storil ukrepov, ki sta mi jih ljubeznivo nasvetovali samo zato, da bi rešili kakih 200.000 človeških atvljsnj. Os se razširi kolera, nastanejo Iz največjega novozelandskega mesta Aucklanda se pride po 250 km proti jugovzhodu do malega črnega jezerca, ležečega sredi severnega otoka. Samo svarilni napisi pravijo, da preti človeku nevarnost. To ti pove tudi ograja, ki zapira pot v kotlino ob jezercu. In končno spoznaš to tudi po naravi sami. Iz zemlje puhti tu pa tam para in na golih tleh ne vidiš nobene rastline. Tak je po opisu J. C. Grewa v reviji »Geo-graphic Magazine največji gejzir na svetu Waimargu. kadar miruje. Watmangu je ra kd^ič med gejzlri. Nastal je po ogromnem izbruhu ognjenika Taiawera leta 138$. Tskrar se je ixpremin jala oblika vsega kraja. agasnrlo je n*> tisoče človeških življenj in on * Sen th je buV* več milijonov ha rodovitne remije. Od taki a t ognjenik miruje. Njegovo življenje -e fe prelilo v jezerce. Štirinajst let je bilo jezerce mirno in ZeLandci niso slutili, da jih bo nekega dne nagradilo za prekrasne rdečkaste terase, ki jih je bil ognjenik Tarawera ob izbruhu uniČiL Počasi so se takrat širile vesti o dogodkih po svetu. Do svetovne vojne smo imeli v šolskih knjigah is čitankah sliko teh čarobnih ka-skad, ki so se nabirale iz vročega vira ob vznožju ognjenika in se iskrile v vseh barvah liki umetnina iz demantov. Leta 1900 sta se potikala okrog jezerca dva zlatokopa. Kar se je jezerce razburkalo, iz njega je bruhnila para in nastal je gejzir Waiman-gu. Od tistega dne bruha ta gejzir med vsemi gejzlri na svetu iz sebe največ pare, vode, kamenja, blata in peska. Večkrat bruhne to zmes 450 m visoko. Potrebna je bila pa nesreča, da je gejzir zahteval nekaj človeških življenj, prodno so ga ogradili Tako nedolžno se zdi jezerce, kadar miruje. To je zapeljalo tudi tajnika Grewa, da je navzlic svarilu preplezal ograjo in odšel k mirnemu jezercu fotografirat mehurčke in vrelce vroče pare v zalivčkih. Komaj se je pa vrnil na rob ravnine, je spoznal, da je ušel smrtni nevarnosti. Izmenjaval je baš ploščo v fotoaparatu, ko je gladina jezerca naenkrat za valovila Krik! njegovih tovarišev so se izgubili v bobnenju vznemirjene zemlje. Črna voda, črno blato in črno kamenje je bruhnilo visoko v zrak. V naslednjem trenutku je zasikalo na tisoče raket in zagrmeio na tisoče topov. Gejzir je jel bruhati in že je padel na ves kraj lijak peska in drobnega kamenja, kateremu je Grewe komaj ušel v zavetišče. Na razstavišču bodoče svetovne razstave v New yorku so zazidali kovinast tulec, ki naj bi ga ljudje odprli čez 5000 let, torej leta 6939, seveda če bodo takrat sploh še živeli na svetu. V tem tulcu je poslanica človeštva naših časov Človeštvu, ki bo živelo na zemlji čez 5000 let. Spise, delo odličnih predstavnikov kulturnega življenja naše dobe, so polotili v tulec iz posebne zlitine, ki jamči, da jih ne bo po- JProf. Einstein škodovala vlaga, niti nobena katastrofa, če bi zadela kraj,, kjer so spravljeni, pa naj bi bila še tako strašna. Vsebina spisov je bila sporočena javnosti. Objavili ao Jo ameriški listi obenem z zagotovilom, da je bilo poskrbljeno zato, da Jih bodo znali ljudje 70. stoletja prečrtati tudi če ne bodo več znali angleščine in latinice. Vsakemu tekstu, pisanem v latinici. Je namreč priložen prevod v slikani pisavi, v nekakšnih nzadernSi hieroglifih. Tulec z dokumenti je globok 15 m, zaprt, vodo- in zrakotesno nnaMsai in zavarovan z betonsko ploščo, ki ga varuje proti morebitnim bombam. Na njem Je th» parana prošnja, naj as ohranijo dokumenti nedotaknjeni tako dolgo, kakor so določili tisti, ki so jih zazidali, namreč 5000 let. Slika, ki jo dajejo o naši dobi posredniki poslanice, ni posebno razveseljiva. Tvorec relativitetne teorije prof. Einstein piše: >Naša doba je bila bogata na tvornih duhovih. Pod jarmi jen je narave in spoznanje materijalne ga sveta bi nam moglo zelo olajšati življenje in nehanje. Izrabili smo naravne sile, da bi ljudi postopoma osvobodili najtežjega dela in truda. Znamo letati in sporazumevati se z nevidnimi valovi. Toda proizvodnja in razdelitev do- v pregosto naseljenih krajih zaželjene vrzeli. In tisti, ki bodo epidemijo preživeli, bodo imeli kaj jesti. Tej guvernerjevi filozofiji ni bilo mogoče ugovarjati, kajti on je bil vrhovni poglavar pokrajine in zato je bilo treba položiti pred kolero orožje- K sreči je kmalu pritisnil mraz in kolera je ponehala enako hitro, kakor se je bila pojavila. \Vairnangu ni edini znak, da je zemlja sredi severnega otoka okrog jezera Roto-rua nemirna. Dolgo pred gejzirom hodi človek po kraju, kjer smrdi po žveplu. Bela para puhti iz zelenih gričkov in na dnu doline. Blato v jamah na obeh straneh ceste klokoče kakor kasa v loncu. V vročih jezercih žolte, modre, rdečkaste in zelene barve vse vre in kipi. Celo v dolini Tiki-tere se vsa zemlja pod nogami premika. Povsod je polno razpok, iz katerih uhaja para. Zadostuje pihniti skozi cevko v zemljo, da bruhne iz nje oblak pare ali tok vrele vode. Ponekod se vsa zemlja maje. Kdor zapusti cesto, mora hoditi tik za vodnikom. En sam napačen korak in človek bi za vedno izginil v tem naravnem peklu, Nevarna pot te vodi rudi k »peklenskim vratom«, blatnemu jezeru, čigar gosti, vroči valovi bruhajo iz globokega skalnatega lijaka. Težka žveplena para se širi iz žrela in požene človeka hitro nazaj, da se nadiha svežega zraka. Med vročimi jezerci, blatnimi žreli, med plastmi izločenega žvepla in kupi pepela prideš do skupine gej-zirov, Id jih lahko takoj razgiblješ, če na-treseš v žrela mila. Za ta prizor poskrbe navadno domačini Maori, prebivajoči v bližnjem mestu v \Vhakarewarewa. Človek bi se čudil, zakaj so postavili mesto sredi terase z gorkimi vrelci in vročimi močvirji. Med hiše se vali dim iz razpok, ki so tako pogoste, da mora pešec na ulici na vsakem koraku skrbno gledati, kam stopi. In vendar niso Maori ravnali nespametno, da so se tu naselili. Prihranijo namreč mnogo pri kurivu, saj jim sploh ni treba kuhati. Drv in premoga ne potrebujejo. Vse opravi narava zastonj. Skoraj vsak prebivalec ima v svoji hiši fumarolo, vroč vrelec ali odprtino z vročo paro za svojo uporabo. To je nekaj podobnega, kakor pri naših Ižancih s talno vodo. Nad fumarolo si postavi Maor omarico, kamor poklada v liste zavite jestvine, ki naj se skuhajo. Čim položi v omarico jestvino, se jame širiti prijeten vonj. Če pride kdo prepozno, najde jed prismojeno. V vroči pari stoji kuhana jed tako dolgo, dokler je treba. Tudi pranje perila je kaj enostavno. Treba ga je samo držati nekaj časa nad vročim vrelcem. Malo smrdi po žveplu in tudi vsaka jed ima malo okusa po žveplu, toda ljudje so tega že vajeni. Glavno je, da jim narava sama skrbi za brezplačno kuhanje in pranje. brin sta slabo organizirana. Vsi ljudje žive zato v neprestanem strahu, da bodo izločeni iz gospodarskega procesa. Razen tega se začenjajo ljudje v raznih državah od Časa do časa medsebojno pobijati in to je vzrok, zakaj zremo v bodočnostma strahom in grozo. Vir našega trpljenja je to, da sta poštenost in značajnost ljudi kot celote nižja od razuma in značaja tistih, ki ao v resnici ustvarili vrednote naše dobe. < Podobno pesimistično sodbo o naši dobi je izrekel tudi Thomas Mann: »Predstava bodočnosti kot boljšega sveta je ena glavnih zmot nauka o napredku. Navzlic temu pa ne izgubljamo upanja glede vas, nadih daljnih potomcev. Tudi vi nam boste podobni, kakor smo mi podobni ljudem, ki so živeli pred 5000 leti pred nami in tudi v vaši dobi bo imel človeški duh svoje križe in težave. Toda duhu ni bilo nikoli lahko na zemlji; če bi mu bilo, bi ga človeštvo ne potrebovalo. Optimistična predstava lepše bodočnosti je samo izraz večnega človekovega stremljenja uresničiti svoje lastne nade in živeti človeka vredno življenje. Bratje v bodočnosti, mi hočemo, da bi vedeli, da smo navzlic vsemu z vami združeni, da smo z vami eno v tem upanju in v tem stremljenju.« Thomas Mann ZDRAVNIŠKA Neka dama Je bila splošno znana po svoji lahkomiselnosti in koketnosti. Nekega dne je prihitel njen mož k zdravniku in zaklical že na pragu: — Gospod doktor, pojdite hitro, mojo ženo je obšla slabost. Zdravnik je pa brž vprašal: — Za koga pa, če smem vedeti? Nova Disneveva zvezda Walk EMsnev pripravlja nov risani film v barvah, ki bo izdelan sele ob koncu prihodnjega leta, ne pa ob koncu tekočega leta, kakor so se glasila prvotna poročila. Po »Snegulčici« se pojavi na filmskem platnu nova zvezda: deček Pinocohio, junak italijanskega pripovednika Col 1 odi a, najprej ljubljenec toskanskih, kmalu pa junak vseh otrok sveta. Pinocchio je mali naviha-nec, ki doživi tisočere čudežne prigode in ki ima nevarno napako: kadarkoli se zlaže, se mu nos strašno podaljša. Sicer bo pa tudi Disnevcv film o Pinoc-chiu precej dolg, saj bo meril 2000 m, Stroški bodo znašali 40 do 50 milijonov. Seveda, razen tega, na ves večer raztegnjenega filma, pa Disney ne zanemarja krajših grotesk. Napovedal je že obširen program za prihodnje leto: »Zgodba bika Ferdinanda«, »Grda račka«, Junaški krojaček Mickcv«, »Racman Donakl igra golf«, »Morski skavti« itd. Vseh kratkih filmov bo blizu 30, Hutchinsonov račun O ameriškem izumitelju Hutchinsonu, prijatelju Thomasa Edisona, se pripoveduje, da je zahteval vedno za svoje strokovne nasvete in presoje bogato plačilo. Nekoč so ga prosili, naj bi v neki tovarni pregledal električni stroj. Ne gre, pa na gre, je dejal ravnatelj tovarne. Vsa proizvodnja stoji. Storite a tem. kar hočeta, samo da bo zopet šlo, — Dajte ml kladivce, je dejal Hutchinson, Vzel je kladivce, se sklonil k stroju, nastavil nanj uho In potrkal na stroj: enkrat, dvakrat, trW krat. Potem se je vzravnal, si obrisal ro* ke in vprašal: Kje Je stikalo? Vključil je tok in pognal stroj, kakor da mu sploh nikoli nič ni bilo. Ravnatelju Je od veselja obraz kar žarel. Naslednjega dne Je pa malo manjka«« lo, da ga ni zadela kap. Od Hutchinsona je namreč dobil račun, ki Je znaftal 200 dolarjev. Pokazal ga je lastniku tovarne ln ta je takoj odšel z njim v Hutchinsonovo pisarno. — Za kaj pa zahtevate teh 200 dolarjev? Saj niste storili nič drugega, nego da ste potrkali na stroj s kladivcem. —. Seveda, — je odgovoril Hutchinson. — Potrkal sem. To trkanje tudi stane samo en dolar. Ostalih 199 dolarjev mi pa morate plačati za to. ker sem vedel, kje je trebaj potrkali, in tovarnar mu je odštel 200 do« larjev. Elektronski mikroskop Znanstvenikom se obeta nov mikroskop^ mnogo preciznejši od vseh dosedanjih. V čem je njegovo bistvo? V tem, da ne po» trebuje svetlobe. Opazuje se v njem V! elektronskih žarkih. Elektroni prihajajd iz katode in v električnem ali magnetič* nem polju se združujejo v ozek trak, v kolikor so enako hitri. Cim močnejše je magnetično polje, tem večje povečan)© se doseže. Izum nemških učenjakov je vzbudil senzacijo. Ta je postopno pojemala, kakor so se pojavljali nedoetatki, zlasti v biologiji To so priznali stvarno tudi nemški uče* njaki sami v zadnji Številki revije >Proto-plasma«. Elektronski mikroskop se uvs» ljavlja v prvi vrsti v oni oblasti, ki je klicala, naj postanejo zelo drobni delci vid* nejši v strukturni kemiji v koloidnem ra* ziskavanju in v biologiji. Opazovati velelo-tronskem mikroskopu notranjo strukturo pa pomeni povsem izpremenlti opazovalno metodo običajnega mikroskopa. V mikroskopu se namreč polaga živalsko ali rast« linsko tkivo v vodo, kar Je najprimerne^* še. V elektronskem mikroskopu pa pride predmet v brezzračni prostor, kar trna, več slabih strani V brezzračnem prostoru izginjajo celice in se posuše.. Dalje vpliva predmet na elektronske Žarke, prodirajoče skozi plasti celic. Elektronska slika je me*, s toma različno svetla in razločna. Pri vseh nedostatkih ima pa elektronski mikroskop mnogo dobrih strani On orno* goča ugotoviti kako ao koloidno celice sestavljene, v bakteriologiji lahko z njegovo pomočjo spoznamo in opazujemo morfolo* ške razlike bakterij. Taka opazovanja sta delala učenjaka Borries in Ruska. Dobila sta elektronske rnikroskopične slike, ki veljajo za najboljše te vrste. Njihova po« večava Je samo 2.600 kratna. Dalje dela elektronski mikroskop jasnejšo predstavo o obliki velikosti, številu in razmnoževan nju virusov. Verjetno je tudi, da se bo elektronski mikroskop postopoma zboljšal in izpopolnil Izreki Plemenito delo pomagati svetu naprej k sreči ne čaka na to, da bi ga storili popolni IJudje. Mladeniči, ne zatrjujte neprestano svoftm izvoljenkam, da jih niste vredni; počakajte raje, da jih s tem presenetite. Bog gleda z veseljem na čiste, as po na polne roke. Nimamo pravice ttvefi v sreCl, ne da bi jo sami nuditi. To je isto, kakor živeti v bogastvu, ne da bt si ga človek sam pridobil. V soli izkušen) ni počitnic Ljudje, ki nikoli ne prekliče jo svojega mnenja, dokazujejo, da ljubijo bolj sebe, nego resnico. Filozofija v dveh besedah: vzdržati tn odpovedati se. Ženske bolj varčne kakor moški Statistika ameriških zavarovalnic nam kaže, da so ženske bolj varčne kakor moskl. Ženskam izdane hranilne knjižice obsegajo 65 odst. vseh prmrankov, kar znaša 14.3 milijarde dolarjev. Ženske so tudi v večini pri sklepanju življenjskih zavarovanj. Zavarovancev je 65.000.000, zavarovani so na 100 milijard dolarjev in med njimi je 80 odstotkov žensk. STTJDENTOVSKA — Gospod ravnatelj, k telefonu vas kličejo, — pravi šolski sluga. — K telefonu? Mene? — Da, Glas po telefonu: Sporočiti vam moram, da Roger Michelon danes dopoldne ne more priti v šolo, ker Je bolan. — 2e prav, ali bi ml pa ne mogli povedati, kdo telefonira? In isti deški glas odgovori: — Moj oče, gospod ravnatelj. Stev. 240 >SL0VENSK1 NAROD«, sobota, 5. novembra i§šš. stran i Jugoslavija se udeleži olimpijade v Helsinki Zanimiva plenarna seja JOO t navzočnosti zastopnikov vetfinc športnih savezov Ljubljana, 5. novembra V sredo je bila v Zagrebu potnembna plenarna seja Jugoslovenskega o!impi>skega odbora. Seji so prisostvovali razen predsednika dr. Stevana Hadžića in odbora tudi številni delegati športnih savezov, tako Ju-goslovenski veslaški savez. SKJ sta zasto-pala namestnik starešine dr. GavranČič in .Macanovič. kajaiki savez predsednik dr. Golob, JZSS podpredsednik df. Pandako-vie. plavalni savez predsednik Bartol e in tajnik Fischer, koledarski savez predsednik .Mihanović. ženski Soortni savez tehnična referentka Vera Nefefović*. boksaJki savez podpredsednik inž. Valenteković, lahkoat-letski savez tajnik Muhvič in teh. referent Kovačević, drsalni savez podpredsednik suput l dvema odbornikoma, težkoatletski S:!V" tajnik Kichter in sabf jaški savez tajnik dr. Pintaric. Olimpijski odbor je seznanil savezne zastopnike 9 službenim pozivom finskega prireditvenega odbora r Heleinkijn, naj sc •Tusoslavija udeleži XII. olimpijskih iger 1940. Plenarna seja jc soglasno sprejela poziv in se je Jugoslavija tako službeno prijavila kot udeleženec teh iger. Blagajna JOO razpolaga trenutno z din 31.220, kar jc glede na kratek čas, ki nas loi-j od olimpijskih iger, neznaten znesek. Podpora ministrstva za telesno vzgojo, ki je h;!n predvidena v budžetu za 1938-39. dozdaj šc ni bila izplačana niti delno, pač pa pričakujejo, da bo v najkrajšem Času na-kaze na podpora 90 000 din za prvo polletje. Takoj ko bo denar v blagajni, bo olimpijski odbor sklepal, kako ga bo razdelil savezom. Najzanimivejši in najvažnejša tOČka dnevnega reda je bilo vprašanje sodelovanj n juL'oslovensklh tekmovalcev na XII. olimpijskih igrah 1940 v Helslnklju. Sklenjeno je bilo. da mora plenarna uprava JOO nanrej določiti meje, po katerih bodo presodili s stroao mednarodnega vidika vrednost in kvaliteta tekmovalcev vseh olimpijskih panog. V roku 8 dni mora sleherni športni savez javiti JOO način, kako bo presodil olimpijsko zrelost svojih tekmovalcev. V Helsinki ju bodo namreč iz Ju-fpslavtje sodelovali «vimo dotični tekmovalci iz onih športnih panog, v katerih je Jugoslavija že dosegla gotovo mednarodno vednost. Sklenjeno je bilo. da sredstva ol Vega fonda v nobenem primeru ne bodo trošili v svrhe, ki ne spadajo k pripravi za olimpijske igre. (Ta sklep je gotovo na mestu, kajti pri pripravah za zadnjo olimpiado se je trosil denar v popolnoma nepotrebne svrhe. Op. ur.) Nekateri savezi so že prijavili število tekmovalcev, o katerih domnevajo, da bodo lahko sodelovali v Helsinki ju in tudi sredstva, ki bi bila potrebna zs resno, temeljito m uspešno pripravo. Olimpijski od« bor je o tem prejel mnogo zanimivih podatkov. SKJ je prijavil oddelek svojih orodjih tekmovalcev, izčrpne predloge glede sodelovanja so rudi poslali kolesarski, plavalni, lahkoatletski in sablisski savez. Ju-goslovenski nogometni savez je edini, ki se n{ prijavil k ra2previ glede sodelovanja Jugoslavije na amaterskem olimpijskem no* gometnem turnirju 1 1940. če ne prej, bo na svoji redni glavni skupščini moral JNS dokončno razdeliti svoje igralce na amaterje in profesionale. kakor je to določil kongres FIFA m bo šele tedaj mogoče presoditi vrednost iurfosloven-dce olimpijske nogometne reprezentance. Ostali savezi še pripravljajo svoje odgovore in jih bodo v kratkem poslali olimpijskemu odboru Ju-goslovenski olimpijski odbor je izrazil nado, da bi se tudi naši jadralci že skoraj organizirali v svojem nacionalnem savezu, da naj bi se reorganiziral nacionalni savez za konjski sport in da naj bi strcljaški ssvez z večjim zanimanjem pristopil k pripravam za olimpijske tekme. Po podatkih, s katerimi razpolaga JOO, računajo, da bo stalo potovanje, udeležba in enotna obleka slehernega olimpijskega tekmovalca Jugoslavije okoli 4000 din. Ta znesek je maksimalen, kajti v njem niso vštete razne ugodnosti in popusti, ki bodo olimnii^kim tekmovalcem vsekako dovoljeni. JOO proučuje 7(Ial dve obstoječi možnosti potovanja v Hel^mki. Ena je z vlakom preko Berlina v Stettin in nato s par-nlkom v Helsinki, kar je 80 ur voznic, od tega 50 ur na parniku. Druga je z vlakom preko Berlina na Sassnitz. od tam z ladjo za prevoz vlakov v Tralleborg in nato z vlakom do StOckholma. Ladijska zvez« od Stockholma do Turkua na Finskem je mnogo krajša, kakor je sploh vsa pot od Jugoslavije do Finske, če bi se vozili po drugi smeri. Vprašanje je le, če je ta smer cenejša in manj utrudljiva. V pomiajevalnici za dame in gospođe Smoter fiziološke gimnastike, s katero si človek ohrani mladost Ljubljana, 5. novembra V telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti se trikrat na teden pomlajujejo gospodje in gospodične ter gospe. Ne gre za ljubljansko podružnico Voronovega po-mlajevalnega zavoda, tudi opičjih žlez nikjer ne vidii. gre za tako zvano fiziološko ali zdravstveno gimnastiko, ki Jo vodi prof. Josip Kozak. Dve uri sem opazoval gospe in gospodične, oženjene in samske gospode, ki so »e spremenili v trenutku, ko so vstopili v telovadnih oblekah v telovadnico in začeli izvajati različne vaje. Kakor otroci so metali žogo. hodili po vseh Stilih, se »klanjali in upogibali na vse strani. Pa s kakšnim navdušenjem! Mehka kolena so naredile dame, hodile so po prstih, roke so dvigale in spuščale, potem pa vdihi in izdihi. Trde mišice je treba tudi narediti, tako trde, da bi lahko orehe trli na njih. kar pa ni tako lahko. Pomlajuje sc dame. ki se jim je nabrala že tolsča po telesu in so postale neokretne. Odkar obiskujejo pomlaievalnico prof. Kozaka, je njih korak prožen, hoja lahka, večji del tolščc so nadomestile zdrave, krepke mislec. Ob zvokih kis vitja dame poskočijo, se navadijo tiho teči, se igrajo z »medicinko«. to je žoga, v kateri je prožna dlaka severnega jelena. Ta žoga je najboljša medicina za zanemarjeno telo, za ostarele ude. za želodec in črevesje, ki se je polenilo. No, saj veste, sedimo, preveč sedimo vsi pa se začnemo starati že v mladih letih Sram nas je. da bi se noigrali z žogo pred ljudmi, ki bi rekli, da «mo udarjeni. V po-mlajevalnici prof. Kozaka »e telovadkinje in telovadci sproste, »i razgihijo zaspane ude. Poglejte na^e ženske, ki štorasto hodijo, ki so neokretne in nerodne, ko stopijo v kavarno, ko sedejo k miz., ko vstanejo, ko odlagajo plaSče. ko jih oblačijo. S smotrnim treningom telesa, s pomočjo posebnih vaj je mogoče doseči prožnost in eleganco vseh kretenj. Vide' sem dame. kako so »kolesarile« in »plnvale«. sede,- na tleh. kako so mahale z rokami in nogami: vaje za harmoničen razvoj telesa. NTi šlo vse gladko, prof. Ko/ak je dal recent- ko se meso upre. naj se postavi volja! »Sne-hc"<* pa gine in se ^Hubljn. pacientke niso več mladenke % betežnimi koraki, medlim izrazom in mnhedravimi kretnjami, v po mlajcvalnfcl na Resljevi cc»ti §o Se prero-dilc, ne da bi vedele, kako se le zgodilo Ko »o pri*H gospodje v telovadnico, sem videl, da so v večini debelinki ki se jim je nabralo dokaj tolšče v zadnjih de«?et;h letih. Ne vsem. seveda! Lepo so se razvrstili, gospod bankir je ugotovil, da hlače popuščajo čez trebuh. Kako le vesel, da izgublja špehec in postaja flibčen in prožen. Gospod trgovec mi pošepne. da je telovadna »zahrbtna«, nič nevarna nI videti, pa le človeka »zma'tra«. Pa so zabeli z menjal nim korakom. Trebuščki so se no svoje premikali, potem po vseh Mirih na tleh. oo- tem na drogih, s medicinko, čepe in stoje, najtežje vaje ne tleh in končno metanje loge, nekakšen ping-poag s vriši asa in klici, smehom in vzkliki. Pot je treba obrisati % obraza, vdihi in izdihi, pihanje in piskanje, pa vse z veselje« bi v radostaeffl raz- položenju. Kako so plezali na drogih. kar zavidal sem jih. Ni malenkost svojih 00 ali 95 kg nesti pet metrov visoko. Občudoval sem prožnost njih teles, vedrost duha, mladeniško razpoloženje vseh. gospoda bankirja, gospoda kanetana, gospoda sodnika, gospoda inženjerja itd. Prof. Kozak mi je pojasnil smoter tega telovadnega sistema. Telovadna ura Je premišljeno razdeljena v vaje, s katerimi se uri celo telo harmonično, stopnjevaje od lahkih gibov in vaj do težjih, nakar ae telo in duh zopet sprostita in oddahneta z lahkimi vajami. S plezanjem na droge je dosežen višek v treningu moči. Vmes so ritmične vaje, telesno delo se opravlja v ritmu. Vsi gibi so naravni in v skladu z fiziološkimi funkcijami telesa. Z umetno narejenimi prisiljenimi vajami nI mogoče doseči smotra, ki je prožno, zdravo, mlado telo. četudi po rojstnem listu nI več tako zelo mlado. Hoditi se morajo ljudje najprvo navaditi, lahka prožna hoja je zdrava hoja, kdor tolče s petami ob tlak, kdor nc stopa na celotno površino podplata, težko In nerodno hodi. Kapak je, da si ženske in moški s postom in z raznimi medicinami preganjajo tolščo, ker navadno po takih kurah nevarno zbole. S telovadbo je treba okrepiti mišice, pa se človek počuti kakor pero, četudi je debel. Tolšča ne škodi, samo senilnega ne sme človeka napraviti, kar se zgodi, če debel človek ne telovadi. Tudi atletskih mišic, ki so človeku z navadnimi poklici v napoto, ne potrebujemo, potrebno je prožno mišičevje Človek, ki ga ima, je tudi duscvno prožen, vztrajen in tako telesno tn duševno uravnovešen. Kar sem videl v pomlajevalnici na Resljevi cesti, me jc razveselilo. Pomislil sem na v*e, ki jim je telo v nadlego, namesto da bi iim bilo v veselje, ker so ae zanemarili, dasi imajo v Ljubljani priliko tako mimogrede skoraj, poleg opravljanja svojega poklica, ohraniti svoje telo in s tem tudi svojo dušo trajno mlado, vedro in lepo, mz Z Jesenic — Sport, v nedeljo 6. t. m. popoldne ee bosta na igrišču Brastva na Jesenicah srečala na prvenstveni nogometni tekmi najhujša gorenjska rivala BK Kranj in SK Brats vo. Obeta se izredno huda prvenstvena borba, kajti nedeljska tekma bo odločila kdo oo prvak ljubljanske skupine Kranjčani bodo prišli na Jesenice v S\*ojl praznični postavi ter s celim vlakcm navijačev, ki bodo prav po kranjskem načinu navijali za svoje ljubljence. Tudi Bratstvo se je za to vročo borbo dobro pripravilo in b^> zastavilo vse sile, da zruši kranjskega lera z vrha tablice. V dobrem sponvnu je še lekcija, ki SO jO Jeseničani dalo Kranjčanom na njihovih lastnih tleh. Toda Jeseničanov takratna zmaga ne sme motiti, ker so nasprotniki nastopili v oslabljeni postavi. Na Jesenicah bo v nedeljo borba kakršne te dolgo ni blo. Pričakuje se, da bo tla v nedeljo vsa je*eni§ka športna javnost na lariSce, kjer bo bodrila svoje Igrače v najhujši borbi. kar jih je zadnje čase bilo. Pred pri četkom nogometne tekme se bo v rili gozdni tek GZSP, ki se bo končal na igrišču s lekom štirih krogov okoli igrišča. - - Podružnica SFD na Jesenicah javlja, da je koča na Golici ob s: bo t ah in nedeljah odprta. — Sokolski oder je o tvoril letošnjo gledališko sezono m krasno dramo v štirih dejanjih »Potopljeni svet«. Zasedba vlog je bila zalo posrečena. Glavno vlogo dr. Velnarja duhovnika in univerzitetnega profesorja ji podal brat VerkO Gaser v splošno zadovoljnog* občinsva. Po daljšem presledku eano videli zopet na naših deskah starega in dobrega igralca brata Franceta Htebanjo, Id je Zelo dobro pogodil težko vtetgo monsignor ja Cirila — akofa. Njegova dostojanstvena igra je napravila zelo dOhef vtiA telimo ga videti večkrat v sličnih vlegah. Filmsko igralko Laiijano Je zelo dobro podala sestra Mara, ki ob*:* biti ena najboljših moči na* iega sokolskega odra. Viviano Garnier, njeno sestro, je prav dobro podala sestra Ribičeva, knjiŽničarjevo tajnico Klaro Vi-gny pa je taborno pogodila naša stara znanka sestra Mihelca Petri če va. Na mestu Je bil tudi Vieter C., ki je dobro pogodil brezposelnega delavca. Vse figure je izvrstno napravil naš mojster v šminkanju brat Ivah Pottrato. V splošnem je predstava presenetljivo lepo uspela. Pogrešali pa smo godbo v odmorih, ki Je bila najavljena tudi na lepakih. To je povzročilo tudi med Občinstvom nezadovoljstvo. Z Zidanega mosta — Zborovanje učiteljskega društva JUU s* srez Laško na Zidanem mostu. V soboto 19. t. m. bo na tukajšnji ljudski šoli redni letni občni zbor, pri katerem bodo volitve nove uprave. Naprošamo vse interesente, ki nameravajo vložiti na skupščini liste, da naroča prt tajništvu društva predpisane tiskovine. Volitve bodo ob 10. uri in morajo biti do 9.30 ure vložene in pravilno opremljene liste, prav tako tudi želje po eventuelnem tajnem glasovanju. Kdor še ni plačal Članarine, nima glasovalne pravice. Če se bo udeležil kak član iz laškega sreza skupščine 6. novembra, naj zahteva legitimacijo na tajništvu. Iz škofje Loke — Iz sokolskih vrst. Pisarna škofjeloškega Sokola posluje odslej v večernih urah v prednji stavbi v prvem nadstropju. Tam so tudi pevske vaje, ki se vrse »>d-slej zopet redno in to vsak ponedeljek m četrtek zvečer Pevski zbor se je znatno pomnožil. Pritegnili So nekatere starejše pevce, navdušila pa se je za lepo pesem tudi mladina. Bratje, ki bi želeli v pevski zbor kot novinci, naj se prijavijo, predno se prične Studiranje novega programa. — Knjižnica Sokola tudi redno posluje in to v svojih dosedanjih prostorih. — 100 naročnikov je naš pridni in vztrajni poverjenik za Vodnikovo družbo g. Janez Humer že zbral. Novi prijatelji cenene in dobre naše knjige, postanite še Vi člani VD in plačajte Škofjeloškemu poverjeniku dva kovača. — Prosimo in želimo! Asfaltirani prehodi za pešce Čez tako zvani Lahov most pri tovarni >Sešir« so ob vaakem deževju polni mlakuž. Skoro je bolje hoditi po vozišču, kakor po pločnikih. Prosimo, naj se hodniki za pešce popravijo! Luknje ne zaleže jo mnogo! —« Zadnja pot zgledne mamice, ge Marije Kernove v petek je bila polna spoštovanja in pietete do pokojnice. Pred hišo žalosti na Mestnem trgu v škofji Loki se Je že mnogo pred 16. uro zbrala velika množica pogrebcev. Ko so krsto, pokrito s krasnim cvetjem, dvignili uniformirani člani škofjeloškega pogrebnega zavoda, se je zvrstil po mestnih ulicah žalni sprevod, v katerem so nosili polno lepih vencev in rož, krsti in globoko užaloščenim svojcem pa je sledila dolga vrsta znancev in prijateljev. V sivem jesenskem dnevu, sre<*;i najhujšega naliva, se je Zgrnila množica ob poslednjem domovanju matere, ki je po tolikih preizkušnjah na-Sla svoj večni počitek! Bodi ji lahka zemlja, v Srcih vseh znancev ji bo ohranjen lep spomin! — Zatemnitev škofje Loke v noči na torek je vzelo nase meščanstvo, pa tudi okoliške vasi z vso resnostjo, in tako smo doživeli zelo poučno vajo. Točno ob 19. so ugasnile vse električne luči po ulicah, par trenutkov pozneje pa se je tudi Že ostalo mesto po stanovanjih, lokalih, dvoriščih in tovarnah Začelo Zavijati v temo. Ostali smo v egiptovski temi, ki je trajala do pete ure zjutraj. Kontrolno službo Je imelo orožništvo, mestna policista in vojaštvo. Kontrolni organi pa niso imeli kaj posla, ker so se ljudje že Sami naredbi pokorili in zastrli vse luči. Delo v Sokolskem domu je odpadlo, ker je bi! dom zaklenjen. Ne moremo pa reči. da hi bile zaradi zatemnitve prazne ulice in ceste. Našlo se je dokaj radovednežev, pa tudi mladine, ki je hitela v gluho noč, da se razgleda. Le bclj težko je šlo. Nekateri so se bali tatvin, toda nič takega ni bilo. Vaja se Je končala lepo po načrtu. — Zopet nesreča. Ivana Dolenčeva Je hotela v žabnici z garami čez cesto. Ta čas pa sta privo2ila po cesti dva kolesarja, eden s Poljanske ceste v Skorji Loki in drugi puškarski mojster. Oolenčeva Se jima je hotela baje Ogniti in je zavozila brž na nasprotno stran. Tedaj pa se Je pojavil na cesti avto iz Tržiča. Dolenčeva je avto zagledala zadnji hip in tako nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Avto se je Zaletel V gare in jih dodobra stolkel, tudi avto je utrpel manjše poškodbe, ljudje pa so na srečo odnesli zdravo kožo. ^tacftoprosjram Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj In obilo zanimivega štiva dobite v tednika ta radio, gledališče In film »NAŠ VAL«« Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 6. novembra 8: Kmečki trlo. — 9: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9\45: Veraki govor (g. prior Va-lerian Učak). — 10: Jesenski odmevi iz Švice (plošče). — 10.30: Koncert Radijskega orkestra. — 12: fcramel kvartet >Štirje fantje«. — IS: Napovedi. — 1S.20: Slovenski vokalni kvintet. — 14: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — (oddaja prekinjena od 14.30^—17. ure). — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in nasveti. — 17.30: Operetna ura. Sodelujejo: g. Jean Franzl, operni tenor, ga. Dragica Sokova in Radijaki orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Matoš in Bodler (Josip Tomič, prof., Zgb). — 19.50: Koncert na kitari, g. Stanko Prek. 20.30: Večer slovenske glasbe. Sodelujejo: Bežigrajsko pevsko društvo in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ura angleške glasbe (plošče). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 7. novembra 12: Moderni plesni zvoki (ploflče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.201 Opoldanski koncert Radijskega orkeatra. 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Na-duha-astma (Boi. dr. Laviič-Zajčeva>. — 1&.20: Koncert s harmoniko (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline (g. Marijan Ma-rolt). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Kamnik — zgodovinsko in letoviško mesto (Rudolf Dostal. Ljubljana).— 19.50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba, igra Radijski orkester. — Konec ob 23. uri. Torek, 8. novembra 11: šolska ura: November doma In v prirodi, dialog (g. Miroslav Zor). — 12: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operna glasba (Radijaki orkester). — 14: Napovedi. -— 18: Pester spored, igra Radijski orkester. — 18.40: Gradovi na Gorenjskem, II. del (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poroči'a. — 19.30: Nac. ura: Vzgojni pomen življenja in dela Vuka Knradjiča. 19.50: Vesela kronika. — 20: Gluck: Ifige-nija na Aulidi, uvert. (plošče, nerlin. fil-harm. ork.). — 20.10: Celestin: Roza, zv. igra — (izvajajo člani rad. igr. družine). 21: Prenos iz Rima: Hristič: Suton, opera; v odmoru okrog 22: Napovedi, poročila. — Konec ob 23 30. uri. Sreda, 9. novembra 12: Cltre In mandoline (plošče). - 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šramei. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Zgodovina glasbe (g. dr. A. Dolinar). — 1S.40: Vojna in rnir v luči mednarodnega prava (g. Roman Rus). — 19: Napovedi, poročila* — 19.30: Nac. ura: Leposlovci Primorskega Zagorja (Arsen Vencelides, knjiž., Zgb). — 19.50: Priro-dopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov). — 20: Orgelski koncert. Sodelujeta: g. prof. Pavel Rančigaj (orgle), gdč. Vida Rudol-fova (samospevi). — 21.15: Koncert na violončelu, izvaja g. ćenda Sedelbauer, pri klavirju g. prof. M. LlpovSek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe Iz restavracije >Emona«. -— Konec ob 23. uri. Četrtek, 10. novembra 12: Operetni nape vi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Francoske popevke (plošče). — 14: Napovedi.— 18: Vsakemu nekaj (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila.— 19.30: Nac. ura: Predavanje saveza Sokola kralj. Jugosl. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert Radijskega orkestra.— 21.10: Koncert moderne češke klavirske glasbe (g. prof. Pavel ši\*ic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (Radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Petek, 11. novembra 11: čolska ura: Tolšče, naša hrana, naš 1 lek in surovine važnih življenjskih potrebščin (g. Josip žabkar). — 1^: Pesmice iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: žena v kiparstvu (ga. Mara Kralj). — 18.20: Glazunov: S tenka Ražin, simf. pesnitev (pošče, ork. bruselj. konservatorija). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Delo žen za osvo-i bojenje (Anka Raketič). — 19.50: Izselje-; niska poročila (g. Jože Prem rov). — 20: • Koncert Radijskega orkestra. — 21.10: LjtnVJanski godalni kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče I Konec ob 23. uri. P. W.: 8 V zekftem peklu roman Avto je švignil iz glavnih ulic in zdrvel skozi okraj vil, ko je na koncu ceste zamahnil stražnik v znak, naj šofer zmanjša brzino. Gray se pa ni zmenil za to, pognal je še hitreje in švignil mimo prometnega stražnika. Bob, ki se je bil ozrl, je videl, kako je stražnik zažugal s pestjo in odhitel k svojemu telefonu. —Gospod, zasledovali naju bodo. Mladenič je pa samo zamahnil z roko, češ, to je nekaj vsakdanjega, o takih malenkostih ni vredno izgubljati besed. Izkazalo se je pa, da je bil Bob dober prorok. Sivi avto je švignil liki puščica mimo dveh stražnikov na motociklih, ki sta bila že pripravljena in sta se takoj pognala za drvečim avtomobilom. Grav je še bolj pognal. Za hip sta se stražnika v ogledalcu skrčila, potem pa sta zopet zrasla. Močna policijska motocikla sta dohitevala avto in končno sta ga dohitela. Stražnika sta se ločila, eden je vozil po desni, drugi po levi strani in tako sta prisilila Grayev avto, da se je ustavil. — Ali veste, fantič, da ste vozili sto deset? — Zares? Če je tako, sem vam pa hvaležen za Kazal opozorilo. Takoj dam popraviti brzinomer. je namreč sto trideset... Stražnikov obraz je zardel od jeze. — Predrznosti vam pač ni treba kazati, sicer vas obrnem in odvedem s seboj na policijsko stražnico. — Mudi se mi drugam. — Naju prav nič ne zanima, kam se vam mudi. Bom že poskrbel za to. da vam vzamejo šofersko izkaznico, — mu je zagrozil mož v uniformi. Predno je mogel mladenič odgovoriti, je posegel v pogovor se drugI stražnik. — Halo. fant, rld bi videl vašo šofersko izkaznico ... V očeh mladega Graya se je zopet zalesketal pla-menček, ki se ga je toliko ljudi v tovarni balo. — Cujte. gospod, izgubil sem že mnogo časa. Ovadite me, če hočete, toda dobro si zapišite številko. Morda vam na policijskem ravnateljstvu povedo, da je to številka tovarnarja Grav«. Razumete? Tovarnarja Oraya. Ko mesto pred meseci ni imelo denarja za plače uradnikom in učiteljem, je plačal moj oče davke vnaprej in če ste vsaj pol leta v službi, je plačal tudi za vas. Tako, zdaj pa nadaljujte svojo pot. Vi si zapomnite številko mojega avtomobila, jaz si pa zapomnim vašo. Sivi avto je krenil naprej. Takoj 1e mladi Gray zopet pognal in dirjal kakor prej. Morda je vozil celo hitreje. Prometna stražnika sta kislih obrazov obrnil* svoja motocikla. — G romska strela! — je zagodrnjal prvi. — Se tega je bilo treba. Drugi redar, ki je imel sodeč po našivih na rokavih več izkušenj, je samo zamahnil z roko. — Počakaj fant, vsemu se privadiš. To je bil vsaj človek, ali človeček, ki nam je njegov oče pomagal in morda nam bo še. A jaz sem doživel že hujše stvari. Moral sem ubogati celo tolovaje in klanjati ae morilcem ... Mladi Grav Je pa zopet na vso moč drvel po cesti. Ni bil več daleč od letališča, kajti nad njim so že brneli motorji letal. — CuJ, Bob, — se je mladenič naenkrat zdramil iz svojih misli. — Kaj je dejal ta redar o sto desetih? Pa nama vendar tahometer ne kaže krivo? Ali pa si se ti, čnra duša, s tem malo poigral? Zamorec se je zarezal, pa si je takoj zopet nataknil svojo Črno, nepremično masko. — To Je bil moj trik. Vi ste zadovoljni, če kazalec mnogo kaže, pa sem ga tako postavil. Mladi Gray pa za odgovor ni imel več časa. Zasukal Je volan in v velikem loku je zavil proti vhodu na letališče, pred hangarje. PRVO SREČANJE S POLKOVNIKOM MORKISOM Na enakem glasu, kakor v pisarnah, je bil John Elias Gray tudi na letališču. Bil je na glasu mladeniča, ki zna napraviti življenje neprijetno in ki zna vsakemu uslužbencu starep a Graya zagreniti pol ure časa. V čast in slavo letalskega sveta je pa treba povedati, da se za mladega Graya navadno ni dosti zmenil in da ga ni gledal s tako bojaznijo in strahom kakor uradniki. Letališče je bilo tudi kraj, kjer je dobil J. E. Gray prvo pošteno zaušnico. Prisolil mu jo je bil pred tremi leti stari Goodlev, ko mu je lezel dečko v letalo. Stari Goodlev, ki je šlo skozi njegove roke vsako v tovarni izdelano letalo, je bil sicer takoj poklican v pisarno, toda čez nekaj minut se je vrnil iz nje miren in zadovoljen. — To pot sem našemu staremu pojasnil vse sam, — je pravil svojim tovarišem. — Dejal sem mu, da je njegov sin najboljši fant na svetu, samo da bi ga bilo treba včasih pošteno našeškati. Povedal sem tudi, da vtika svoj nos tu v naše posle in da bi rad ukazoval, čeprav še nima niti pravice nositi dolge hlače. Stari me je poslušal in kimal z glavo, nazadnje je pa dejal: Mislim, da imate prav. Toda kaj naj storim? Sam nimam toliko časa, da bi mogel sina vzgajati in tako moram biti prav za prav hvaležen, če ga včasi kdo namestu mene našeška. In po teh besedah mi je segel v roko. Te prigode se je spomnil Goodley, kadarkoli je prišel mladi na letališče in na njo je pomislil, ko se je bližal sivemu avtomobilu, da bi pozdravil gospodarjevega sina. — To pot bi mu ne prisolil ene, temveč kar dve, — je mrmral sam pri sebi. — Halo, fant, ali bi hotel malo letati? Tvoje letalo je v redu, toda spravljeno je v stranskem hangarju. Ali naj ti ga izvlečejo? Biran S »SLOVENSKI NAROIk, sobota, 6. smuti* 198& «tav. 249 moram biti v vsaki ročni torbici! Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Niveo, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in ai ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo. j. Barry: Parfum Ta čas. ko si je zvijal cigareto, je razmišljal o tem, kako bi jo ubil. Ko je iztrgal iz knjižice cigaretnega papirja bel listek, je pomislil: — Sedela je v njegovi sobi in se mu smehljala prav tako, kakor se je smehljala takrat meni. In roke so se mu v nemem gnevu tresle. Okno požarnega jaška je bilo odprto. Nihče ga ni videl, ko je prihajal po stopnicah gori in ker ga tudi zdaj ne bo nihče videl na povratku, bo policija mislila, da gre za nov blazen zločin »jaškovega nestvora«, kakor. so krstili listi neznanega morilca, ki je bil umoril že pol tucata žensk. On sam je bil povsem neomadeževan. Nihče ga ne bo imel na sumu. Opazila je, da je drugačen, kakor navadno in poskusila je navezati z njim veselo kramljanje. — Pazi, ljub-ček, da ne streseš tobaka po preprogi. Zakaj pa ne kadiš navadnih cigaret? — Ne diše mi. Vedno sem kadil zvite cigarete. — Mislim, da te zabava zvijanje cigaret. Ne imel bi nobenega užitka, če bi jih zvijal kdo drugi. On je molčal. — Sicer pa itak veš, — je gostolela kar naprej, — kako dolgo že rabim parfum »Peche Gaillard«. — Saj sem ti ga sam kupil nekaj steklleničic. Toda velika luksuzna steklenica Gaillardovega »Greha«, stoječa že od božiča na njeni blesteči toaletni mizici, ni bila njegovo darilo. Težak vonj tega parfuma je ležal v ozračju. Z njim si je mazala uheljčke, in kadar jo je poljubljal___ Krčevito je stisnil med prsti konec cigarete. Lahno si je pogladila z roko mehke, svetle kodre. Pri tem ji je zdrsnil z rame pester svilen jopič. — Seveda, dragec. Toda govorila sem o pismu, ki sem ga dobila danes. To je reklamni dopis, v katerem mi priporočajo, naj poskusim parfum »Pe-che Gaillard«. In v pismu je bil vzorec. Poglej. Nekaj kapljic na koščku pivnika, Zasmejala se je in mu vrgla par-furnirani pivnik. — Ali ni to smešno? Pošiljati vzorec meni, ki porabim vsako leto kdove koliko stekleničic. Zmečkal je košček parfumiranega pivnika, rekoč: — Da, gotovo je to smešno, kakor stvari, ki ti jih kupim jaz — poleg daril, ki jih dobivaš od njega. —Kaj pa govoriš, Dick! — Kaj si misliš? — To veš zelo dobro. Tisti skunks recimo... — Toda, dragec, saj sem ti vendar pravila o ženi... ... da, ki je zašla v denarno stisko in je morala kožuh pod ceno prodati. Toda jaz sem dognal ,da je bil kožuh kupljen istega dne nov v trgovini D'O-ro. — Dick, jaz ... — Kako je pa s to ogrlico? Praviš, da je to imitacija. Toda ti dragulji so pristni in vem tudi. kje jih je kupil. — Srček, lahko ... — O, da, lahko si izmisliš novo laž. Ves ta čas sem delal in se trudil, da ti ti mogel kupovati darila, toda tebi je bilo to samo nekaj kapljic na pivniku. Seveda, on te lahko obsuje z darili. Zdaj pa še poskušaš dokazati mi, da dela to kar tako tebi nič meni nič. Zavedel se je pravočasno, da ne sme prižgati te cigarete in spravil jo je v žep. Potem je pa vstal. Ko ie zagledala njegov obraz, je hotela krikniti, pa je bil preuren ... Nihče ga ni videl, ko je odhajal. Na ulici si je prižgal cigareto, da bi storil nekaj, kar bi ga odvrnilo od namena bežati kakor blaznež. Nikotin je pomiril njegove živce. Policijska preiskava je bila prava muka. toda dokazati mu niso mogli ničesar. To je gotovo storil tisti >jaškov nestvor«, je dejal Dick prepričevalno in listi so mu pritrdili. Ko so ga izpustili, je krenil po ulicah proti domu. Komaj se je premagoval, da mu niso šklepetali zobje. Vsake noči se mu je prikazal njen obraz, živo se je spominjal, kakšna je bila. Morda se mu bo posrečilo izbrisati si jo iz spomina, ko bo minilo nekaj časa. Zvil si je cigareto in si jo prižgal. Prvi hip je malo manjkalo, da ni kriknil. Naenkrat je zopet vse strahotno oživelo, stokrat pomnoženo. — Groza trenutka, ko se je sklonil nad njo. Stal je kakor oka-menel in zrl topo na rnimoidoče, na vrsto avtotaksijev in hiš v solnčnih žarkih. Njegovo dušo je za hip potegnilo v mračno sobo z mrtvim dekletom. T0 je storila cigareta, ki je takoj zadišala po Gaillardovem »Grehu«. In to se je ponovilo vedno, kadar si je prižgal cigareto ... Razmišljal je. To je vendar naravno, si je zatrjeval v krčevitem prizadevanju, — svoje živce mora imeti v oblasti. Kupil si je nov tobak in nove papirčke. Bal se je prvega dima. V zaprti sobi si je zvil cigareto, .počasi si jo je prižgal, potem je pa uprl topi pogled na steno. Zopet je začutil oni nežni vonj in zopet se mu je vse prikazalo pred c>čmi. Parfumi so nekai groznega, je pomislil. Glodajo nam moči. Roža — to je bila noč, ko je umrla moja mati. Nagelj v dežju — prvo dekle, ki sem jo ljubil, nedolžnost, hrepenenje po nečem čistem, pravljičnem. — a zdaj čutim vedno, kadar začnem kaditi Peche Gaillard — to je grozno. To se dogaja zato, ker sem hotel kaditi, predno sem storil to in ker sem kadil, ko sem potem odhajal. Izogibal se je kaje, kolikor je le mogel. Toda živci so mu tako popustili, da je jel popivati. S tem si je pa nakopal še hujše muke. Vedel je, da mora kaditi, če se noče skrušiti, vedel je, da mora nekomu vse priznati. Usodni parfum ga je preganjal. — Dejal sem, da je to gotovo storil blaznež, je izjavil mirno na policiji. — In to je bilo res. Blazen sem. Blaznim od trenutka, ko sem io ubil. Preganja me ta parfum. Preiskali so ga, da-li nima pri sebi orožja, s katerim bi se lahko ubil'. Našli niso nič nevarnega. Le en detektiv je našel nrkaj posebnega, Čudak, je dejal, rad bi vedel, čemu nosi tole v žepu? Bila je kroglica, zgnetena iz parfumiranega pivnika, ki jo je bil Dick takrat nehote spravil v žep, v katerem je vedno nosil cigaretni papir. Iz Radeč RAzno — Požigalca Franca Goleta so odpeljali v novomeške zapore. Te dni so odpeljale naše varnostne oblasti na okrožno sodišče v Novo mesto požigalca Franca Goleta iz Močilnega, ki je zažgal leta 1933 svojo hišo, katero je imel zavarovano za 300.000 din, četudi ni bila vredna niti 100.000 din. Zločin je ostal dolgo let prikrit. Gole je prejel med tem 79.000 din zavarovalnine in je dobro živel. Prišel pa je v nasprotje s svojim bratom, katerega naj bi umoril nekdo tretji, ki pa načrta ni izvršil, marveč je obvestil brata Jerneja. Ta je razkrinkal brata kot požigalca, nakar so ga odgnali v tukajšnje zapore sreskega sodišča, kjer je priznal zločin. Z njegovim hudodelstvom se bo pečalo še okrožno sodišče v Novem mestu. — Cene sadju. Letos je bilo pri nas zelo malo jabolk. Zato jih dovažajo v mesto razni prekupci, pa tudi sadjarji sami. Slabo in neizbrano sadje prodajajo po 3.— dan. dočim hočejo imeti za kg voščenk kar 4.— din. — Radijske motnje so neznosne. Ponovno smo že pisali o radijskih motnjah, o katerih slišimo številne pritožbe iz vrst naših radio-amaterjev. Včasih je tako močno pokanje v aparatu, da je vsak sprejem izključen. Zvečer se tudi prav slabo sliši zlasti Ljubljana. Naprošamo poštno direkcijo, da preišče vzroke radijskih motenj ter odpravi te nedostatke. — Razpisana službena mesta, železniška direkcija v Ljubljani je te dni razpisala službena mesta na novozgrajeni železniški progi št. Janž—Sevnica za postajenačelni-ke v Tržišču in dr. — Inspekcija strokovno nadaljevalne šole v Radečah. V četrtek je prišel inspicirat tukajšnjo strokovno nadaljevalno šolo podpredsednik Trgovske zbornice g. M^loš Ho-hnjec iz Celja, v petek pa je bil v Radečah banski inspektor za obrtne šole g. Mihael Prešel iz Ljubljane. Iz Gornje Radgone — Tatovi koles se pojavljajo v zadnjem času zlasti tu na meji. Nedavno je bilo ukradeno skoraj novo kolo izpred trgovine Korošec v Gornji Radgoni nekemu delavcu, ki se je mudil v trgovini. V četrtek zvečer pa je bilo ukradeno žensko kolo Francu Strahu, trgovcu v Podgradu, ki se je pomu-dil v gostilni Avgusta Berlana v Podgradu. | kolo pa pustil zunaj. Med tem časom je | neznanec odpeljal njegovo žensko koV> ter izginil v temni noči brez sledu. 1 norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLLJA v Ljubljani se priporoča bledim In slabotnim osebam. Ne premoći jfrve Hubertnse trenčkote ln vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila L t. d. najboljši, nakup pri PBESKEB, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 60 i*AK £NXLANJft ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic, Velika zaloga perja po 6-75 din. >Julijana«. Gospoavetaka c. 12. TRAJNO ONDULAGUO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c 76. 1952 POZOR! Specijalist pediker bom prihajal vsak prvi ponedeljek v mesecu na Jesenice, da vam odpravim kurja očesa, v meso zaraščene nohte in trdo kožo. Sprejemal bom stranke v kavarni Novak v kopalnici. Druge dneve ves dan v kopališču Okrožnega urada v Ljubljani — tudi ob nedeljah in praznikih od 8—12. Tudi v Kranj prihajam vsak mesec. Sprejemam v gostilni šifrer. Priporočam se za obilen obisk. Pediker R. Avbelj. 2580 KLIŠEJE VEfBAtVNE JMOG&AFIKA SV. PETKA NASIPA POUK ŽEniTEV UPOKOJENEC 41-leten, ločen po njeni krivdi, poroči gospodično srednje starosti, mirnega značaja, varčno, preprosto, z nekaj gotovine. — Ponudbe na upravo SL Naroda pod osamljen. 2568 00 par. davek Najman jat znesek 0 Dte . Strojepisni pouk Večerni tečaji za začetnike ln izvežbance se prične 7. novembra t. h oddelek od H 7. do 8. in od %S. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! .. 2565 BOLJŠA GOSPODIČNA z dežele, išče znanja v mestu za poučevanje solo havajske kitare. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod 2>Veselje«. 2569 SLUŽBE &500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: >ANOSc, Maribor. 8 Ji. PISARNIŠKE ZAPOSLITVE kakršnekoli, za 2—3 ure dnevno iščem. Ponudbe pod »Popoldne« na upravo »SI. Naroda«. 2573 POSEST NOVA HIŠA 2 kuhinji, 4 sobe, drvarnica s kletjo, velik vrt, električna luč, je takoj naprodaj za 62.000 din. 20.000.— lahko ostane, 10 let davka prosta. Na vogalu Gub-čeve ulice 46, Pobrežje pri Mariboru. 45. M. KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STARO POHIŠTVO vseh vrst, tudi starinsko, porcelan, slike, ure i. t. d. kupuje Golob Marija, Gallusovo nabr. št. 29, Ljubljana. 2575 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MOTORNO KOLO Sachs 98 cem, skoraj novo, takoj prodam. — P f a f t Josip, Kamnik, Graben 9. 2567 motorji. Šivalni strop: pogrezljlvl PO ZELO NIZKI GENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BAT JEL LJUBLJANA, Kariovika cesta 4 — Podružnica MARIBOR« Aleksandrova cesta 26 STE SE ŽE PREPRIČALI. da Vam je »SLAVIN« pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, emajliranih predmetov, steklenlne. medenine Ltd. neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo SI A VIN 2ENSKI PLAŠČI NAJVEČJA IZBIRA, NAJNOVEJŠI KROJ, NAJNIŽJE CENE, PROST OGLED! J. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG 13 Pozor! Pozor! Vsi »a tedensko razstavo odlikovanega sibenJškega vina v restavracijo >I.i.oYD<, Sv. Petra cesta, kjer se bodo točila raznovrstna vina iz lastnega vinograda. Priporoča se bujas VOLILCI! za najugodnejši naknp manufakture na z vedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro volite obroke NARODNI MAGACIN, SV. PETRA CESTA 2T/I. Izpolnjujoč bridko dolžnost sporočamo, da fe gospod ravnatelj ins. Leo Dostal M je moral radi Hudega obolenja pred kratkim Izstopiti Iz našega podjetja ln iskati zdravja v Švici, tam nenadoma umrl, zadet od kapi. Pokojni ravnatelj je v času S letnega sodelovanja posvetil vso svojo delavnost, svoje bogato znanje ln svoje velike Izkušnje napolju železarstva ln plavzarstva koristim naše Industrije. Njegove velike zasluge mu zagotavljajo, da mu bo med nami za vse čase obranjen časten spomin. JESENICE, dne 4* npvembra 1938. Uprava in ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe Urejuje Josip Zupančič — £a »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo In lnseratnl dal Usta Oton Ghristof — Val v LJubljani