Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i	4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliske Bukvarne".
A
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo ja v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
fcštev. STO.
r T.rabliani. v sredo 2. decembra 1891.
T.etnili XIX.
Pravičnost pred statistiko.
Statistika je veda, katera skoro vselej govori resnico, kajti lagati ne morejo trdne številke. Številke so sicer neme, vzlic temu govore povsem jasno. Vprašajte te številke, kako pravično smo zastopani Slovenci v državnem zboru in so li opravičene pritožbe naše gledd nepravičnosti in terjatev za spremembo volilnega reda. V podstavo nam je razprava o poslednjih državnozborskih volitvah, katero je objavil nemški liberalec dr. F. Schmid v statistiškem mesečniku.
Občanskega prebivalstva po kraljestvih in kro-novinah, zastopanega v državnem zboru, je po poslednjem ljudskem štetju 23,708.062 duš. Kakor decemberska ustava iz leta 1867 ustanovlja, voliti je za te stanovnike 353 poslancev v državni zbor. Izmed teh 353 poslancev pripada 85 na veleposestvo, 110 na mesta, 27 trgovskim zbornicam in 131 kmet-skim občinam.
Pri poslednjih letošnjih volitvah v državni zbor bilo je volilcev: 5402 v veleposestvu, 5,292.800 v mestih, 583 v trgovskih zbornicah in 18 415.262 v kmetskih občinah. V veleposestvu spada namreč 1 poslanec na 63 volilcev, po mestih na 48.116, v trgovskih zbornicah na 22 iu v kmetskih občinah na 140.651 volilcev. To se uazivlje pri nas — ravnopravnosti
Ce se opira zastopanje v parlamentu na načelo družbinskih koristij, ue more se ničesar ugovarjati primernemu zastopanju veleposestva. Kar je pred njim in za njim, kakor dokazujejo napominaue številke, tu prestane pravičnost, tu vlada zloglasna volilna geometrija, katera ugaja industriji iu trgovini, odrivajoč kmetske občine in rokodelstvo.
Nepravnost v zastopanju v državnem zboru je pa tudi jasna, če primerjamo številke poslancev, odločenih vsakemu kraljestvu ali deželi, s številom sta-novništva. Povprek spada jeden poslanec na 67.162
duš od vsega prebivalstva kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. V istini pa zavzema prvo mesto v vrsti kraljestev in dežel, kakor so jim od-kazani poslanci, Solnograško, tu spada jeden poslanec na — 34.385 stanovnikov. Na to sledč: Preda-relsko, Trst, Koroško, Tirole, Gorenja Avstrijska, Kranjska, Goriška in Gradiška, Štirska, Dalmacija, Šlezija, Morava in Češka, kjer spada že na 63.140 stanovnikov jeden poslanec, dalje Dolenja Avstrijska (na 71.693 stanovnikov jeden poslanec), Bukovina, Istra in Galicija. V poslednjem kraljestvu spada jeden poslanec na 104.038 stanovnikov, in tako ima torej Solnograška primeroma trikrat več poslancev v državnem zboru, nego ji to v obče gre po postavi.
Očivestno je, da so nemški liberalci oblažili nad vse same nemške dežele, razven Dolenje Avstrijske, s poslanci, nasprotno so pa prikrajšana kraljestva in dežele, po kojih biva, bodisi povsem ali v ogromni večini slovanski ljud.
Iz tega sledi, da je Avstrijska, večinoma slovanske narodnosti, v državnem zboru zastopana v večini po Nemcih.
Prememba volilnega reda za državni zbor, ka-koršno je predlagal minole dni slovenski poslanec čast. g. dr. Ferjančič s tovariši, bila bi emi-nentne važnosti i za goriške in isterske Slovence, in ta je in ostane glavna zahteva vseh a v t ono m i s t išk i h in konservativnih strank, a to, bodisi po posamičnih kraljestvih, bodisi po slovenskih deželah, ali v celoti.
Krivica se ne godi samo posamičnim kraljestvom in deželam, temveč slovanski, osobito slovenski narodnosti, katero je zloglasna volilna geometrija, — n. pr. na Koroškem, kjer je slovenski živelj brez slov. zastopnika v državnem zboru, — potisnila v umetno manjšino. Statistika torej dokazuje kategoričnim imperativom na pravičnost, na premembo državnozborskega voliluega reda.
Poslano.
Gospod vrednik! Prav zelo mi vstrežete, ako v svoj velecenjeni list sprejmete naslednje vrstice:
„Slov. Narod" poročal je v uvodnem članku o volilni reformi dne 22. oktobra t. 1. čisto krivo in neresnično o mojem vedenju v volilnem odseku. Poslal sem mu torej stvaren popravek, v katerem sem brez vsakaterega napada pojašnjeval razpravo volilnega (MU. Ali pošteni „Narod" tega pojasnila ni hotel objaviti, marveč je v listnici vredništva meni odgovarjal, da mojega tako imenovanega popravka ne sprejme. Poslal sem mu torej 29. oktobra t. 1. drug popravek, ki se bistveno strinja s prvim ter se od njega razlikuje samo po obliki, katera sem vravnal po določbah tiskovnega zakona, na katerega se tudi naravnost sklicuje. Mislil sem, da bo „N»rodu" morda ta oblika bolj ugajala, in ga naprosil, naj objavi moj popravek v tej obliki. Ali resnicoljubni „ Narod" tudi tega popravka ni hotel sprejeti. Vsled tega sem vložil tožbo pri deželnem sodišču ljubljanskem in naprosil gosp. dr. Papeža, da naj me pri dotični obravnavi nadomešča. Ali ko je prišlo v petek 27. novembra t. 1. do sod-nijske obravnave, izgovarjal se je zatoženi vrednik, da mojega druzega popravka ni prejel. Ker mi ni prišlo na misel, da bi „Narod" tajil prejem mojega pojasnila in ker vsled tega moj zastopnik ni imel v rokah dokaza, da je „Narod" v istihi prejel tudi moj drugi popravek, mu ni preostajalo druzega, kakor odstopiti od tožbe, ker vsled vrednikove tajitve ni bilo objekta, zaradi katerega je bila vložena.
Nečem preiskovati, aH je pošteno pisariti neresnične reči, potem se pa na tak način odtegniti odgovornosti, prosim Vas le, da Vi objavite dotični popravek; naj svet izve in razsodi, kako pošteno in resnicoljubno je v tej zadevi ravnal „Slov. Narod".
Glasi se tako :
Mozaik.
V.
Dosedaj vendar še nobeden ni spisal estetike pesnikom na korajžo. Pripomniti pa moramo, da se je že pred leti obetala slavna razprava, kaj je lepo, in da je obljuba hkrati dukaz, da se lepega spomladanskega dne obljubi cela obširna korajžna estetika. Kam vede obljuba, o tem seveda nimamo volje tukaj razpravljati, le to pristavljamo, da so nekateri obljubili bojevati boj „za vero, dom, cesarja" in da 60 to tudi spolnovali, bojujoč se junaško in slavno za vero v svojo duhovitost in vsposobljenost za prvaško stolico, z a d o m svojega želodčka in za cesarja na papirju, srebru in zlatu. Že to se mi zdi dovolj, da pobijem predsodek, kakor bi nekateri ljudje le na vsa usta obetali, spolnili pa nič. — Tako bo tudi brez dvojbe o svojem času prikazala se razprava „o lepem", če ni dozdevneje, da je že izšla, da pa jo do sedaj še skrivajo v „Narodni tiskarni". Čudom bi se uamreč čudil, odkod ta estetična dovršenost vsega, kar ondot izide.
Po strani sem izvedel, da je vzlasti sedem poglavij, o katerih učenjaki še niso edini glede načel,
po katerih se imajo obravnavati. Nekateri svetujejo namreč „diplomatiško korajžo" kot prvo načelo; drugi zopet „korajžno strahopet-s t v o" in tretji so pa kar za „k o r a j ž n o korajžo". Teh zadnjih je najmanj. Ni čuda, da 6e v tako težkih vprašanjih, kakor se prerešetavajo v omenjenih sedmih poglavjih, ne morejo zediniti niti najimenitnejši'možje, kakeršuih je sedaj, kakor trde, eden več, kakor moških na svetu.
Slavno občinstvo sodi samo:
Prvo sporno poglavje ima nalogo obravnavati o „n a g o s 1 o v j u". Po zlomkovo težka tvarina ! Viri so sicer že precej zbrani; mej njimi izvrstno delo „oba!ni toaleti Mašukulumbov", „o pomenu gumbov za vzgojo srca" in več drugih strokovujaških knjig iz peresa slavnega augleškega potopisca, ki pa tudi dobro zna nemški, francoski in italijanski, po imenu „Pornographe o f t h e generale g o o d" ; nadalje je mej viri tudi zlata vredno delo brumnega krojaškega mojstra „Šivateljna Radikalnega" o „z godovi ni 1 o c a" in „o pomenu žverce za slovenski narod"; dalje se jako pridno rabijo Trdinove bajke in njegovi drugi spisi, Emil Leonove novele s kr»m-peži in brez njih in še marsikaj druzega. Seveda je velike važnosti mej viri tudi Gavčeva teorija o umetnosti in Suessova pridiga o „nagoslovju".
A vkljub tem in še drugim neštevilnim virom za nagoslovje ni bilo še mogoče doseči edinosti mej učenjaki. Dočim zastopniki korajžne korajže zahtevajo, naj se uvede na oder in tem bolj v lirično in pripovedno poezijo vse, reci kraji, zgradbe, priprave itd., koder se nagoslovje dozdaj izvaja, jim učenjaki diplomatiške korajže oporekajo, da se mora ozirati umetnost tudi na nos in na želodec občinstva, da se mora torej opustiti vse, kar bi moglo škodljivo vplivati na ta dva jako važna dela človeškega telesa.
Zastopniki korajžnega strahopetstva pa obema strankama pritrjujejo na tihem, na glas pa — molče! Tako tedaj to poglavje še ni dovršeno.
Drugo težko vprašanje se bavi s „s ur o vosi o v jem". Da je ta tvariua jako važna za pesnike in pisatelje na korajžo, o tem ni dvojbe. Rešeno je že skoraj popolnoma na podlagi slavnega dela doktorja Nevesekdo „F i n i ton pri ciga-nih;po lastnih skušnjah sestavljen", le o tem še vse stranke niso edine, je-li se morajo črnorizci s kovauimi ali z gladkimi črevlji potiskati skozi vrata in če so poleg vrat še stopnjice, tudi po stopnjicah; — in jeli se morajo tisti žalostni subjekti, katerim uaj se gotovo število palic odmeri na gotovi del života, mej proceduro naslovljati „čestita, požrtvovalna duhovščina", ali „prokleti f. . . .".

Slavno vredništvo »Slovenskega Naroda"
v Ljubljani.
Prosim Vas z ozirom na § 19. tiskovnega zakona, da v Svoj list »Slovenski Narod" sprejmete naslednji popravek gledd uvodnega članka v št. 241 z dn<S 22. oktobra t, I.:
Ni res, da sem jaz v odseku za volilno reformo izpraševal, kako visok bi bil za slučaj, da se uved6, direktne volitve, volilni cenzus; marveč je res da sem se jaz izrekel za direktne volitve in zahteval za nje taka poroštva, da sta temu pritrdila tudi mladočeška poslanca dr. Brzorad in dr. Masai-yk, in res je, da dotlej v volilnem odseku še niti razgovora ni bilo o volilnem cenzusu.
Ni res, da je grof Taafte stopil pred odsek in povedal, kako se bodo delale volitve, m a r v e č res je, da vladnega zastopnika doslej v odseku niti še bilo ni.
Na Dunaju, dne 29. oktobra 1891.
Sledi podpis.
Vsi resnicoljubni listi, celo najgrši in naj-proJrznrfjši židovski listi dunajski brez vsaktere sile objavljajo njim došle popravke in dostikrat še sami od sebe popravljajo napačna poročila, katera so se kakor-koli si bodi vrinila v njihove predale. Samo »Slovenski Narod tako malo pozna časnikarske poštenje, da od njega napadanim ljudem skoraj ne bode preostajalo druzega, kakor da mu bodo po c. kr. notarjih dostavljali popravke.
Na Dunaju, dne 1. decembra 1891.
Karol Klun.
državni poslanec.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. decembra. Sotratij^ d ©šele.
Katoliško šolsko društvo je imelo te dni občni zbor na Dunaju. Zbralo se je nad 5000 ljudij. K zboru so prišli dunajski protiliberalni državni in deželni poslanci in mestni odborniki. Govorili so predsednik društva, dr. Kašpar Schvvarz, knez Alojzij Liechtenstein in dr. Scheicher. V govorih se je odločno naglašala potreba verske šole. Kdo bi si pred desetimi leti bil mogel misliti, da bode na Dunaju kdaj kak shod, na katerem se bode govorilo in sklepalo o verski šoli. Liberalizem hitreje propada, nego se je pričakovalo. Prebivalstvo se je že dovolj preverilo, da mu sedanja mejverska šola ne donaša zaželenih koristij.
Dunajski mestni zbor je sklenil 100°/« priklado na pivo in špirit. To je pa vzbudilo mej prebivalci veliko nevoljo. Županstvo se je balo izgredov, ko je bila dotična seja in je zaradi tega več policistov bilo nastavljenih, da so vzdrževali red in je liberalna gospoda mogla mirno zborovati. Z omenjenim sklepom so si pa liberalci izpodkopali vse zaupanje pri ljudstvu. Ko bi sedaj razpustili mestni zbor, zmagajo gotovo protisemiti. Prebivalstvo sedaj že vidi, kake blaginje ima od povečanja Dunaja.
Poljski klu\). V poljskem klubu so sklenili, da se Poljaki ne udeležb debate o finančnem zakonu, ker se politični položaj ni premenil. Pri posvetovanju o položaju in pa o sestavi nove večine
so skoro vsi govorniki odločno se izjavili, da Poljaki ne vstopijo v nobeno večino, v kateri bodd tudi Hohenwartov klub. To mnenje poljskih poslancev je najbrž bilo znano že poprej levičarjem, zaradi tega so poslednji čas tako zagaujali se v ta klub, češ, kadar ta klub razbijemo, bodo se Poljaki radi ali neradi morali opreti na levico. To je tudi vedel naučni minister in zaradi tega je s svojim govorom skušal ta klub razbiti. Previdnost slovenskih zastopnikov je pa preprečila levičarske namere. Nadejamo se, da se tudi v bodoče razmere za liberalce ugodnejše ne zasučejo.
Polkovni jezik. »Nova Beforma" se bavi z izjavami vojnega ministra o polkovnem jeziku in priporoča vojni upravi, naj gleda, da se iz vsake narodnosti dobi dovolj častnikov. Drugače se pritožbam v tem oziru ne d& temeljito odpomoči.
Galicija. Gališki deželni odbor je sklenil, da z ozirom na pomanjkljivo izobraženost prebivalstva v Galiciji ne bode predlagal, da se omeji legalizacija. Obrniti se pa hoče do vlade, naj okrajnim sodiščem naroči, da Ingalizujejo pisma in tako prebivalstvu prihranijo stroške pri notarjih. Morda bi bilo umestno, da bi se tudi pri nas obrnili do vlade, naj zaukaže okrajnim sodiščem, da opravljajo lega-lizovanja.
Vaanjp dpšar«.
Mirovni shod. Ko bode drugo leto razstava v Chicagu, sešlo se bode več shodov, mej drugimi tudi mirovni shod. Vsekako bode mesto Chicago primernejše za tak shod, nego je pa bil Bim. Kacega vspeha pa od tacih shodov skoro ni pričakovati.
Srbija. Osnovalo se je podporno društvo za bosenske in hercegovske izseljence. Pri prvem zboru je bilo navzočih 35 oseb in se je nabralo 96 frankov. Osnova tega društva je nekaka demonstracija proti Avstriji, ki pa se je ponesrečila, kakor že slabi obisk prvega zbora kaže.
Anglija. Angleški ministerski predsednik Ša-lisbury je na shodu konservativcev v Birminghamu obetal tako davčno reformo, da bode ž njo tudi Ircem pomagano. Priznal je pa, da sedanja angleška vlada ne ve, kako bi pomagala vsemu irskemu prebivalstvu. Prizadevala si pa bode, osnovati majhne kmetije. Svobodna trgovina škoduje kmetijstvu, temu tudi Salisburj ni mogel oporekati, ali rekel je, da pa državi donaša lepe koristi. Zaradi svobodne trgovine je v Angliji in v Irski mnogo zemlje neobdelane. Irska ima v državnem zboru 13 poslancev preveč po številu prebivalstva, in misli ministerski predsednik, da bi se toliko mandatov moralo Ircem vzeti. Sevčda Salisbury ni povedal, da Irci le zaradi tega imajo relativno preveč poslancev, ker se je vsled pritiskanja angleških lordov strašno veliko ljudij izselilo. Potem je Salisbury dokazoval, da se Ircem ne more dovoliti avtonomija, ker bi se potem polagoma odcepila od Anglije. Zanjo bi se jele od-cepljati kolonije. Brez kolonij pa Anglija izhajati ne more in pala bi v veliko ievščino. Niti tretjino svojih ljudij bi ne mogla preživiti. Potem je pa govornik še v strašnih barvah naslikal, kako bi katoliška duhovščina zatirala Irce, ko bi Irska dobila avtonomijo. Ta govor je imel namen, liberalcem izpodkopati zaupanje, zaradi tega je pa govornik vse prečrno slikal. Posebno irski protestanti se nimajo toliko bati deželne avtonomije. Da se je pa bati, da kolonije odpadejo, je resnica; ali bodo odpadle, naj ima Irska avtonomijo, ali ne, ker večno se ne bodo pustile izmolževati Angležem.
Kitaj. V Takovu je bilo grozno klanje. Vstaši so kristijane na strašen način morili. Majhne otroke rezali so z noži in na ognju pekli. Nune so oskrunjevali in s kiji pobijali. Katoliške duhovnike so strašno mučili. Ko je bilo mesarjenje pri kraju,
Tretje in četrto poglavje razpravlja glavne pojme o realizmu in naturalizmu. Pojmi so sicer dognani, le praksa še ni gotova. Spor je v tem, je-li se ima že v prvem razredu ljudskih šol uvesti pouk „o anatomiji" in »o skrivnih boleznih" ali še-le v v drugem. Upamo, da se boda ta zadeva, ki je za estetiko in za pedagogiko tako velike važnosti, ugodno rešila za umetnost.
Peta in šesta točka pa velja cynizmu in p o r c i n i z m u. Pri nas ju vzlasti goji „K n © b-lova šola". Temu najdovršenejšemu pesniku našemu ohraniti spomin in njegove neumljive ideje razširjati mej narodom, jej je namen. Živalica, ki se slika poleg sv. Antona, je duševni genij te ve-leslavne šole, kateri nekoliko nasprotujejo zastopniki korajžnega strahopetstva, toda po krivici; dokler namreč korajža velja v estetiki kot glavno načelo, ostaneta tudi cynizem in porcinizem dve svetli zvezdi na leposlovnem polju.
Sedmo poglavje in zadnje mej spornimi pa obravnava »p o p o f a g i j o", — znanost, ki je v poslednjih letih priborila si mnogo zaslug v vseh strokah. Le škoda, da tu najbolj vlada »korajžno etrahopet stvo".
Pesniki na korajžo imajo vzlasti tukaj eno napako, ki pa je tudi edina, da so namreč nedosledni. Toda čemu to — ljubljenci Muz? Stopite na noge
in pokažite junaški vse čare svoje umetnosti! Izve dite popofagijo dosledno! Čemu pustite na miru tista poslopja obskurnosti in hinavstva, katerim pravijo cerkve, čemu še trpite pridige, katekizem, saj je vendar jasno: dokler bo kak katekizem na svetu, dotle bo tudi popo-fagija še vedno imela krutih in fanatičnih nasprotnikov. Na podlagi katekizma prorokuje goriški prerok in pisari nklerikalni kolega", na podlagi katekizma ruje »Katoliško politično društvo" ; na podlagi katekizma se vsajajo tonzurirani izpeljančki, na podlagi katekizma se ustavljajo nevedni kapelančki učenim profesorjem po naših ljudskih šolah, na podlagi katekizma ste vi in vaši somišljeniki v vedni nevarnosti. Dajte tedaj svetovati in izvajajte popofagijo dosledno, pričenši pri korenini!
Dixi — in vendar se bojim, da še vedno ne prodere mala in slaba stranka »korajžne korajže". — Zakaj ne? Jaz si ne upam odgovarjati; Gicero pa govori (In Gat. II. 10) o korajžnih svoje dobe, „quorumomnisindu8triavitae et vi-gilandi labor in antelucanls coenis e z p r o m i tu r", češ, da nimajo druge korajže, „nisiquod nudi in conviviis saltare consueverunt".	M. V.
so pa visoki uradniki morilce Se pogostili. Vseh vkupe je baje pomorjenih nad 300 ljudij. Vstaja se je razširila po vseh severnih kitajskih pokrajinah.
Brazilija. Vlada je odstavila več guvernerjev, ki se jej ne zdd zanesljivi. Zaukazala je mobilizacijo narodne garde, ker se vstaši nečejo raziti.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 26. novembra.9") Naš sabor je imel do zdaj samo dve seji. V prvej je bilo oglašenih nekoliko zajedniških postav, a za razpravljanje je domača vlada predložila postavo o pokojnini deželnih uradnikov, ogerska pa obračun mej Hrvatsko in Ogersko za leto 1888. V drugej seji je domača vlada predložila saboru na razpravljanje avtonomni proračun za leto 1892. V tej seji so bile stavljene na vlado tudi tri važne interpelacije. Posl. Pišačič je vprašal vlado, kdaj misli popoluiti mesto deželnega arhivarja, kajti že od smrti poslanca Miškato-viča je to za deželo tako važno mesto prazno. Da je potreben arhivar, je nedvojbeno, če tudi je velik del najvažnejših spisov na poznat način odposlan v Pešto. Ali tudi to, kar je še ostalo, moralo bi se enkrat sistematično vrediti. Pokojni Miškatovicj, ko bi bil tudi sposoben za to, ni imel časa radi prevelike politične delavnosti. Treba bi bilo tedaj arhiv izročiti strokovnjaku, ne pa zopet kakemu nesposobnemu človeku, ki bi pobiral lepo plačo le kot sine-kuro, potem je zopet bolje, da ostane arhiv brez arhivarja. In tako bode tudi bržkone še nekaj časa ostalo.
Drugo interpelacijo je sprožil poslanec profesor Vrbanic radi kuhanja slivovice ter zahteval od vlade, da se zavzema za narod v tem važnem vprašanju. Predmet ta je čitateljem »Slovenčevim" poznat, ker sem o tej zadevi pred nedavnim poročal, ko sem omenil interpelacije istega sodržaja na ogerskem saboru od poslanca Gjurkoviča. Vladni listi pišejo o tem, da je bilo čisto nepotrebno interpeli-rati v tej zadevi hrvatsko vlado, kajti ban je v tej zadevi že storil svojo dolžnost ter se razgovarjal o tem z ogerskim ministrom poljedelstva. To je vse v redu, ali vprašanje je, bode-li pa sporazumljenje mej vlado hrvatsko in ogersko tudi v istini koristo-nosno za naše producente. Zakaj se ne bi o tem tudi v hrvatskem saboru razpravljalo, saj se tiče vendar ta zadeva v prvem redu hrvatskega naroda, in zastopniki njegovi imajo pravo, zahtevati raz-jašnjenja v takih zadevah v prvem redu le od svoje vlade, ker zajedniška vlada po navadi le nejasno in dvolično odgovarja.
Tretja interpelacija je bila pa političnega sodržaja. Poslanec Barčid je namreč vprašal vlado, kaj misli storiti radi poznatih zadev na Reki, kjer Hrvati niso že svojega življenja varni. Po zadnjem popisu, ki je pa seveda od italijanskih uradnikov samovoljno sostavljen, živi na Reki 9000 Hrvatov, in vendar nimajo nobene hrvatske ljudske šole. Gimnazija hrvatska je ogerskej vladi pravi trn v očesu, ter bi jo rada odpravila z Reke, kakor tudi hrvatski polk Jelačičev. Zdaj je prišlo pa še cerkveno vprašanje na red.
Barčič je svojo interpelacijo prav lepo in mirno obrazložil. Celo vladni listi odobravajo deloma njegov govor, v katerem je dokazal, da se Hrvati na Reki bore za svoj obstanek, da je reško vprašanje postalo iz političnega tudi narodno, kajti 9000 Hrvatov, ki so pravi reški meščani, ne da se na noben način raznaroditi. Prav žalostni so ti odnošaji na Reki, če sedi v mestnem zastopstvu devet tujcev, ki hočejo gospodariti nad pravimi domačini. Pa še kakšni so ti tujci ? Italijanski irredentisti se zovejo. In ta živelj podpira ogerska vlada proti Hrvatom! Madjari morajo biti popolnem prepričani, da jih Italijani ravno tako sovražijo, kakor Hrvate radi narodnosti; privrženci so njihovi le zato, ker jih gmotno podpirajo. Ko bode ta podpora prestala, prenehala bode tudi privrženost njihova. Zatorej je Barčid dobro rekel, da je dolžnost ogerske vlade že zaradi državnega obstanka, sporazumeti se s Hrvati na Reki ter uvesti red in pravico. Ali dvojimo, da bi se kmalu odnošaji poboljšali, kajti na Ogerskem vlada zdaj pravi furor madjaricus proti vsemu, kar je slovanskega, pa so tudi že skoraj vsi časopisi napali Barči<5a radi njegove interpelacije, da vsa ta zadeva ne spada na hrvaški sabor, nego da je to zadeva madjarska, katero bodo oni po svojej volji rešili. Mi dobro vemo, da bode njihova volja odločila vse te zadeve, samo vprašanje je, če bode vse to čas dopustil.
Mestni zbor ljubljanski	J
je imel sinoči sejo. Župan Grasselli se pričetkom dnevnega reda spominja pomenljivega dnd, ko je dnd 2. decembra 1848 naš presvetli cesar nastopil vlado in ob štiridesetletnici svojega vladanja ustanovil toliko dobrodelnih napra7, da se bodo še pozni rodovi spominjali njegove dobrotljivosti. Letos kali ta veseli spomin žalostna smrt v cesarski rodo-vini, namreč nadvojvode Henrika. Kakor sploh vsi narodi, tako tudi ljubljansko prebivalstvo čuti globoko sočutje, katero hoče z dovoljenjem mestnega zastopa župan izraziti potom c. kr. deželnega predsedstva. Mestni odborniki so stoje glasno pritrdili tem besedam.
Nato sta hišni posestuik in gostilničar gosp. I Štefan P rane o t, in hišni posestnik in cerkvenik pri sv. Petru, g. Janez Benedikt, naredila slo- i vesni obljubi kot meščana in dobila meščanski diplomi. (Slavni mestni magistrat naj bi pač popravil vsaj dve prehudi slovnični napaki v diplomi, ki je sicer jako lično izdelana. Op. por.)
V mestni šolski svet sta bila za dobo šest let j izvoljena mestna odbornika dr. Tavčar in notar ! Gogola.	|
Dr. vitez BIeiweis v imenu policijskega od- ! seka poroča o prošnji patrijotičnega deželnega polnočnega društva, da se mu prepusti o vojnem času mestna bolnišnica za silo.
Mestni zastop je pritrdil nasvetu, da se prošnji ugodi s pogojem, da se mora izprazniti, kadar bi je mesto potrebovalo ob nalezljivih boleznih.
Odbornik Hrasky še dostavi, naj se vodo- ! vodno ravnateljstvo peča z vprašanjem o napeljavi i vode v to bolnišnico. — Sprejeto.
Odbornik Žagar v imenu policijskega odseka poroča o prošnji ljubljanskega kožedirca, naj se mu določi pristojbina od onih vjetih psov, kateri se vrnejo gospodarjem po naročilu rasgistratovem. De- ; bate so se udeležili odborniki: Kune, dr. Stare, i Velkovrh, Hribar in Valentinčič. Konečno ■ je bilo sklenjeno: a) Za fse s staro marko, vjete j meseca marca in po naročilu magistratovem izpu- ; ščene v 48 urah plača se kožedircu 1 gld; b) za j pse s staro marko, ponarejeno marko ali brez nje ! vjete od 1. aprila do konca leta, se plača 2 gld.; I -c) mestnemu magistratu se naroča, da te določbe : občinstvu primerno naznani.
Gosp. župan pri tej priliki omeni, da se bode sploh ostreje postopalo proti onim, ki vodijo pse v gostilne iu kavarne.
Odbornik dr. Majaron poroča o g. Kleina ; samostalnem predlogu glede skladišča za drva. G. i Klein je v svojem predlogu načelno izrekel, da se i morajo vsa drva zmeriti v pričo magistratnega organa, ločiti slaba od boljših drv itd. Poročevalec naglaša, da je to nemogoče in tudi ne v korist občinstvu, ker bi se mauj drv vozilo v mesto in bi zopet prekupovalci dražili drva itd.
Ko se je še odbornik Velkovrh izrekel proti temu, je bil predlog g. Kleina odklonjen.
Odbornik dr. Stari v imenu stavbinskega odseka poroča o prizivu hišnega posestnika gosp. Lahajnerja zaradi neke pritožbe soseda gosp. Jos. Bahovca. Po daljšem razgovoru je bil priziv odklonjen.
Pri tej priliki odbornik Hribar izraža željo, naj se vendar snide kedaj odsek za kanalizacijo. Župan odgovori, da se bode to po novem letu zgo-(}j]0	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. decembra.
(Presvetli cesar) je krajnemu šolskemu svetu pri Novi cerkvi za opravo nove šole in krajnemu £olsk. svetu v Runcu v pol. okraju ptujskem za novo šolo daroval po 100 gld.
(Štajerski deželni odbor) je odgovoril na vprašanje vlade, ali je zadovoljen, da se letos ne snide deželni zbor, da vlada začasno pobira davke v dosedanji meri za prvo četrtletje 1892 in dež. zbor -skliče začetkom februvarija, da temu nasvetu ne pritrdi, temveč želi, da se snide deželni zbor za jeden dan, in sicer 29. t. m., ter začasno dovoli davke.
(Katoliškemu tiskovnemu društvu) podaril je čast. g. Henrik Dejak z Vrhpolja v pospeševanje družbenih namenov 50 gld. Bog živi velikodušnega dobrotnika I
(Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela 225 gld. 20 kr. kot donesek za leto 1891. čč. družbenic
„Prve šentpeterske ženske podružnice v Ljubljani." — Zajedno nas je zrado-stilo poročilo, da je Število družbenic naraslo na 91, tako da je sedaj 16 ustanovnic, 71 letnic in 4 podpornice. Slava jim!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Kmetijska podružnica) se je minolo nedeljo osnovala za hrenoviško župnijo na Notranjskem. Oglasilo se je takoj 83 udov. Obširnejši dopis jutri.
(Iz-pred porotnega sodišča.) 211etui kmečki fant Jakob Orne iz Most, ki je v noči od 20. na 21. dan septembra ubil Jožefa Hlebša, je bil obsojen v ponedeljek od tukajšnjega porotnega sodišča na 8 in pol leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom. — 161etni pekovski učenec Anton Bežek iz Kranja je bil včeraj obsojen zaradi hudo-delstra tatvine na 15 mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec s postom. — Alojzij Grošelj, ki je meseca oktobra v Radomljah zažgal neki kozolec, je bil obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec.
(Gorostasua budalost.) Znani celovški list „Freie Stimmen" je nedavno objavil članek o [ljudskem štetju, v katerem s številkami dokazuje, da slovenski jezik nikjer ne narašča primerno s številom prebivalstva, na Koroškem in Štajerskem pa celo nazaduje. V tem ima člankar pravo, ali temu je kriva rubrika „občevalni jezik". H koncu pa pravi: „Narod, kakor slovenski, katerega je vlada nad deset let božala in na vsak način pospeševala in kateri je pokazal tako malo napetosti, da se njegov jezik ne razširja v primeri z naraščajem prebivalstva, nema pravice do imena „narod", s katerim mora računati prihod-njost. Ker umetno slovenjenje ni imelo povoljnega vspeha, zdi se nam, da so resnične poslanca Dum-reicherja ostre besede: Vlada si je navalila kletev smešnosti, ko je Slovencem pripomogla do slovstva." — Ko bi bilo slovensko slovstvo odvisno od vladne milosti, potem bi je pač mogli zavezati v robec.
(Šentjakobsko-trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani — je imela dne 29. nov. svoj občni zbor pri Virantu. Prvomestnik g. Fran Papež pozdravi navzočne ter omenja vzroka, zakaj že poprej v zmislu društvenih pravil ni bil sklical občnega shoda — to so bile politične razmere, ki so kolikor toliko uplivale tudi sploh na društveno življenje v uaSi prvostolnici. — Naznanja, da se je dan poprej podružnični blagajnik g. Kalan odpovedal odborništvu ter predlaga, naj se mu izreče zborova zahvala za dosedanjo trudoljubivost, kar se je tudi soglasno sprejelo. Današnji zbor ima torej milog izvoliti načelništvo, oziroma spopolniti ga; istotako mu je izbrati dva pregledovalca računov, ki naj prihodnjemu zboru poročata o dosedanjem denarnem stanju podružnice. G. dr. Kapler in drugi člani po kratkem razgovoru nasvetujejo, naj se dosedanji stari odborniki zopet izvolijo in kot nova še gg. župnik Vrhovnik in okrajni tajnik Pichler. Načelništvo je torej sestavljeno tako: Prvomestnik odvetnik dr. Fran Papež, podpredsednik šolski vodja Andrej Zumer; zapisnikar okrajni tajnik Josip Pichler, njega namestnik hišni posestnik Karol Labajner; blagajnik trnovski župnik Ivan Vrhovnik, njega namestnik stolni vikar Mavricij Šarabon. — Pregledovalca računov: deželni blagajnik Dragotin Žagar, in šolski vodja Lavoslav Belar. Pri sledeči domači zabavi je društvo „Slavec" pod vodstvom g. F. Stegnar-ja prav primerne komade izvrstno pelo. Sploh se mora priznati, da to društvo narodne stvari prav izdatno podpira. Slava mu 1 Tudi dražba za lepe dobitke se je vkljub nepreobilni vdeležbi dobro obnesla. Konečno izrekamo željo, da slavno načelništvo bodoče shode bolj objavi in osobito družbenike na primeren način povabi.
(Čitalnica v Brežicah) priredi dne 6. grudna t. I. v prostorih hotela Klembas veselico s sledečim vsporedom: 1. „ Šolski nadzornik", veseloigra v enem dejanju. 2. Petje in godba. 3 Prosta zabava. Začetek ob 1li8. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi odbor.
(Porotno obdobje za leto 1892) določeno je pri porotnih sodiščih v Ljubljani in Novem Mestu nastopno, in sicer se prične pri deželnem sodišču v Ljubljani dni 29. februvarja prvo zasedanje, dni 30. maja drugo, dni 29. avgusta tretje in dud 28. novembra četrto; pri okrožnem sed. v Novem Mestu je prvo zasedanje dne 15. februvarja, drago dni 25. aprila, tretje 1. avgusta in četrto dni 7. novembra.
Raznoterosti.
i — Lakota na Ruskem. Kako strašna je 1 lakota ua Ruskem, priča pomoč, ki se deli strada-- jočim. Ruski car je namreč odboru v pomoč Btra-dajočim podaril iz svojega premoženja 50 milijonov rubljev. — Lakoto namreč trpi blizu 40 milijonov j podložnih po 18 pokrajinah. Pomenljivo je, da la-| koto trpi vzlasti oni kraji, ki so bili poprej zaklad-' niče žita na Ruskem.
j — Zavednost in napredek pribe-r a č i h. Berači v Barceloni na Španjskem so se j medsobojno dogovorili, da bodo vsi priberačeue de-; narje po dva centima dajali na stran, da ne pridejo j več v promet. To so sklenili s tem namenom, da i bi jim morali ljudje dajati v prihodnje drugi naj-i manjši denar po pet centimov. — Kaj če ljubljanski berači to zvedl in morda tudi tako naredi z j našimi polovičarji 1 — No, hudega se ni bati, ker : so še premalo organizovani in velikodušni 1
—	D v a i n šes t d ese t let izvanredni profesor. Drugi mesec praznuje devetdesetletnico izvanredni profesor Charles Louis Micheles v Bero-
! lino. Ta mož je bil izrednim vseučiliščnim profesor-; jem v Berolinu imenovan dne 23. novembra 1829 ; in je še dandanes. V 62 letih torej ni postal redni ! profesor, kar je gotovo nekai nenavadnega.
—	Potres v Japanu dne 28. oktobra bil ! je strašen. Zemlja se je tresla v 31 pokrajinah. | Neko mesto ob tokaidski železnici .je razrušeno; ; 3500 hiš se je podrlo, 747 ljudij je mrtvih. V Kanu j se je podrlo 600 hiš in je 100 ljudij mrtvih. V ; Ogabiiu je uničenih nad 2000 hiš, 700 ljudij mrt-| vih, 1300 pa poškodovanih. V aetapskem in giskem
1 okraju je 42.000 hiš razrušenih, 4000 mrtvih in 4000 poškodovanih ; 200.000 oseb je brez strehe. | Potres se je bil začel dni 28. oktobra in se je ponavljal do 5. novembra. Čutilo se je 6600 sunkov.
— Ruska literatura v inozemstvu-Letos je prvi pot odšla večja pošiljate? ruskih knjig ! v inozemstvo. Jeden pot se je odposlalo 46 velikih zabojev, ki so tehtali do 1500 pudov. Posebuo v Augli]i se zanimajo za rusko slovstvo. Posebno javne iu privatne knjižnice kupujejo ruske kujige.
:	Telegrami
> Dunaj, 2. decembra. S cesarskim patentom je nižjeavstrijski deželni zbor sklican na 9. dan decembra. — V avstrijski dele-' gaciji je predsednik Schonburg izrazil glo-( boko sožalje povodom smrti nadvojvode Henrika. Vojni minister je na vprašanje Heilsbergovo o vojaškem pretepu dne 6. junija v Bruku odgovoril, da so bili po preiskavi dotičniki kaznovani.
Budimpešta, 1. decembra. Uradni list je objavil imenovanje sekcijskega načelnika naučnemu in bogočastnemu oddelku deželne ( vlade, dr. Spevca, načelnikom septemviral-t nega stola in vseučiliščnega profesorja dr. Kršnjavi-ja sekcijskim načelnikom naučnemu in bogočastnemu oddelku.
Pariz, 1. decembra. Francoska vlada je z ozirom na preganjanje kristijanov na Kitaj-I skem naročila svojim zastopnikom, naj nagovarjajo vlade, da skupno postopajo v tem
oziru. i_
Tulci.
I
30. novembra.
i
Pri Maliiu: Lohrl, potovalec, in Reitler, trgoveo, z Dunaja. Kette, inSener; Ballis, trgoveo z lesom, z Vrhnike.— Povše, dekan, iz Ribnice.
Pri Slona: Sehlessinger, Ferner, trgovca; Ernst, gledališki igralec; Lustig in Blau, potovalca, z Dunaja. — Beck iz Pariza. — Vitez Stumer, c. in kr. ganeralmajor, iz Oradca.
—	dr. Ivanič, duhovnik, iz Trsta. — Neimanie, kapelan, iz Kostanjevice. — Prevendar, trgovec, iz Zagreba.
Pri Juinem kolodvora: Ceiner, zidar, iz Vidna.
—	Pater, zidar, iz Bescutte. — Pfeifer z rodbino iz Postojne.
—	Macoratti, tovarnar, iz Beljaka.
Pri avstrijskem caru: Friedt iz Pasave. — Ha-nisehek, stotnik, iz Gorice. — Geiger, davkarski nadzornik, s soprogo, s Krškega.
Umrli so:
26.	novembra. Neža Snoj, delavka, 27 let, Florjanske ulice 36, jetika.
27.	novembra. Vencel Sušnik, bivši gostilničar, 67 let, Truberjeve ulice 1, kap.
28.	novembra. ElizaSeU Dolinar, zasebnica, 40 let, Kongresni trg 6, plučnica.
29.	novembra. Matilda Florjančič, krojaceva hči, 2 dni, Stari trg 11, božjast. — Andrej Perko, delavec, 73 let, Uliee na Grad 12, marasmus.
30.	novembra. Ivan Jančar, delavčev sin, 7 mesecev, Lončarska ateza 12, convulsionea.
V bolnišnici: 25. novembra, Janez Suhadobnik, delavec, 23 let, jetika.
27. novembra. Ivan Pečeh, dninar, 46 let, cacheiia &
febri intermitente. — Barbara Ceglar, gostija, 54 let, marasmus senilia.
28. novembra. Ivana Jerman, dekla, 18 let, legar.

Vremensku sporočilo.
1	CM	Stanje		V i t C- r	Vreme	S ta •Si 5 •g« e a g
opazovanja		zrakomora ▼ mm	toplomera po Oeiziju			
1	7. u zjut. 2. u. 9. u. zvee.	738 4 738	4 739	0	28 54 42	~sl. szapad si. zapad »	oblačno i, n	0 00
Srednja temperatura 4 1°, za 2-7" nad cormahm
Deželno sodišče v Trstu prosilo je c. in kr. avstro-ogerski generalni kouzulat v Novem Yorku uradnega poročila o soiidnosti zavarovalnice „MUTUAL". Konzulat je odgovoril z dopisom ddto. Novi York, dnč 2. junija 1891, št. 1031, iu sicer nastopuo:
»Slavnemu c. kr. deželnemu sodišču v Trstu. Na cenjeni dopis z dri6 12. m. meseca, št. 249/2245, čast mi je slavnemu sodišču o ,,Mutual Life In-surance Company" javiti to-le: . . . Duš 1. januvarija 1890 izkazalo je omenjeno zavarovalno društvo pravoveljavnih zavarovalnih pogodeb v znesku Doli. 565,839.387 in imelo premoženja v gotovini Doli. 135,638.539 (gld. 339,096.376). Glede premoženja ne nadkrilja te družbe nobena druga.... „Mutual Life Insurance Company" je jedna najsolidnejših in najbolje delujočih v Zjedinjenih državah in najznamemitejša zavarovalnica na svetu.
(8-3)	C. in kr. konBul:
Palitschek pl. JPalmforst l r.
Glavno vodstvo za Avstrijo: na Dunaju, I., Lob-kovvitzplatz.
Glavni zastopnik za Kranjsko : ALOJZIJ LENČEK v Ljubljani, Sv. Jakoba trg.
j Kotranaste krogljice proti kataru.
Ustavijo kašelj in hHpavost, razkroje sUz, rabijo se z najboljšim vspehom proti vsem težavam dihal. Te krogljice, ki pomlru-jejo in mehiajo, morejo se posebno onim priporočati, ki pri svojih poslih in dolžnostih potrebujejo jasen in tnoSan glas, kakor cerkveni govorniki, uSitelji, pevci itd. — 1 škatla as kr., 10 škatel 2 gld.
Piccolijm Itkarna „Pri angelju"
v LJubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.	(1)

Ravnokar je izšla v novi kaj lični izdaji molitvena lcnjiiica z naslovom:
Ma T dT
Bukvlce pridnim otrokom mesto podobic.
Izdala in založila J. in Z.
Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Sv, liMja in Božično darilo, St. JJ@pdf Ocm&aga
a 1 i	(1482) 30-2
devetdnevna, oziroma šestne-deljna pob ožit ost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisal Jan. Smrekar,
k a t e h e t ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v „Katoliški Bukvarnl" v Ljubljani.
Največja zaloga
šivalnih strojev
1 JAN. JAX, i
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-23)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrši se točno trajno in ceno.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(1303) 24 zobozdravnik	(C)
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.

i
M
M
M t
Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom!
tlsojam si opozoriti velečast. duhovščino in si. cerkvena pred-tojništva, kakor tudi posamezne osebe, katere žele darovati kakej župni cerkvi
ali podružnici, kapeli itd., na svojo
&-^
♦

izborno veliko zalogo
vsakovrstnega
cerkvenega orodja in posode
<g>
sploh vseh v mojo obrt vštevajočih so cerkvenih potrebščin ter uljudno vabim na ogled iste. Dola izvršena so v istini povsem krasno.
Ker mi nedostaje prostora, prodajem vso zalogo
po prav nizki ceni.
Vsa naročila cd od najpreprostejše izdelanega svečnika do najfinejše umetno izvršene monštrance in raznega druzega orodja izvršim v najkrajšem času po nizki ceni.
Da si more omisliti tudi najrevnejša župna ali podružna cerkev potrebnih stvarij. dovoljujem izredno ugodne plačilne pogoje.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporočam
d)
Lcop. Tratnik
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 27.


v
sni

Novo urejeno gostilno
s kegljiščem
.tolnICJL	« -
prej ,.pri lovcu"
priporočam si. občinstvu iz mesta in z dežele. Točim pristna dolenjska vina in vedno sveže pivo; dobiti so okusna gorka in mrzla jedila. Postrežba je točna in prijazna.
Na razpolago je posameznim partijam in večjim družbam za kurjavo prirejeno krito
mr Mm m lit S Se«
V obilni obisk se priporoča velespoštovanjem
(1480) 3-2
A. Lindner.

I > u n a j s k a borza.

ms*
Dne 2. decembra.
Papirna renta 5 16% davka . . . , Srebrna renta 3%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akrije avstro-ogerske banke,- 600 gld.
Kred tne akcije. 16 ) gld......
London, 10 funtov stil......
JSTapoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
91 gld. 25 kr.
. 90	„ »0 .,
. 107	, 65 „
. 101	n 85 „
. 1002	
. 275	„ 50 .,
117	„ 85 ..
9	84\,.
0	„ oo „
	„ 85 „
Dn6 1. decembra.
Ogerska zlata renta .......103 gld.	— kr.
Ogerska papirna renta n%......100	„	60	„
4 "to državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	„	75	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	145	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....177	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	96 ,	25	„
Zastavna pisma „ „ ,, „ „ 4l/a«fc	99	„	25	„
Kreditne srečke, 100 gld...... '.	184 „	50	„
St. Genois sročke, 40 gld. ......	61 „	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16
Eudolfove srečke, 10 gld.......19
Salmove srečke, 40 gld........59
Windischgraozove srečke, 20 gld..........51
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . .	148
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2762
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80
Papirni rnbelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
!ld.
50	kr
30	„
50	..
75	„
75-	„
50	„
50	„
13	„"
50	„
	Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallške propinacijske zadolžnloe. 4'/s % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne bank«. 4\a% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.	
T\/TI7 D PTTDi menjarnična delniška Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnom listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna nnročlla izrrSti se nnjtočiipje.		Državna dobrodelna loterija. Žrebanje dn6 29. decembra! "^fij Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini. PF" Jedna srečka 2 gld. '•U 5 srečk le gld. 850, 10 srečk le gld. 16 50