Ptuj, 8. decembra 1967 Št. 48 Leto XX izvod 0,50 N din, 50 S 'lin DANES V TEDNIKU: Najracionalneje izkoristiti razpoložljiva sredstva — 2. stran Razprava o lirajevnem samoprispevku — 2. stran Priprave na 30-letnico prihoda tov. Tita na čelo KP — 3. stran Deset let humanega dela v domu dr. Marjana Bor- štnarja v Domavi — 4. stran Nevidni bataljon na pre- mieri v Ptuju — 5. stran Zgodovinski sestavki — Moda — Kotiček za kme- tovalce — 6. stran Za vsakogar nekaj — 7. stran V Ptuiu odprta nova Došta Nova pošta je v sodobno grajeni stavbi. V njej je avtomatska telefonska centrala. Za sedaj obratuje še samo za lokalne po- govore. Spomladi, potem ko bodo položili kabel iz Ptuja do Ma- ribora, bo Ptuj povezan z vso državno avtomatsko telefonsko mrežo. Letošnji prazinik republike so proslavili Ptujčani posebno slo- vesno, saj so poleg proslav ta dan odprli novo poštno zgradbo z avtomatsiko telefonsko cen- tralo. Pred slavnostno otvoritvijo je bil koncert godbe na pihala KUD Pošta iz Maribora. Franjo Rebernak, predsednik skupščine občine Ptuj, se je s krajšim govorom zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri dograditvi tega objekta. Prere- zal je trak in tako slovesno fi- prl novo pošto. Mnogi Ptujčani, ki so se ude- ležili otvoritve, so si nato ogle- dali stavbo im PTT naprave. Poštno poslopje so zidali več let. Zaradi pomanjkanja denar- ja so gradnjo večkrat prekinili. Končno so prepotreben objekt uredili. Pred novo pošto so na- biralniki in telefonsika govoril- nica. Sprejemni prostor za stranke je moderno urejen in opremljen. Stene krasi slika pis- monoše iz preteklih stoletij s palico v eni in sporočilom v dru- gi roki ter slika nove avtomat- ske telefonsike centrale. V tem prostoru so lepo urejena oken- ca za informacije, znamke, pis- ma, pakete, telegraf, blagajni- ško službo, hranilno službo ..., nova tehtnica in dve telefonski govorilnici. Na drugi strani so novi poštni predalčki. .V naslednjem prostoru je od- delek z novimi potovniki za pis- monoše. V njih si ti razvrščajo pošto za F>osamezne ulice in kraje. Z novimi aparati je • opremljen tudi oddelek za tele- j printer. ^ Obiskovalci so si s posebnim , zanimanjem ogledali novo avto- • matsiko telefonsko centralo, ki i naj bi rešila dosedanjo nemogo- j 00 telefoniado v Ptuju, in tele- grafski oddelek z dvema apa- ' ratoma. Od sprejemnega oken- i ca \ telegrafski oddelek v nad- i stropju in narobe bodo priha- ^ jala sporočila po dvigalu, in si- ^ cer po cevi na sesalni način. V posebnem prostoru so pri- ' kazali raizvoj telefonskega omrežja na področju PTT pod- jetja Maribor od leta 1961 do 1970. ""u so bili razstavljeni te- lefonski aparati od 1900. leta naprej: stari stenski aparat iz- pred 1900. leta, pozlačen namiz- ni in najsodobnejši model avto- matskega telefonskega aparata. Na ogled je bila tudi inšpekcij- ska knjiga pošte Ptuj iz leta 1850. Ostali razstavljeni pred- meti in slike so prikazali razvoj poštne službe. V vsakem oddelku so usluž- benci pošte podrobno razlagali obiskovalcem namen posamez- nih naprav. (Konec na 2. strani) Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj, je prerezal vrvico in otvo- ril novo pošto. — Foto: S. Kosi S seje obcinsice sicupščine Ormož Dopolnitve statuta občine Ormož Seja obeh zborov abčinske skupščine Ormož, ki je bila 27. novembra letos v poročni dvorani ormoškega gradu, je imela poleg obravnavanega gra- diva svečano obeležje. Ob kon- cu seje je predsednik občinske skupščine Ormož Franc Novak priredil za odbornike občinske skupščine kosilo. Zaključek se- je je bil tako združen s kratko svečanostjo za dan republike. SPREJETJE ODLOKA O SPRE- MEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBCINE ORMOŽ Postopek za spremembo in do- polnitev statuta je bil uveden s sklepom občinske skupščine dne 25. oktobra letos in je bil kot tak dan v obravnavo zborom volivcev in občinski konferenci SZDL. Razen tega je bil odlok dan v obravnavo tudi svetom krajevnih skupnosti. Predlog odloka je obravnavalo 11 zbo- rov volivcev, ki niso dali k predlogu odloka nobenih pri- pomb, prav tako sveti krajevnih skupnosti in občinska konferen- ca SZDL. Ob pripravi dokonč- nega predloga odloka o spre- membah in dopolnitvah statuta je svet za občo upravo upK>šte- val nekatere pripombe svojih članov in upravnih organov ter tudi že na posameznih področ- jih že uveljavljene spremembe na podlagi predpisov širših družbenopolitičnih skupnosti. K 3. členu predloga odloka, ki do- loča delovno področje sveta za družbene službe, je svet predla- gal, da se doda alineja z nasled- njo vsebino: »usmerja politiko štipendiranja v občini in dode- ljuje štipendije in posojila iz sredstev občine«. Nadalje je svet predložil, da se kot upravni organi ne ustanavljajo zavodi, pač pa naziv »uprava«. Pod na- zivom zavod se večkrat razume samostojna delovna organizaci- ja, medtem ko upravni zavod nima takega položaja, temveč je to upravni organ, ki pa za razliko od drugih upravnih or- ganov opravlja pretežno stro- kovne posle, manj pa konkret- nih upravnih zadev. Taki vse- bini dela pa več ali manj ustre- za naziv »uprava«. Svet zato predlaga, da se v. drugem od- stavku 11. člena namesto bese- dila »upravni zavodi« sprejme besedilo »uprave«. Temu ustrez- no se spremenijo druga besedi- la Prav tako se črta člen, ki obravnava poravnalne svete, ker je republiška skupščina na zasedanju sredi preteklega me- seca sprejela zakon o poravnal- nih svetih. Skupščina je po krajši razpra- vi sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Or.nož ter ob sprejetju upošte- vala navedene dopolnitve. Sam odlok pa bo v kratkem objav- ljen v uradnem glasilu občin Ormož—Ptuj. SPREMEMBE PRORAČUNA OBČINE OR]VIOŽ ZA LETO 1967 Kot do sedaj vsako leto, je tudi letos prišlo do nepredvidenih dogodkov, zaradi katerih bo po- trebna ponovna porazdelitev dohodkov med posamezne raz- delke. Pri sestavljanju proraču- na v začetku leta se je upošte- valo zaostreno gospodarsko sta- nje v ormoški občini in stalno upadanje števila zaposlenih v družbenem sektorju. Zaradi te- ga je občinski plan napeto po- stavljen. Ugodna kmetijska le- tina in dvig osebnih dohodkov za 10,2 odstotka v devetih me- secih letošnjega leta pa povzro- ča ugodno proračunsko realiza- cijo za prvih deset mesecev. Skupno je bilo doseženih 80,3 odstotka dohodkov na po- stavljeni plan, kar je le za 3,1 odstotka manj, kot je bilo plani- rano. Ta podatek je samo na prvi pogled neugoden. Ormoška občina prejema iz republiškega proračuna dopolnilna sredstva, in ker še dajalec dopolnilnih sredstev v tem času ni v celoti izpolnil svojih obveznosti, saj dolguje v občinski proračun 156.557 novih dinarjev,, lahko pričakujemo, da bo do konca leta ta obveznost v celoti dose- žena, in ni bojazni, da bi pred- videni dohodki ne bili doseženi. Kolikor odštejemo od razlike do letnega plana neizpolnjeno re- publiško obveznost, pa odpade na ostale nerealizirane dohodke manj kakor en odstotek. Izkušnje iz prejšnjih let ka- žejo, da dohodki najbolj prite- kajo v zadnji četrtini leta. Ce upoštevamo to dejstvo in dina- miko desetmesečnega gibanja dohodkov, bo prvotno postav- ljeni plan dohodkov celo prese- žen. Zaradi povečanja dohodkov iz prispevkov osebnega dohodka iz delovnega razmerja v gospo- darstvu in izven gospodarstva ter prispevkov od samostojnega .opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti se pričakuje poveča- nje za 77.170 novih dinarjev. Dohodki od davkov bodo zbrani za 20.620 novih dinarjev več sredstev itd. Ze zaradi navede- nih pogojev je skupščina spre- jela odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ormož (ob- činskem proračunu) za leto 1967, ki podrobno obravnava ponovno porazdelitev dohodkov med po- samezne razdelke in bo objav- ljen v »Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj«. ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI OSNOVNE SOLE MIKLAVZ Občina je ustanovila sklad za financiranje dograditve osnov- ne šole Miklavž. Potrebe po in- vesticijsikih vlaganjih v osnovne šole obstajajo tudi po drugih osnovnih šolah v ormoški ob- čini. Zaradi tega je svet za fi- nance predložil spremembo od- loka tako, da za potrebe posa- meznih osnovnih šol prispevajo potrebna finančna sredstva ra- zen občine tudi delovne orga- nizacije in drugi. Sredstva se bodo uporabila v skladu s fi- nančnim načrtom, ki ga sprej- me upravni odbor sklada, po- trdi pa občinska skupščina. Predlog je občinska skupščina sprejela in prav tako odlok o določitvi melioracijskega ob- močja v občini Ormož, ki smo ga v zadnji številki Tednika že obravnavali. Poročilo o izvaja- nju odloka o družbeni material- ni pomoči v občini Ormož za- hteva posebno poglavje, zato ga bom tudi posebno komentiral v prihodnji številki. -pp A OB DNEVU REPUBLiKESLAVNOSTNA AKADEI\1iJ V PTUJU 28. nov. je bila s pričetkom ob 19. uri v ptujskem gledališču svečana akademija v počastitev dneva republike. Proslave so se udeležili številni občani Ptuja, ki so bili z obsegom, izborom in izvedbo programa zado- voljni. Slavnositni govor je imel Fra- njo Rebernak. predsednik ob- činske skupščine Ptuj. V pro- gramu so sodelovali člani ama- terskega gledališča Ptuj, ki so se udeležencem akademije predstavili z recitalom in moški pevski zbor DPD »Svoboda« Ptuj. ki je pod vodstvom diri- genta Branka Rajšterja zapel nekaj umetnih, narodnih in v borbenih pesmi. Ob umetniški izvedbi skoraj vseh oesmi, s katerimi so se predaštavili člani omenjenega pevskega zbora, si je marsikateri izmed poslušal- cev na tihem zaželel, da bi pev- ski zbor DPD »Svoboda« Ptuj že skoraj lahko poslušali na samostojnem koncertu. 8. januar - praznik občine Slovenska Bistrica Cez mesec dni bo minilo 25 let. odkar je 8. januarja 1943 padel pod večkratno premočjo fašistov legendarni pohorski bataljon. Ta dan praznuje ob- čina Slovenska Bistirica kot ob- činski praznik. Izvoljen je odbor, ki že pri- pravlja prireditve za občinski praznik. Predsednik odbora je podpredsednik občinske skup- ščine Boris Plošinjak- F^roslave in svečane komemo- racije bodo v vsej občini. Te- žišče proslav pa bo pred 8. ja- nuarjem v sami Slovenski Bi- strici, kjer bo svečana seja ob- činske skupščine in pa svečana akademija. V tem času bo v Slovenski Bistrici tudi razstava fotografskega gradiva o delova- nju partizanov na Pohorju in v drugih krajih občine. Toda tudi ostali kraji se pri- pravljajo na 8. januar. Posebej se še pripravljajo v Oplotnici, na katero je pohorski bataljon izvedel enega od svojdh napa- dov. Svečana komemoracija bo na dan poslednjega boja pohorske- ga bataljona ob spomeniku, oziroma ob samem bojišču. V koči na Osankarici bodo ob tej priložnosti preuredili in izpo- polnili stalni razstavni prostor Naš list bo izda] posebno izda- jo za občino Slovenska Bistrica, v kateri bo prikazan boj pohor- skih partizanov m razvoj obči ne od 1945. leta do danes. -b TE DNI PO SVETU CIPRSKA KRiZA POJEI^A Začetek evakuacife Umaicniie se bodo gršloložaj krajevnih skupnosti, ki imajo po mnenju nekaterih diskutan- tov samo velike dolžnosti, pra- vic pa zelo malo. Drago Zabavnik, sekretar ob- činske konference SZDL Ormož: Spremembe, ki so prišle v zvezi z določevanjem krajevnega sa- moprispevka, so posledica spre- memb zveznega zakona. Sedaj ni samo dovolj, če glasuje za stopnjo krajevnega samopri- spevka večina udeležencev zbo- ra volivcev, ampak mora za prispevek glasovati polovica vseh vpisanih volivcev. Ker se je večina krajevnih skupnosti utrdila na področju komunalne dejavnosti, bo potrebna večja politična akcija za uspešno iz- vedbo referenduma o določitvi krajevnega samoprispevka. Sma- tram, da ti problemi ne bodo nastopili tam, kjer je krajevna skupnost nekaj napravila. V programu dela je potrebno argu- mentirati vse, kar je do sedaj napravljenega in kar še bo na- pravljeno, ker se bodo občani mnogo lažje odločali po progra- 1 dela, ki pa mora biti realen raz potreb posameznih kra- jev. Edvard Pajek, krajevna skup- nost Središče: Največje potrebe našega prebivalstva so še zme- raj komunalne zadeve. Pri do- ločevanju krajievnega samo- prispevka bodo nastopile teža- ve. Občani govorijo — plačuje- mo razne obremenitve, zdaj pa bi se še sami obdavčevali. Vloga in pomen krajevne skupnosti bi morali imeti širšo opredelitev, z jasnejšimi koncepti, v katerih bi bile jasno opredeljene pravi- ce in 'ne samo dolžnosti krajev- ne skupnosti. Kmetje še sedaj v raznih razpravah poudarjajo, da bi raje videli, če bi jim kra- jevni samoprispevek določili hkrati z davkom. Mnogo težje pa se odločajo za vsakršnokoli dajatev, ki si jo sami predpisu- jejo. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je potrebno na določanje krajevnega samopri- spevka gledati s širših družbe- nih koristi, saj samoprispevek ne more biti državni davek, ampak oblika samoodločanja. Prav tako je pomembno vpra- šanje sprejetja samoprispevka, ker se zaradi neugodnega i;^ida referenduma lahko zgodi, da krajevna skupnost ne bo imela pogojev za obstanek. Vlado Ožbolt, predsednik ob- činske konference SZDL: Za sprejetje krajevnega samopri- spevka je potrebna širša druž- bena akcija. Brez uspešne poli- tične akcije bi se velika večina krajevnih skupnosti lahko odlo- čila za to, da krajevni samopri- spevek ni potreben. Zaradi tega bo potrebno s tako učinkovito politično akcijo izboriti spreje- tje krajevnega samoprispevka. Strinjam se, da je večina kra- jevnih skupnosti naredila izred- no veliko tam, kjer so občani videli od krajevne skupnosti ko- rist in kjer tudi ne bo tako pe- reče vprašanje krajevnega sa- moprispevka. Menim, da bi se KO SZDL in krajevne skupnosti morale odločiti za odstotek, ki bi ga lahko občani lažje spre- jeli. In to po programu, ki bo realen odraz potreb prebival- stva. Referendum bo izveden v vseh tistih krajih, kjer ni pred- pisan krajevni samoprispevek za več let. Tajnik občinske skupščine Danilo Jelen je prisotne sezna- nil tudi s spremembami in do- polnitvami statuta občine Or- mož. lO občinske konference SZDL je po izvajanju tajnika izrazil soglasje s sprem em.bo statuta. Zaradi pverečega vprašanja za- pvoslovanja bo v začetku decem- bra širše posvetovanje o tej za- devi. Uvodno razpravo bo pri- pravil sekretar občinske kon- ferencr SZDL Ormož Dr?igo Zabavnik. -p 42-URNI DELOVNI TEDEN V STROJNIH DELAVNICAH Kolektiv strojnih delavnic v Ptuju bo z no\?im letom prešel na krajši delovni teden. Komi- sija delavskega sveta podjetja je že pripravila analizo in dolo- čila ukrepe za prehod na 42- urni tednik. Večji del teh ukre- pov je že izveden ali pa jih se- daj izvajajo v smislu racionali- zacije poslovanja in možnosti za prehod na krajši delovni čas. Komisija bo predlagala delav- skemu svetu, ki bo zasedal v četrtek, 7. decembra, da preide kolektiv na 42-urni dolovni te- den s 1. januarjem 1968. in sicer poskusno do 1. maja 1968. Nova razvrstitev delovnega časa v vseh strokovnih službah bo od 7. do 15. ure, menjave izmen v neposredni nmizvodnji pa bodo ob 6., 14. in 22, uri, s tem da bodo r,'^ štirih c;n.bnf fri nrnc^te. V Ptuju nova pošta Nadaljevanje s 1 strani Avtomatska telefonska cen- trala dola za enkrat še samo za lokalne pogovore. Vse pa je že trala povezuje za sedaj še snmo lokalne telefonske naročnike. Vse pa je že pripravljeno za povezavo Ptuja z Mariborom- Kupili so kabel, ki ga bodo po- ložili v naslednjih mesecih med obema mestoma. Kabel je ve- ljal 119 milijonov starih dinar- jev. Predvidevajo, da bo Ptuj že junija prihodnje leto prek Maribora in Ljubljane avtomat- sko povpTan z državno avtomat- sko telefonsko mrežo. ZR Stran 3 TEDNIK — petek, 8. decembra 1967 Stran 3 Priorave na 30. letnico prihoda tov. Tila na čelo KP v drugi polovici decembra bo- do v ormoški občini po vseh več- jih krajevnih centrih proslave ob 30-letnici prihoda tov Tita na čelo KPJ. V proslave 22. de- cembra, dneva JLA, bodo po vseh centrih vključena preda- vanja s filmi. Zaključek proslav bo 22. decembra, ko bo v Ormo- žu centralna proslava 30-letnice prihoda tov. Tita na čelo par- tije, in dneva JLA. Kot je znano, se izteka to leto tretje desetletje, odkar je bil iz- voljen tov. Tito za generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije, O tem je razprav- ljal tudi občinski komite ZKS Ormož na prvi seji dne 20. no- vembra in sklenil, da bodo v de- cembru organizirali sistematič- no spoznavanje in preučevanje zgodovine našega revolucionar- nega gibanja, kot sem že uvo- doma navedel. Smisel te široke in organizira- ne aktivnosti bo predvsem v tem, da članstvo ZKJ, mladina in ostali delovni ljudje v svoji zavesti rekonstruirajo in izpol- nijo spoznanja o bistvenih last- nostih in najvažnejših kvalite- tah našega revolucionarnega gi- banja, v tesni zvezi s tem pa o zgodovinski vlogi tovariša Tita v borbi naših narodov za socia- lizem. Vsekakor je treba sam preobrat v delovanju KPJ, ki se veže na leto 1937, pojasnjevati tudi z dosedaj doseženimi re- zultati razvoja našega delavske- ga gibanja. Da bi praznovanje zajelo pra- vi namen in smoter pomembne- ga jubileja tovariša Tita, našega delavskega gibanja, najnapred- nejše sile v razvoju naše druž- be, je v ta namen občinski ko- mite ZKS Ormož razpisal tek- movanje za osnovne šole v ob- liki pisanja nalog, ki naj bodo odraz seznanjenosti pionirjev in mladincev s to tematiko. V tek- movanje so oziroma bodo vklju- čeni učenci vseh razredov od vključno tretjega pa do osmega razreda osnovnih šol v ormoški občini. Vsekakor pa je potreb- no, kot je poudarjeno v pismu, vodstvom osnovnih šol, da uči- teljski kolektivi seznanijo čim večje število učencev z najpo- membnejšimi trenutki in zna- čilnostmi borbe ter razvoja na- šega revolucionarnega gibanja, ki je bilo v teku zadnjih tride- setih let pod vodstvom tovariša Tita stalno v porastu in je z uspehom izvrševalo zapletene naloge vsake etape. V to aktiv- nost pa bi se morali vključiti vsi prosvetni delavci, ker bodo le na ta način učenci temeljito seznanjeni s trajnimi izvori na- ših dosedanjih uspehov, saj vse globoke preobrazbe, ki so se vršile in se vršijo, pomenijo pri- rodno nadaljevanje dosedanje revolucionarne borbe in nove kvalitete v razvoju socialistič- nih družbenih odnosov, Komisija pri občinskem komi- teju ZKS Ormož, ki bo ocenila naloge, se je na skupnem se- stanku s predstavniki družbeno- političnih organizacij dogovori- la, da bo nagradila v občinskem merilu tri najboljše naloge iz vsakega razreda. Učenci bodo pisali naloge v času od 10. do 14. decembra letos. Najboljše naloge, ocenjene s pomočjo ko- misij na osnovnih šolah za po- samezne razrede, bo v času do 22. decembra ocenila pristojna komisija občinskega komiteja ZKS Ormož. F*oleg že omenje- nih nagrad bo občinski komite ZKS nagradil še tri naloge, ne glede na razred. Poleg pisma je poslal občinski komite ZKS Ormož na osnovne šole tudi naslove nalog. Ki jih bodo lahko pisali v obliki pes- mice ali pa izdelali v obliki li- kovnega izdelka. -p Jutri občni zbor ob. SS Slovenska Bistrica Jutri, v soboto, 9. decembra, bo občni zbor občinskega sindikal- nega sveta v Slovenski Bistrici. Na zadnjem plenumu OSS so se zedinili, da bodo za letošnji občni zbor pripravili le teze in jih razposlali vsem delegatom, po katerih bodo lahko sodelovali v razpravi. TEZE O EKONOMSKEM RAZ- VOJU OBCINE Razvoj gospodarstva v občini Slovenska Bistrica od leta 1961 zaostaja za republiškim po- vprečjem. Narodni dohodek je naraščal počasneje (12,5 odstot- ka) kot v republiki, kjer znaša 21,2 odstotka. Spremenjent pogoji gospodarstva zaradi Izvajanja gospodarske refor- me In splošna stagnacija v državi se odražata tudi v občini. FizlCni obseg industrijske proiz- vodnje je v občini v devetih mese- cih letošnjega leta počasneje nara- ščal kot v republiki; v občini za 1,3, v republiki pa za 2,2 odstotka. Industrijska proizvodnja torej v ob- čini ostaja na lanskoletni višini, v nekaterih gospodarskih organizaci- jah pa se celo znižuje. Izvoz s podroC.la občine je sicer v devetih mesecih letos višji kot lani v istem obdobju za 18 odstot- kov. TakSna dinamika gospodarstva do- kazuje, da so ukrepi reforme neka- tere gospodarske organizacije prese- netili, da je poznavanje in prilaga- janje domačemu in inozemskemu tržišču še vedno slabo oziroma po- manjkljivo, da se Se niso pričeli resno boriti proti neustrezni orga- nizaciji dela in nizki produktivno- sti ter da je kvalifikacijska struk- tura zaposlenih neustrezna. Delitev dohodka je v mnogih or- ganizacijah neugodna. Politika de- litve dohodka je v nekaterih orga- nizacijah preveč kratkoročna in te premalo skrbijo za razširjeno re- produkcijo in modernizacijo proiz- vodnega procesa. Vsekakor so nega- tivni pojavi tudi kopičenje zalog materiala, gotovih izdelkov in tr- govskega blaga ter naraščanje ter- jatev. Nezaposlenost je problem, saj se je število zaposlenih v primerjavi z lanskim letom znižalo, število pri- javljenih nezaposlenih pa se je še močno povečalo. Tudi v kmetijstvu, gostinstvu, tu- rizmu in druETOd razvoj ni povsem ugoden in bi bilo treba najti rešitev za posamezne probleme ali pa pro- bleme posebej nakazati. TEZE O SAMOUPRAVLJANJU Po reformi so nastale kljub po- večani materialni osnovi nekatere zaostritve v organizaciji samoupra- ve. Ocenjevanje teh problemov nas prepričuje, da ti niso odraz stagna- cije samoupravljanja oziroma samo- upravnega sistema, ampak problemi zaostalosti, krči dograjevanja samo- upravnih odnosov ter sistema; skrat- ka problemi realizacije reforme. Enaka je druga skrajnost v poj- movanju nekaterih, ki pojmujejo samoupravljanje kot »široko demo- kracijo« in se zavzemajo po vse- stranski pravici za vse in do vsega. V samoupravni praksi delovnih skupnosti je opazno pomanjkanje delitvene politike Odločanje o de- litvenih razmerjih je domena cen- tralnih samoupravnih organov. V nekaterih primerih zaslodimo, da si to pravico laste drugi, ki formalno speljejo potrditev teh odločitev prek organov samoupravljanja. V praksi oblikovanja in delitve osebnih dohodkov niso izkoriščene vse možnosti. Porast osebnih do- hodkov ni v skladu z ostalimi druž- benimi kriteriji. Splošna ocena je, da v kolektivih oblike ne sledijo samoupravni or- ganiziranosti in razvoju gospodar- stva. Delovne enote niso zaživele. Seje delavskih svetov so preslabo obiskane predvsem takrat, ko se sprejemajo odločilni sklepi. Izobra- ževanje samoupravljavcev b! mora- lo biti stalna skrb. Materiali, ki jih organi upravljanja obdelujejo, naj bodo primernejši nivoju razprav- ljavcev, predlogi, dani v razpravo, pa strokovno obdelani in v inači- cah. Kadrovanje v organe uprav- ljanja je v veliki meri odvisno za nadaljnji razvoj samoupravljanja ali njegovega stagniran.ja. Tudi od- ločanje »kimovcev« daje drugačne rezultate kot odločitve dobro infor- miranih ali sposobnih delavcev. Ze- lo malo kolektivov je dalo pobude za nove oblike v samoupravni orga- niziranosti. Ob reelekciji so bili premalo opazni kriteriji sposobnosti in povezovanja prakse z znanjem ter uspehov dela celo pri najodgovor- nejših kadrih v gospodarstvu; stro- kovni ljudje so premalo angažirani v družbenopolitičnem izpopolnjeva- nju (predvsem mladi); v številu za- poslenih je preveliko tistih z nepo- polno šolsko izobrazbo. Usklajevanje interesov samoupravne celice s šir- šimi družbenimi institucijami je viš- ji nivo samoupravnih dogovorov. Zapiranje v »svoje samoupravne pravice« ni edina dolžnost, ampak je nerazumevanje svojih dolžnosti. Zato je treha razčistiti, kaj je vme- šavanje v samoupravljanje. Samo- upravljanje je v družbenih službah za razvojem naše samoupravne prakse in s tem ne moremo biti nikakor zadovoljni Samoupravlja- nje je v naši družbi postavljeno v okvir sredstev, ki jih dajejo ostale kategorije, to Je gospodarstvo, ter v okvir poslanstva, ki ga določa zo pet družba kot celota. Ob teh dveh elementih pa je treba imeti v evi- denci Se sam kolektiv delovne orga- nizacije. To so trije glavni elemen- ti, ki dajejo vsebino In organizacij- sko obliko samoupravljanja v naših družbenih službah. Da bodo kolek- tivi na šolah resnično zaživeli kot samoupravne enote naše družbe, bo potrebno zasledovati naslednja dej- stva In momente, ki bi jih moral upoštevati tudi zakon o samouprav- ljanju: 1. Šolam je treba dati tisto velja- vo In mesto v družbi, ki Jim gre po socialističnih načelih, in to še s po- sebnim poudarkom na materialni bazi. 2. Trdna In stalna materialna osnova šole bo omogočila kvalitetno delo in resnično samoupravo. 3. Določneje je treba opredeliti delo In dolžnosti ravnatelja na šoli in v samoupravnem procesu. Na občnem zboru bo še razen vse- ga naštetega obravnavana zdrav- stvena služba v občini in samo- upravljanje v zdravstvu. Gospodar- ska In družbena reforma zahteva stalno razvijanje samoupravljanja. Zahtevajo se nove oblike delovanja In pa kvalitetnejša vsebina teh no- vih oblik. Ob Izpopolnjevanju teh- noloških procesov in uvajanju so- dobnih proizvodnih odnosov Je po- trebno razvijati ustrezne samo- upravne odnose, ki bodo lahko po- rajajoče spore najučinkoviteje tn najracionalneje razreševali. Vzporedno s spremembami, ki Jih zahteva gospodarska in družbena reforma, morajo tudi sindikati na- praviti odločne premike v organizi- ranosti in pri njenem delovanju. Učinkovito delo pa bo od njih za- htevalo več znanja, strokovnega kot družbenopolitičnega. SINDIKATI MORAJO TORE.I OR- GANIZIRATI UČINKOVITOST SIN- DIKALNEGA DELA OD PODRUŽ- NICE PREK OBČINSKIH ORGA- NOV, IN TO BO ENA GLAVNIH NALOG JUTRISN.JEGA OBČNEGA ZBORA OSS SLOVENSKA BISTRI- CA, -b Seja sveta za gospodarstvo občinske skupščine Ormož Na ponedeljkovi seji sveta za gospodarstvo občinske skupšči- ne Ormož so analizirali perio- dične obračune gospodarskih organizacij za obdobje januar— september 1967. Analizo, ki jo je izdelala strokovna služba ob- činske skupščine in je bila na seji sveta sprejeta, bo v krat- kem obravnavala občinska skupščina Ormož na prihodnji seji. -p SEJA OBČINSKEGA KOMITE- JA ZKS LJUTOMER V sredo je bila v prostorih ob- činskega komiteja ZKS Ljuto- mer III. seja občinskega komi- teja, na kateri so obravnavali reelekcijo v delovnih organiza- cijah, idejnopolitično izobraže- vanje ZK in ustanovili kadrov- sko komisijo in stalne delovne grupe. Reportažo s seje bomo objavili v prihodnji številki. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUTOMER Včeraj je bil v Ljutomeru redni občni zbor občinskega sin- dikalnega sveta, na katerem so obravnavali delo sindikalnih or- ganizacij v preteklih dveh letih ter izvolili nove organe oi>čin- skega sindikalnega sveta. Poro- čilo z občnega zbora bomo obja- vili prihodnjič. 20 let pekarne VINKO REŠ v Ptuju Te dni praznuje kolektiv pe- karne Vinko Reš 20 let svojega dela Obširno reportažo o delu in uspehih v tem kolektivu bo- mo objavili v prihodnji števil- ki. Z. R. Z letne konference ZMS Slovenska Bistrica Potrebna je konkretna akciia V nedeljo, 19. novembra, je bila letna konferenca mladine občine Slovenska Bistrica. Na njej so se dogovorili o bodočem delu, pre- gledali minulo delo in izvolili nov občinski komite. V poročilu o delu mladine v mi- nulem obdobju je bilo rečeno, da občani ne polagajo preveč pozor- nosti na delo mladine. Zato bi bi- la potrebna čimprejšnja afirmaci- ja mladine v občini pri reševanju problemov komune podjetij, za- vodov in še posebpj pri reševanju problemov mladih. Za to afirma- cijo pa bodo morali poskrbeti predvsem mladi upravljavci po podjetjih, kakor tudi mladina v krajevnih centrih z množičnejšim udejstvovanjem na zborih voliv- cev, raznih konferencah in sestan- kih. Mladina se mora zavedati na- log, ki jih je pred njo postavila gospodarska reforma, katera zah- teva večjo produktivnost dela, de- litev dohodka po vloženem delu, borbo za enakopravnejše odnose, vlogo mladih v samoupravlja- nju itd. Ni mogoče trditi, da mladina ni sledila dogajanju. Mimo nje ni šla agresi.ja na Bhžnjem vzhodu, pa tudi sicer je budno spremljala vsa dogajanja, aktivno pa je sodelo- vala pri proslavljanju oktobrske revolucije. Občinski komite je v minulem letu deloval brez profesionalca. Za izvrševanje programa je ustanovil dve komisiji, sicer pa sta občasno delovali še dve. Vendar nobena od njih ni zadovoljivo opravila svo- jega dela. Letos je uspelo komiteju po večletnem prizadevanju ustanoviti počitniško zvezo. Vendar je obseg njenega dela še preozek. Po poročilu o delu v minulem letu je predsednik Pavel Blažič med drugim dejal, da je potrebno glede na bližnji kongres ZMS, da se tudi na tej konferenci sprego- vori in zavzamejo stališča glede na razprave v mladinskih aktivih. V teh je potrebno prekiniti s ča- kanjem na smernice za delo. Izra- zil je mnenje, da šole mladega človeka premalo pripravijo na konkretno delo v delovni organi- zaciji in da je to vzrok, da se mladina ne more uveljaviti. Go- voreč o aktivnosti posameznih ak- tivov je dejal, da so v občini akti- vi, ki imajo vse pogoje za delo in drugi, ki teh pogojev nimajo. V tekmovanju aktivov se je izkazal aktiv iz Pragerskega, drugi je aktiv iz Studenic in tretji aktiv iz Poljčan. IZ RAZPRAVE Kot delno že v predsednikovem govoru, je še posebej v diskusiji bil glavni predmet razprave neza- poslenost. Vsi diskutanti so se do- taknili zaposlovanja mladine. Predstavnik mladine iz Poljčan je vprašal, kaj lahko nudimo mla- dini. Ni prostorov. Ce hočemo prirediti icakšno tekmovanje, ples ali zabavo, da bi prišli do finanč- nih sredstev, ki jih nujno potre- bujemo za dejavnost, so vrata po- vsod zaprta zaradi previsokih na- jemnin. Miha Juršič Iz Studenic je dejal: Letos smo pomagali pri popravilu cest, vzdrževanju kul- turnega doma, razen tega smo pri- pravili šoli kurivo za zimo. S tem smo se uveljavili pri drugih or- ganizacijah, ki nas zaradi našega dela cenijo. Toda to ne pomaga v situaciji, ko je precejšnje število naših mladincev, predvsem pa mladink, brez dela. Zopet moramo poudarjati, da dobivajo zaposlitev otroci premožnih staršev, medtem ko je revnejši ne dobijo. Mladi- nec Juršič v svoji razpravi ni ostal osamljen. Skoraj vsi drugi so se oglašali z vprašanji zaposlo- vanja. O idejni vlogi mladinske orga- nizacije je spregovoril Mirko Mun- da iz Pragerskega: Ugotavljamo, da je mladinsko organizacijo čas precej prehitel. V zadnjih desetih letih je naša družba nesluteno na- predovala, mladi pa ostajamo pri isti vsebini dela. Ni čudno, če iz- gubljamo mladino iz naših vrst tja, kjer jo znajo pritegniti. Kviro Petrač, predsednik občin- skega sindikalnega sveta Sloven- ska Bistrica je v razpravi pouda- ril, da ob vsej kritiki zaposlova- nja in druge dejavnosti mladine ni čuti konkretnih predlogov za reševanje teh vprašanj. Ponudil je pomoč sindikatov v upanju, da bo prišlo do konkretnih akcij. O klubski dejavnosti je razprav- ljal Norbert Jedlovčnik, tajnik iz- obraževalne skupnosti: Ni se mo- goče strinjati z ugotovitvami, da mladina nima prostorov za svojo dejavnost. Pridružil se je mnenju, da se povsod preveč kritizira in jadikuje, to pa ne more nadome- stiti potrebne aktivnosti mladih v samoupravnih organih podjetij in drugje, kjer se udejstvuje mladi- na. Po razpravi so bile volitve no- vega komiteja in nadzornega od- bora. Komite šteje 21 članov, za predsednika pa je bil ponovno iz- voljen Pavel Blažič. -b LETOS LEPŠE OKRAŠENO MESTO ZA NOVOLETNE PRAZNIKE? Na krajevni skupnosti v Ptu- ju že mislijo, kako bodo Ptuj- čani proslavili novoletne pra- znike. Albin Pišek, tajnik kra- jevne skupnosti je dejal, da se bodo potrudili, da bo novolet- no praznovanje minilo v lepo okrašenih ulicah in številnih prireditvah za otroke in starej- še. Pred kraitkim je KS sklical posvetovanje o novoletnem praznovanju v Ptugu. Uvideli so večje možnosti za okrasitev mesta kot prejšnja leta. Mnogi udeleženci sestanka so dejali, da so bila druga mesta, celo manjša od Ptuja, lepše otkraše- na za novoletne praznike. Se- veda so za to potrebna denarna sredstva in pomoč delovnih or- ganizacij. Vprašanje teh bodo rešili na prihodnjem posvetova- nju. Predstavniki krajevne skup- nosti so pripravili predlog o okrasitvi, v letošnjem letu bi krasili predvsem glavno pro- metno ulico, ki vodi v mesto, republiško cesto; most in cesto do prelaza. Na cestne električne svetilke bi obesili električna svetlobna telesca. Krajevna skupnost upa. da bodo gospodarske organizacije prispevale svoj delež k okrasi- tvi mesta ter bodo, kot vsako leto, namestile in osvetlile ve- like novoletne jelke na glavnih križiščih in na drugih centrih mesta. Tako bi Ptuj dobil pri- meren izgled za novoletne praz- nike. Naši najmlajši in budi sta- rejši bi bili bolj zadovoljni, kot so bili prejšnja leta. Seveda tr- govska podjetja ne bi smela po- zabiti okrasiti svojih izložb. Med posvetovanjem je bilo veliko govora tudi o novoletnih prireditvah. Predvsem so mislili na naše najmlajše, ki nestrpno čakajo dedka mraza in novolet- no veselje. Ptujska gledališka skupina pripravlja igro Kekec, ki bo namenjena predvsem otrokom in mladini. Na pax>gira- mu bo tudi prihod dedka mra- za, ki bo Imel novoletni giovor. Prav tako bodo vrtci in osnovne šole priredile novolet- na iM-aznovanja. Na posvetovanju v krajevni skuipnosti so razipravljaii tudi o obdaritvi socialno šibkih obča- nov. Kolikor bodo zbrali do- volj sredstev, jih bodo kot vsako leto obdarili. Zanje bodo pri- pravili budi sprejem s krajšim program. Z. R. Seja občinskega komite- ja ZKS Ormož Na seji občinskega komiteja, ki je bila pretekli ponedeljke, so razpravljali o seminarjih za vodstva organizacij ZK, o ka- drovskih problemih v sindikal- nih organizacijah ter imenovali kadrovsko komisijo pri občin- skem komiteju ZKS Ormož. Seja občinskega komiteja ZMS Ormož ' V ponedeljek, 4. decembra, se je prvič po občinski konferenci sestal novo izvoljeni občinski komite Zveze mladine Ormož. Na sestanku so sprejeli program dela, izvolili sekretariat in ime- novali komisije. 100 milijonov iz samoprispevka za asfoltiranje ceste Ložnica-Oplptnica Oplotnica, 26. niovembra. Da- nes je bil v Oplotnici sestanek predstavnikov vseh družbeno- političnih organizacij, odborni- kov občinske skupščine, pred- stavnikov gospodarskih orga- nizacij ter predstavnikov vseh zaselkov krajevne skupnosti Oplotnica. Edina tcčka dnevne- ga reda je bila krajevni samo- prispevek za asfaltiranje ceste ITI. reda Sp. Lož.nica oziroma od cdcepa cesta Maribor-Ljub- Ijana pri Sp. Ložnici do Oplot- nice. Vsd prisotni so se zedinili, da je nujno dokončati as'falitiranje te ceste. Slaba cesta je namreč močno vplivala na zastoj v go- spodarstvu, posebej pa še na razvoj turizma v tem delu Po- horja, Poleg tega je ta cesta naj- bližja pot do bojišča in spome- nika, kjer je padel legendami Pohorski bataljon. Zaradi tega so se vsi prisotni zedinili za začetek akcije za as- falt irande te ceste. Izvolili so tudi 13-članski pripravljailni odbor, ki bo pripravil vso po- trebne dokumentacijo. Za pred- sednika so izvolili Marcela So- peta. Na sestanku so sprejeli tudi osnutek predloga za uved- bo samoprispevka. Tako so obremenili vse zaposlene s 15 odstotki od enomesečnih pre- jemkov. Njivske povšine bodo obremenjene z 2 do 4 odstotki njihove katastrske vrednosti, na hektar gozda pa bodo pri- spevali četft kubičnega metra hlodovine. Poleg tega bodo še posebej obremenili lastnike av- tomobilov, motornih koles in moipedov. Gcspodarske organi- zacije v Oplotnici pa bi po tem predlogu prispevale nadaljnjih 30 do 40 milijonov starih di- narjev. Prispevek pa bodo pri- spevailj, tudi privatni gostinci, kot obrtniki in avto-pre vozni ki. Tako bi s samnir>rispevkom zbrali okoli 100 milijcnov sta- rih dinarjev. Ostalih 300 mili- .jionov starih dinariev pa naj bi prispevala republika iz cestne- ga sklada in občinska skupšči- na Slovein,.=5l^a Bisitrica. S to akcijo, od katere priča- kujejo Oplotničani ugoden od- mev pri republiki, občini in ob- čanih, ko bodo končno le aisfal- tiraili 9 kikmetrov ceste, se bo- do ponovno še bolj povezaili z ostailimi gospodarskimi področ- ji, -b Kdko dolgo še brez vodovoda v Majšperku? V Majšperku že leto dni ne gle- dajo filmov. Kino dvorana je zapr- ta. Imajo sicer dva kinoprojektor- ja, ki pa sta za klasične filme. Teh ni mogoče več dobiti. Da bi lahko gledali filme, kar .si v Majšperku zelo želijo, bi morali napraviti novo platno. Tudi notra- njost dvorane je dotrajana. Po trebna je temeljite obnove. V razgovoru nam je ANTON KOLENKO dejal, da je Tovarna volnenih izdelkov dala tri milijone starih dinarjev za nabavo novega projektorja in za novo platno. Do- hodke od prejšnjega kina bodo uporabili za nove pode. Videz je. da bo kino spomladi prihodnjega leta že služil svojemu namenu. Anton Kolenko nas je opozoril še na eno pereče vprašanje in si- cer, da Majšperk nima pitne vo- de iz vodovoda. Ponekod imajo le male vodovode na prosti pad. Tako primanjkuje vode šoli in ostalim. Bilo je veliko govora o tem, da bi vodovod za Majšperk napeljali iz mihovškega področja. Tu so bi- le opravljene potrebne geološke raziskave. Izdelani so tudi načrti. Napeljave vodovoda so morah odložiti za tako dolgo, dokler ne bo rešeno odlaganje odpadnega mate- riala iz Tovarne glinice in alumi- nija v bližini Majšperka. V Maj- šperku vprašujejo, kako dolgo bo- do še brez potrebnega vodovoda. Spomenik iz NOB v Majšperku je že načel zob časa. Potreben je obnove in ureditve okolice. ALOJZ KACJAN je dejal, da člani Zveze borcev že mislijo na obnovo spomenika. Radi bi na- pravili manjšo ograjo okoli njega in obnovili imena m spominske ploščice. Kot predsednik KO Rdečega kri- ža nam je povedal tudi o delu te organizacije v Majšperku. Pred- vsem je pohvalil vse krvodajalce. Krvodajalci bodo imeli v krat- kem proslavo s pogostitvijo, na ka- teri bodo prejeli pohvalne značke. Pohvalil je delavce Tovarne vol- nenih izdelkov, da se v zadostnem številu udeležujejo krvodajalskih akcij. Teh se udeležujejo tudi vo- dilni delavci iz tovarne Pohvalil le tudi zadovoljivo udeležbo osta- lih občanov v krvodajalskih akci- iah. ki jih imajo dvakrat na leto. Govoril nam je tudi o težkih so- cialnih problemih v hribovitih pre- delih. ZR Problemi otroškega varstva vedno akutne) ši Iz dneva 7 dan, iz meseca v leto se vlečejo razprave o var- stvu otrok. Dejstvo, da še ni- mamo zakona, ki bi urejeval stanje varstva, pa je eden po- glavitnih vzroliov da je takšno stanje. Verjetno bodo razprave privedle do tega. da bomo v dogledni bodočnosti dobili tudi ta zakon. Bliža se čas, ko bodo marsi- kje prešli na deljen delovni čas. Razprave o njem so vse živah- nejše. Zato je čas, da vzpored- no z uvedbo deljenega delov- nega časa mislimo tudi na var- stvo otrok. Sedanje stanje nas namreč postavlja pred dejstvo, da bo otrok ves dan prepuščen samemu sebi. dolarji pa bodo po pouku prepuščeni cesti. 2e sedaj se pojavljajo, kjer sta za- poslena oba starca, take težave, z deljenim delovnikom pa se bo to stanje še poslabšalo. Zato se ne mjremo čuditi besedam Jo- žeta Pihlarja. člana pedagoške- ga zavoda iz Maribora, ko je na problemski konferenci 10 OK SZX>L v Slo\'enski Bistrici (Nadaljevanje na 8. strani) Otroški vrtec ima v Slovenski Bistrici in v oddelkih v Zg. Bistrici, Poljčanah, Pragerskem in Zg. Polskavi trenutno v var- stvu 21G otrok. Od tega je 195 predšolskih otrok. Večina prosto- rov je potrebna preureditve, potrebni pa so tudi novi prosto- ri, da bi ugodili vsem željam po varstvu otrok. Te težave pa ne vplivajo na delo z otroki v vrtcu. Vzgojite- ijice prirejajo za njih igrice, pa zopet lutkovne igre, izlete v naravo in razne druge prireditve. Ena zadnjih nalog vzgojiteljic v otroškem vrtcu je ustanovitev pevskega zbora. Na sliki: mla d) pevci na svoji prvi vaji. -b Sfran 4 TEDNIK — petek, 8. decembra 1967 Stran 4 Deset let humanega dela v DOMU Dr. MARIJANA BORŠTNAliJA V DOKNAVI V soboto, 25. novembra, sta bili v mladinskem zaščitnem do- mu v Dornavi dve slovesnosti. Na prvi so preimenovali zavod v dom profesorja dr. Marjana Borštnarja, na drugi pa so pro- slavili dan republike, obletnico oktobrske revolucije, 30 let ZKS in desetletnico prizadev- nega dela uslužbencev zavoda in ostalih, ki kakorkoli poma- gajo. S slovesnim preimenovanjem doma so se oddolžili človeku, ki je bil več let osrednja oseb- nost zavoda. Ravnateljica za- voda dr. Irena Arko je na slo- vesnosti med drugim opisala požrtvovalno delo dr. Marjana Borštnarja. Komaj nekaj mese- cev po ustanovitvi doma za du- ševno defektne otroke v Dor- navi je postal njegov ravnatelj. Bil je predan delavec v zavodu. Cenili so ga tudi zunaj doma. Tudi bolnišnica Ljubljana-Polje mu dolguje veliko zahvalo za svoj napredek tako pri uvaja- nju novih metod zdravljenja kot tudf pri uvajanju novih od- nosov do duševnih bolnikov. Za svoja pedagoška priznanja in uspehe je dobil marsikatero priznanje, najvišje tedaj, ko je bil izvoljen za dekana medicin- ske fakultete. Kot pedagog je deloval na fakultetah in višjih šolah in kot stalni svetovalec. Najboljša in najplemenitejša stran njegove osebnosti pa je prišla do polnega izraza v tem zavodu. Pokojnik je znal najti z vsakim, tudi s prizadetim otrokom, način za medsebojino sporazumevanje. Otroci so v njem čutili človeka, ki jih ima rad in jim je naklonjen. Ko je pokojni ravnatelj usta- novil habilitacijski oddelek, je bil po drugi svetovni vojni prvi od strokovnjakov na Sloven- skem, ki je imel pogum, da je zaoral prvo brazdo na tem pod- ročju. Spomladi 1953. leta je prvič prišel v dornavsko graščino, pusto ^ in negostoljubno. V njej je pričel delo s svojimi sodelav- ci. Ni se ustrašil težav. Tudi v hudo prizadetem otroku je vse- lej videl človeka, ki ima prav tako kot vsi drugi pravico do prostorčka na soncu. Vedel je, da mu mora ta prostorček pri- boriti, ker si ga sam ne bo mo- gel. Ravnateljica dr. Arkova je končala: »Tako zremo tudi v našem nebogljenem, na duhu in telesu pohabljenem otroku, ob- danem z ljubeznijo in žrtvijo, spomenik človeške solidarnosti. ki ne dovoli, da bi zapustili ko- ga od nas, četudi se je rodU neproduktiven.« Na svečani proslavi obletnic je imel uvodni govor upravnik zavoda Mihael Guček, ki je med drugim podal poročilo o delu in življenju v zavodu. V programu so otroci in vzgo- jiteljice recitirali p>esmi iz NOB, oktobrske revolucije in druge zborne pesmi. Zapeli so parti- zanske pesmi. Z lepo priprav- ljenim in izvedenim programom je kolektiv zavoda prikazal svoj trud pri delu. Na slovesnosti so podelili di- plome in ure za požrtvovalno in humano desetletno delo Ma- rici Gašperšič, Anici Ljubeč, Hildi Vrhovnik, Tilčki Podgor- šek, Eli Jurgec in Francu Brez- niku. Posebno pozornost so pred- vsem otroci izkazali tudi' dr. Ljubi Neudauer, dolgoletni strokovni sodelavki zavoda, ki jo imajo otroci zelo radi, saj z vso požrtvovalnostjo dela za ta zavod. Prav tako so se otroci zahvalili dr. Ireni Arko, rav- nateljici zavoda, za njen trud. S šopkom rdečih nageljnov so otroci izkazali hvaležnost še drugim. Iz otroških želja in prisrčnega odnosa 'do sv^ojih vzgojiteljev se je videlo, da ti napravijo vse, kar le morejo, za svoje varovance. Otroci so se zahvalili za po- žrtvovalno delo vzgojiteljem in jih zaprosili, naj ostanejo še naprej med njimi, saj so jih naučili veliko lepega. ZR S proslave'med zborno recitacijo Leto akcij krafevnih skupnosti Gradnja cest - največja naloga v Tinju Tinje je majhna pohorska va- sica, 7 km oddaljena od Sloven- ske Bistrice. Krajevna skupnost šteje skoraj 1000 prebivalcev. V razgovoru o krajevnih problemih so sodelovali: Janez DuSej, od- bornik občinske skupščine, Jelka Verdeljak, tajnica terenske orga- nizacije ZB, Alojz Smogavec, predsednik krajevne skupnosti, in Tone Verle, direktor osnovne šole Tinje —.pobudnik razgovo- ra. Ceste, ceste in zopet ceste so začetek in konec razprav v Tinju. Vendar se Tinjčani lahko že se- daj pohvalijo, da so marsikaj naredili. Pred leti je bila zgra- iena cesta IV. reda Slovenska Bistrica-Tinje. Ze takrat je pri- šla do izraza želja po podaljša- nju te ceste do Planine. Leta 1964 so pričeli s pomočio občine in gozdnega gospodarstva z grad- njo. Uvedli so krajevni samo- prispevek v lesu, ki ga je obči- na oprostila vseh dajatev ter so tako dobili za kubik 31.000 starih dinarjev. Ostali denar je prispe- valo gozdno gospodarstvo. Cesta je sedaj že prevozna, vendar je potrebno tlakovati še 6 km ceste od osmih, kolikor so je zgradili. S samoprispevkom so zbrali va- ščani 11,700.000 starih dinarjev, manjka pa jim še skoraj pet mi- lijonov V krajevni skupnosti upajo, ča bodo zbrali še ta sred- stva in da potem ne bo več pre- rekanj okrog uporabljanja te ce- ste. Pri gradnji ceste so se pose- bej izkazali v Malem Tinju. Tod so vaščani pobrali na lastno ini- ciativo samoprispevek za cesto, ki povezuje njihovo vas s Tinjem. Končali so že vsa zemeljska de- la in je cesta že prevozna, tla- kovati pa je treba še del ceste. Tinjčani imajo v načrtu še gradnjo cest na zahodnem delu Tinjske gore in Planine, saj so ti kraji nujno potrebni ceste. V načrtu je še cesta od vrha Repa do Planine ter od Tinja do Jur- šine vasi, ki je tudi nujno po- trebna. V Tinju pa ne gradijo samo cest. Letos so prestavili napajal- no korito in uredili pokopališče. Za ureditev pokopališča so uvedli samoprispevek po 1000 starih di- narjev na gospodinjstvo. S tem cenarjem so uredili ograjo po- kopališča in mrliško vežo in je sedaj pokopališče lepo urejeno. Vendar pričakujejo, da bodo še preostali dolžniki prispevka sto- rili svojo dolžnost. Rejništvo, ki je sicer pereč problem na Pohorju, je v Tinju precej dobro urejeno Pri kme- tih je v oskrbi i2 otrok, ki pa vsi redno obiskujejo šolo in ži- vijo v urejenih življenjskih raz- merah. Je pa v Tinju in drugod po Pohorju drug. težek živlienjski problem. Ko dekleta iz teh pre- delov končaio osnovno šolanje, gredo v svet neizkušena in ne vedo, s kakšnimi problemi se bo- do morala spoprijeti. Tako se jih precej po letu, dveh vrne, loda mnoge z nezakonskimi otroki. Najbrž se bo potrebno vprašati, ali so v kraju covolj storili, da bi jih pred odhodom v svet se- znanili z resničnim življenjem. Jim je dala šola vse, ker bi jim morala? Učni program bo treba v tem pogledu dopolniti. Glede na to bo krajevna kon- ferenca SZDL priredila v krat- kem več predavanj s področja zdravstvenega in socialnega var- stva. Kulturniki v Tinju spijo spa- nje pravičnega. To ni posledica nezanimanja Tinjčanov za kul- turno dejavnost. V kraju pri- manjkuje sposobnih kulturnikov, ki bi vodili delo, pa tudi potreb- nih prostorov ni. Sola tu pomaga, kolikor more. V kraju so in- strumenti za tamburaški orkester, ki pa ne vadi, ker je vodja obu- pal zaradi slabe udeležbe na va- jah. V Tinju upajo, da bo pozi- mi spet zaživela klubska dejav- nost Sola bo dala' prostor, televi- zor, šah, časopise, od prebival- cev pa bo odvisno, kako bodo vse to izkoristili. Ce pa bodo ho- teli pripraviti kakšno igrico, jim bodo pomagali tudi prosvetni de- lavci. Čeprav je ZB v Tinju aktivna, se ne more pohvaliti s preveli- kimi uspehi. V kraju je precej starih borcev in tistih, ki so vsa štiri vojna leta pomagali par- tizanom, sedaj pa živijo v nemn- fTočih razmerah. Pri Leoplodini Sep je bila partizanska javka, sedaj pa dobiva 76-letna starka 3000 starih dinarjev podpore, s katero se prebija skozi življenje. V Tinju so letos precej nare- dili, marsikaj pa je ostalo še za prihodnje leto Mislimo, da bodo takrat še marljivejši in da bodo nadomestili tisto, česar letos ni- so zmogli. -b Pogled na Tinje Središče ob Dravi Najaktualnejša tema zbora vo- livcev krajevne skupnosti Središče v ormoški občini, je bila razprava o zdravstvenem zavarovanju kme- tov. Diskutanti so se predvsem iz- jasnili, da je potrebno prispevke za kmečko zavarovanje plačati od vse zemlje, ne glede na obseg lastnine; prav tako pa tudi gospo- darske organizacije, ki trgujejo s kmetijskimi pridelki. V sprejetih sklepih na zborih volivcev poudarjajo, da je potreb- no kmečko in delavsko zavarova- nje izenačiti, da bo popolno zava- rovanje kmetov in delavcev. Var- nostni organi morajo v bodoče v večji meri posvetiti skrb za od- vračanje prosjačenja ciganov, l^i se pojavljajo v zadnjem času na področju krajevne skupnosti Sre- dišče v vedno večjem številu, -p TomaŽ pri Ormožu Na zboru volivcev v Tomažu so predvsem razpravljali o zdrav- stvenih problemih in otrošltem varstvu. V predlogih in sklepih so poudarili, da mora reforma potr- kati tudi v zdravstvene ustanove; zdravstvena služba se mora v ce- loti reformirati, kakor so se re- formirale že večina služb in usta- nov; zdravila naj se dajejo v manjših dozah in po potrebi, da ne bodo zavržena; mlajši zdravni- ki bi morali slediti zgledu starej- ših, da ne bi bilo primerov, da zdravnik zaradi opranega avtomo- bila in ker nima gumijastih škor- njev za blato, ne bi hoteU iti na teren; nihče od ormo.ških zdrav- nikov ni upravičen do 400.000 S din mesečnih prejemkov, ker je v zdravstveni ustanovi primanj- kljaj, zdravstvene usluge kmetom naj bi bile vsaj za 50 "'o cenejše; prispevek za kmečko zavarovanje naj bo določen za dalj časa. O otroškem varstvu pa so spre- jeli naslednja sklepa: 1. otroške vrtce naj vzdržujejo uporabniki. Ce bi bili vrtci organizirani po vseh krajevnih centrih v občini, potem, lahko zahtevamo od obči- ne, da pomaga pri vzdrževanju vrtcev. Večina staršev pa je iz vasi zaposlena in morajo plačeva- ti osebe, ki v času odsotnosti star- šev skrbijo za otroka. 2. Starši, ki so v službi, naj pri- spevajo po višini osebnih dohod- kov za vzdrževanje otrok v vrtcu. -P Občinska konferenca ZM S Ormož Mladino seznaniti z realnim življenjem v nedeljo, 19. novembra, je bi- la v Ormožu občinska konferen- ca ZMS Ormož, ki so se je ude- ležili Franc Novak, predsednik občinske skupščine. Vlado Ožbolt, predsednik občinske konference SZDL Ormož, Dagmar Suster, član predsedstva CK ZMS. Novak Kruno, član ObK ZKS Ormož in člana občinskega komiteja ZMS Ptuj in Ljutomer. Franc POLIC, dosedanji sekre- tar, je v referatu o problemih mladih v ormoški občini nakazal nekatere probleme s položajem in vlogo mladine v občini. Po- udaril je, da slaba vzgoja star- šev v marsičem vpliva na kasnej- še obnašanje mladinca. Primerov slabe vzgoje otrok s strani star- šev pa je vedno več, kar ima lah- ko velike negativne posledice za mladinca in tega nobena šola ne more spremeniti. Enega največjih problemov pa predstavlja zapo- slovanje. Obravnaval je še polo- žaj vajencev pri zasebnih obrtni- kih, o prikriti šušmarski obrti, o posebnem odnosu co samouprav- ljanja zaradi bojazni za zaposli- tev itd. Martin HABJANIC, inž.: je razpravljal o problemih mladine na vasi in izobraževanju. DU Ormož je izdelala obširen pro- gram za izobraževanje kmečke mladine, za izobraževanje koope- rantov in šolo za mlade proizva- jalce. Ker pretežno v sedanjem času. ko so se zaostrili pogoji go- spodarjenja, ostaja večji del vaš- ke mladine doma na zemlji, saj je več kot 80 odst. površin v ob- čini v zasebnem sektorju, je na- loga vseh vaških aktivov, da v največji meri prispevajo, da se bo vsa vaška mladina primerno izobrazila in pridobila potrebna znanja, ki so nujno potrebna za sodobno gospodarjenje v kmetij- stvu. v razpravi je še podrobneje ob- razložil probleme mladine na vasi v povezavi s problemi izo- braževanja kmečko mladine. Franc POLIC: Razpravljal je o sodelovanju med družbenopo- litičnimi organizacijami in skup- ščino. Poudaril je, da se je to sodelovanje doi^lel zelo ugodno razvijalo. Prav tako bi bilo po- trebno to sodelovanje utrditi na terenu. Dagmar SUSTRR. član predsed- stva CK ZM.9: V naši organizaci- ji in izven nje je precej razširje- no napačno mišljenje, da se ZMS reorganizira zaradi zadnjih re- form, ki so pretresale našo druž- bo in zaradi .»slabosti Zveze mla- dine. Priznati moramo, da je vrsta mladinskih organizacij v Slove- niii doseffia svoie smotre. Ninno ip. da imaio mladi Ijud- io 7Plf> jasna stališča o svojem rip]p?,5 v samnnnravnih organih. Tu gre predvsem za dvoje vpra- šanj: 1. da ti organi delujejo čim bolj kvalitetno — tako, da sa- moupravljanje predstavlja čim bolj neposreden odraz, resničnega odločanja o najpomembnejših vprašanjih; 2. večkrat je potreb- no objektivno omogočiti poveča- nje vsebinskega deleža mladih oziroma omogočiti enakopravno sodelovanje v teh samoupravnih organih. Ker ste v materialu za konfe- renco in v diskusiji omenili, da je na ormoškem področju znači- len pojav šušmarstva oziroma po- poldanskega dela — obx;ti, "mi- slim, da je potrebno pri nas raz- čistiti odnos do zasebnega dela. Vsekakor se s. svobodnim odno- som do tega dela ne morem stri- njati, saj smo zelo neučinkoviti pri ugotavljanju dohodka. Tu se pojavljajo tako ekonomski (pre- komerno bogatenje), humanistič- ni itd. Vlado OŽBOLT: Predsednik ob- činske konference SZDL Ormož je v razpravi potrdil, da je bilo doslej sodelovanje med ZMS in SZDL zelo uspešno, še posebno v času volitev. Tov. Suster je v raz- pravi omenil pomembno temo. namreč, da je potrebno v naših šolah mladino vzgajati v duhu realnega in ne idealnega socializ- ma. Vsekakor je potrebno zmanj- šati razkorak med teorijo in prakso Namreč, mladinec npr., konča šolo, potrka na vrata de- lovne organizacije, ne dobi za- poslitve itd. S tem dejanjem se mu vse tisto, kar smo mu lepega pravili v šoli, podre, saj lahko najde v učbeniku za srednjo šolo, »da je nezaposlenost pojav kapi- talizma« itd. Vsekakor vsi ti po- javi od neustreznih učbenikov do idealnega prikazovanja naše dru- žbe, lahko zelo negativno vpliva- jo na mladino. Mladega človeka pa je potrebno že v mladosti pri- vajati na vse družbene oblike oz. probleme. Reševanje tega proble- ma pa je stvar celotne družbe. Ob koncu diskusije je še po- udaril nujnost izobraževanja kmečke mladine, saj je na ormo- škem področju okrog 3000 mla- di hljudi. ki niso končali osem- letnega šolanja. ZMS ima pri tem vprašanju velike naloge. Franc NOVAK, predsednik ob- činske .ckupščine Ormož: Mi.^lim. da je eden največjih problemov — problem zaposlov'anja. Tz te- ga pa i/baja več problemov. V ormoški občini imamo 250 tisoč .S rin narodneea dohodka na pre- bivalra. kar jo dal-^p pod inrfo- slovanskim povprečjem. Pravi pečat te nerazvitosti pa daje iz- redno nizka struktura zaposlenih, saj ie le malo prebivalcev zapo- slenih v naši občini. Današnja razprava nam potrjuje, da tudi mladinska organizacija Fkuša re- ševati pereče probleme. Na eni strani imamo nizko strukturo za- poslenih, na drugi strani pa ve- lik potencial nezaposlenih. Danes se postavlja pred nas vprašanje, kako uskladiti probleme, ki so nastali z reformo, v katero smo se kot izrazito nerazvito področ- je vključili z nižjo startno osno- vo, saj se marsikdo zaradi tega nahaja v popolnoma drugačnem položaju (modernejš asrcdstva proizvodnje itd.). Vsekakor tu obstaja velik problem. Tisti, ki je zaposlen, se lahko vključuje v samoupravljanje. Težko pa je tistemu, ki teh pogo- jev nima. Teh pa je na našem področju zelo veliko. Vprašanje poklicnega usmerjanja je prav tako problematično, ker se pre- malo vidi, da bi lahko nezapo- slene mladince prekvalificirali na ostala področja. V zadnjem času povečuje taka prizadevanja Zavod za zaposlovanje, vendar se je na tem področju naredilo znat- no premalo. Viktor BORKO, mladinski aktiv Kog: Vsekakor je potrebno, da se mladi kmetovalci izobražujejo — toda na kakšen način? Lansko le- to se je večina mladincev, ki so se izobraževali prek delavske univerze, vozila z avtobusi v Or- mož, kar je vezano s stroški. Po- stavil je še vprašanje, zakaj je bila po njegovem mnenju nekdaj kooperacija bolj razširjena kot je danes. Kreditov za modernizacijo zasebnega sektorja kmetijstva danes ni mogoče dobiti. Zakaj se pri odkupu najrazličnejših pro- blemov pojavlja toliko posredni- kov itd. Zaradi teh problemov nimajo po njegovem mnenju mla- di na kmetijah prevelike per- spektive. Zeljko NOVAK, mladinski aktiv Središče: Kritiziral je monopolen položaj ormoškega kombinata, ki lahko diktira odkupne cene. Prav tako je napadel posredni- štvo ter nakazal probleme kot predhocni diskutant. Inž. Martin Habjanič je odgo- voril na postavljena vprašanja. Po njegovem mnenju prodstavija danes kooperacija popolnoma dru- gačno proizvodnjo kot je bila pred leti. Danes se čutijo kmetje manj odvisni od družbenega sek- torja, kot so se nekoč od zadru- ge. Razlike v cenah tako jabolk in drugih proizvodov nastanejo predvsem zaradi razlik v kvali- teti. Letos nam zaradi ugodne le- tine ni bilo mogoče or kupiti več- je količine sadja, ker letošnja ce- na proizvodnje ni pokrivala sploh vseh teh stroškov itd. Kruno Novak, član občinskega komitejT ZKS Ormož, je pouda- ril, da se mora zveza mladine bolj odločno in aktivnejše udej- stvovnt; v Hružbenem življenju. Govoril i"^ še o nezapo-lnnosti, o (Konec na 7. strani) Jurslnsks rentgen na zatožni klopi o sicer nedolžnem, a vendar po krivem obsojenem rentgenu, ki kljub potresom gospodarske re- forme v juršinskem zdravstvenem domu še vedno leži neizkoriščen, sta si pred nedavnim drznila v si- cer zelo brzojavni obliki napisati novinar Tednika in v nekoliko šir- ši razpravi novinar Večera. Ker pa smatram, da je Tednik kot sredstvo za obveščanje, pre- pričevanje in poseganje v zavest posameznika in družbe kot celote — časnik, ki je oziroma poskuša biti odsev in podoba političnega in gospodarskega življenja na svojem območju, se mi zdi, da je v tre- nutni situaciji res že skrajni čas, da obrišemo prah, ki se je nabral na zaslonu juršinskega rentgena. Vprašanje, ali je v Juršincih potreben rentgenski aparat ali ne, je mirovalo vse do takrat, ko je JurSince obiskal novinar Tednika, s katerim smo se pogovarjali o problemih, ki tarejo Juršinčane. Med drugim smo omenili tudi ne- redni delovni čas v zdravstveni postaji in neizkoriščeni rentgen. O navedenem je v zelo skopih vr- sticah poročal Tednik (39. števil- ka) v rubriki o življenju in delu krajevne skupnosti. Osebno mi- slim, da napisane besede niso mo- gle oziroma bi ne smele nikogar razžaliti, saj so izražale le željo in prošnjo po stalnem in rednem delovnem času v zdravstveni po- staji. Če upoštevamo, da prihaja- jo v zdravstveno postajo Juršinci tudi pacienti iz Polenšaka, Bučko- vec, Vitomarec, Desternikn in dni- god, je zato res nerodno, če se delovni čas večkrat spreminja, ne da bi bili o tem obveščeni prebi- valci oddaljenejših vasi. Ne moremo mimo dejstva, da je dr. Milinko Stojičevič med svojimi pacienti priljubljen zdravnik, ven- dar pa je na omenjeno željo Jur- šinčanov nekoliko preveč žolčno reagiral. Takoj v naslednji števil- ki Tednika je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da ljudje, ki nimajo medicinske izobrazbe, nimajo pravice vtikavati se v vprašanje neizkoriščenega rentge- na. Ta odgovor je boleče odjeknil med prizadetimi predstavniki kra- jevne skupnosti in ostalimi kraia- ni, ki so pred leti premagali mno- go težav in so prispevali dokaj truda k temu, da so dobili Juršinci zdravstveno postajo z javnim ko- pališčem in končno tudi danes ne- izkoriščeni rentgen, ki je trenutno v tem kraju glavni kamen spotike. Ker res nimam medicinske iz- obrazbe (kakor nam v Tedniku od- govarja dr. Stojičevič)', se ne bom spuščal v vprašanje, ali je v Jur- šincih potreben rentgenski aparat ali ne, ali so v prostoru, kjer je nameščen, zagotovljeni vsi zaščit- ni ukrepi, ki lahko varujejo zdrav- nika in bolnika pred sevanjem rentgenskih žarkov, — na vse to bi morali misliti pri gradnji stavbe in montiranju aparata. Vemo sa- mo to, da je rentgen neizkoriščen. Vsi dobro vemo, kako skopi in finančno šibki so naši skladi za zdravstveno zavarovanje. Na vse mogoče načine iščemo zdravstveni dinar, ki odloča o naši največji vrednoti: zdravju in življenju. Mi- slimo pa tudi to, da tistih, ki ta dinar dajemo in cenimo ter smo zainteresirani za njegovo mani- pulacijo, — ne bi smeli zavračati z odgovorom: ne vtikajte se v za- devo, ker niste midicinsko izobra- ženi. Se bolj kot opisano vprašanje neizkoriščenega rentgena pa nas je presenetila nenadna odločiteo dr. Stojičeviča, da želi zaradi vzrokov, ki imajo globlji značaj, oditi iz Juršinc na novo službeno mesto v Cirkulane. Vsi, ki pozna- mo zdravnikovo humano in pri- jazno delo v njegovi ordinaciji in ob hišnih obiskih, nas je njegova odločitev zelo prizadela. Jaz kot predsednik krajevne skupnosti pa sem sedaj v zlobnih jezikih tisli »grešni kozel«, ki je kriv njego- vega odhoda. Prepričan sem, da kljub napihnjenemu sporu »jur- šinske rentgenologije« izražam mnenje absolutne večine dr. Sto- jičevičevih pacientov in mu v svo- jem kakor tudi v njihovem imenu izrekam javno zahvalo za njegov trud in mu želim, da bi na novem službenem mestu užival prav tak in še večji ugled in spoštovanje, kot ga je užival kot zdravnik Juršincih. Oprosti pa naj, če smo morda nekoliko preveč občutljivi in ob slovesu zadržani, da ne mo- remo izraziti tega, kar čutimo. Martin S'odnjak. predsednik KS Juršinci Stran ^ TEDNIK - petek, S. decembra 196? Stran Srbsko-hrvaški „Mesec knjige" v sosednih repuiblikah praz- nujejo meseca novembra »Mesec knjige«, ki je letos zajel vse srb- skohrvaško jezikovno področje. Ta akcija, ki jo poznajo in ne- gujejo v Srbiji že enajst let, se spreminja v združevanje napo- rov, da bi bralcem približali knjigo, hkrati pa čim bolje raz- rešili probleme, ki so v zvezi s knjigo pri nas čedalje bolj aktualni in, rekli bi lahko, tudi že akutni. Predsednica medrepubliškega odbora »Mesca knjige« Ljilja Kušič je na tiskovni konferenci v beograjskem Kulturnem cen- tru poudarila, da bo letošnja akcija »Mesca knjige« obravna- vala probleme šolskih knjižnic, ob letu pa bi bila tema »Delov- na organizacija in knjige«. Ob koncu letošnjega »Mesca knji- ge« pa bo posvetovanje o šol- skih knjižnicah, ki naj odgovori na vprašanje, kakšno je mesto knjižnice v šoli in če je šolsike knjižnice treba obdržati samo- stojno ali naj bi bile v sestavi javnih knjižnic. Treba bi bilo razmisliti o taki preobrazbi šol- stkih knjižnic, da bi imele bolj značaj prijateljskih klubov ka- kor pa službenih ustanov, in te naj bi upravljali na svojo od- govornost šolarji sami. Razmis- liti bi tudi bilo, kako bi upe- Ijali v naše srednje in višje šole kaj podobnega, kot imajo npr. na harvardski univerzi: ure branja, ob katerih se ustavijo vsa predavanja, dijaki in dija- kinje pa se ta čas ukvarjajo samo z branjem in s tem, da zapisujejo nepvosredne vtise, ki so jih dobili pri branju knjig. Organizatorji »Mesca knjige« pričakujejo, da bodo skupni in- teresi organizacij, ustanov in kolektivov spodbudili širjenje sodelovanja na vse jugoslovan- sko področje in da bodo propa- gandno zasnovane akcije spre- menili v delovne dogovore in programe, ki bodo prispevali k večji uveljavitvi knjige. Da bi v okviru letošnjega prizadeva- nja imeli čim večje uspehe, so se organizatorji »Mesca knjige« odločili za spodbujanje šolsikih otrok in mladine k razmišljanju o knjigi. Razpisali so zato dva razpisa na temo »Zakaj imam rad knjigo« za šolske otroke ter »Knjiga in jaz« za mladino. Raz- pisan je tudi natečaj za ama- terska dramska dela. Najboljše prispevke z vseh treh razpisov bodo objavili in seveda tudi nagradili. Bistvo problema je v tem: navaditi mJade ljudi, da vidijo v knjigi neločljivi del svojega življenja. In zato je treba ustvariti duhovno podlago za- njo. Ljubezen do knjige terja primerjavo med lahkotnimi in delikatnimi užitki, pri čemer se je treba odločiti za zadnje. Za- hteva, da je bralec nekaka oseb- nost, terja nekaj napora, no- tranje zbranosti in premišljeva- nja, upira pa se tistemu drhta- vemu nemiru, ki je postal ritem našega življenja. — Glejte, prav zaradi tega je problem, kako ohraniti knjigo kot neločljivi del svojega življenja, predvsem vzgojno vprašanje. DZ VZGOJNA VPRAŠANJA r^restopnik in družba Od leta 1954, ko so bili zabe- leženi prvi mladostni storilci kaz- nivih dejanj v ptujski občini in do 31. decembra 1966, je bilo skupno 1112 evidentiranih mla- doletnih storilcev kaznivih de- janj. V številu 1112 so zajeti otroci, ki so storili kaznivo dejanje (do 14. le+a starosti) in mladoletni prestopniki (od 14. do 18. leta starosti). Stanje števila mladoletnih pre- stopnikov in otrok, storilcev kaz- nivih dejanj, v obravnavanem obdobju kažejo naslednji pocat- ki? v letih 1954-1966 Skup. 54-62 62 63 64 65 66 skupaj 1112 267 129 142 164 202 208 moški 602 169 72 80 95 97 89 ženske 136 33 19 18 19 31 16 otroci 374 65 38 44 50 74 1 03 Od leta 1954 do 1962 podatki niso povsem točni, ker še ni bilo enotnih pravil o prijavljanju mla- doletnih prestopnikov. Zato so tu podatki za več let skupaj in se ne dajo primerjati z ostalimi. Navedeni so le v ilustracijo. Iz podatkov je razvidno, da šte- vilo mladoletnih prestopnikov sicer počasi, a vztrajno narašča. Podatek iz leta 1966 za moške in ženske sicer kaže, da število mladoletnih prestopnikov ne ra- ste, temveč celo,paca. Vendar to ni resnični pokazatelj, ker so pri- kazani mladoletniki le enkrat, ko prvič storijo kaznivo dejanje. Dejstvo pa je, da je ravno v tem letu bilo 10 mladoletnikov, ki so storili kaznivo dejanje, celo po več kaznivih dejanj, a niso po- novno zajeti kot novi prestopni- ki, ker so enkrat že zajeti. Ce bi jih ponovno vpisovali, bi bilo število mladoletnih prestopnikov v letu 1966 večje za 10. Primerjava po spolih nam po- ve, da je moških mladoletnikov, ki so storili kaznivo dejanje, 4,3-krat več kot deklet. Naslednj^ podatki kažejo, kakš- na kazniva dejanja delajo mla- doletniki v ptujski občini: v letih 1S,54196fi Skup. 54-62 62 63 64 65 66 skupaj 1029 177 125 143 168 208 208 ^op. dr. 7.as. pr. 668 120 84 32 118 131 123 zop živ. in telo 146 34 17 20 23 25 27 zop oseb. dost. in moralo 17 2 3 2 5 3 2 prep. preh. čez drž. mejo 13 2 1' 1 4 4 1 ostalo 185 19 20 28 18 45 55 Iz podatkov ugotavljamo, da je več kot polovica vs«h kaznivih dejanj, ki jih store mladoletniki v Ptuju, na škodo tuje lastnine. S takimi dejanji so mladolet- niki prej pridobivali materialne koristi (denar, oblačila in dru- go). Vse bolj, pa si mladoletniki prisvajajo razne luksuzne pred- mete. Več je tudi vlomov v av- tomobile in tatvin motornih vo- zil. Padlo je število mladoletnikov, ki so prepovedano prestopili dr- žavno mejo. Pod »ostalo« so zajeti vsi tisti mladoletniki, ki niso storili kaz- nivih dejanj, ampak so starši iskali pomoč skrbstvenega orga- na pri njihovi vzgoji, ker jim sami niso več kos. Večina teh mladoletnikov je brez dela, za- pustili so delovno mesto, učno mesto ali šolo. Prav pri teh je nevarnost, da zaidejo na kriva pota, največja in zato tem mla- doletnikom posveča skrbstveni organ posebno pozornost. Ker ti mladoletniki niso stori- li kaznivih dejanj razen morda doma kak prestopek premoženj- skega značaja, jih moramo od- šteti od celotnega števila mlado- letnih prestopnikov. Ko odšteje- mo od števila 1112 mladoletnih prestopnikov 185 iz rubrike »osta- lo«, dobimo, da je skupno 927 mladoletnikov in otrok storilo 1029 kaznivih dejanj. Posebne težave so z otroki-sto- rilci kaznivih dejanj. Število teh otrok IZ leta v leto narašča in to precej hitreje kot število mlado- letnikov. Čeprav otroci največkrat store kazniva dejanja, ki niso poseb- no nevarna za družbo in so po- sledica njihove nepremišljenosti in igre, ne gre tega pojava za- nemarjati. Ce tak otrok ne živi v ugodnem okolju in ni deležen primerne vzgoje, ni redko, da se prav iz vrst teh otrok mnogi naj- dejo na sodišču kot mladoletni prestopniki. Posebno narašča število otrok, ki begajo od doma, se potepajo in na takih potepih delajo kaz- niva dejanja. V ilustracijo primerjava števi- la otrok storilcev kaznivih de- janj in mladoletnikov v indeksih: otroci Mladoletaik! leto indeks leto indeks 1962 100 1962 100 Ifl63 115,7 1963 107,7 1964 131,3 1964 125,2 1965 194,4 1965 140,7 1965 271.8 1966 M5,6 O. A. Utrfujmo samoupravljanje je tema druge konference ZK Slovenska Bistrica, ki bo ko- nec januarja prihodnjega leta. Na prvi konferenci ZK Slov. Bistrica je bilo sklenjeno, da bo naslednja konferenca obrav- navala samoupravljanje in od- pravljanje ovir v njem. Glede na ta sklep je bilo potrebno iz- delati podoroben program ter pripraviti ustrezne materiale, da bi jih vsaj 8 dni pred kon- ferenco poslali vsem udeležen- cem konference. Podatke zbirajo v podjetjih. Zakaj centralizacija kulturne dejavnosti v bistriški občini? Da je delo na kulturnem po- dročju v bistriški občini že ne- kaj let nazaj slabo, smo že več- krat zapisali. Zatorej ni čudno, da organizira lO SZDL Sloven- ska Bistrica po terenu razpra- ve, ki bi naj podale oblike bo- dočega dela. Zadnji tak sestanek je bil v Poljčanah kjer je bila dolgo čaisa kulturna dejavnost med vodilnimi v občini. Spomnimo se samo godbe na pihala, pev- skega zbora, dramsike sekcije pa tabornikov, ki so bili med najboljšimi taborniškimi orga- nizacijami v Sloveniji. Problemska konferenca OK SZDL, ki bc konec decembra, bo obravnavala kulturno pro- blematiko v občini. Na teh se- Stankih bi se dogovorili, da bo- do društva na terenu dala po- budo za bodočo dejavnost. Vse- kakor ne bo mogoče več podpi- rati društev, ki bi hotela imeti vse oblike kulturne dejavnosti. To bi zopet pripeljalo do sta- nja, kot je dtnes. Društva bodo morala delovati v dveh ali treh dejavnostih, za kar bodo dobila tudi finančno pomoč, in da bo zanje dovolj zanimanja v kraju samem, V Poljčanah že dolgo delujeta pevski zbor in knjižnica, med- tem ko je delo godbe na pihala in dramske skupine zamrlo. Glavni vzrok je bilo pomanjka- nje sredstev.Cenrav nam je bi- la finančna pomoč večkrat ob- ljubljena, od tega ni bilo nič. Na drugi strani pa se je forsi- ral prodor »profesionalne kul- ture« v centru, to je v Sloven- ski Bistrici. Za to dejavnost so bila izda- na precejšnja finančna sred- stva čeprav obisk ni bil tolik- šen, kot so pričakovali. Vse to je precej vplivalo na moralo naših ljudi, ki so se ču- tili zaiposta\'ljene. Tako ne deluje več sodba na pilala čeprav instrumenti so in je na razpolago tudi vodja or- kesitra. Pevsiki zbor je aktiven. Ravnatelj na osnovni šoli v Poljčanah Alojz Mesaric se je strinjal s to analizo stanja. Poudaril je. da si zasluži pevski zbor za svoje neutrudno delo- vanje posebno priznaje. Ko je govoril o knjižnici, je kritiziral ponovno centralizacijo sredstev v Slovenski Bistrici, medtem ko imajo knjižnice na terenu po več let stiare knjige, ki so bile že večkrat prebrane, tako da ni pravega zanimanja za knjižni- ce, ki ne morejo nuditi bralcem sodobnega domačega in tujega čtiva. Toda v Poljčanah niso osam- Ij^eni, ko nasprotujejo centrali- zaciji kulturne dejavnosti in uvažanja »profesionalne kultu- re«. Zato je nujno, da bo problem- ska konferenca IG SZDL dala konkretne zaključke in pokaza- la perspektivo kulturne dejav- nosti T bistriški občini. Nevidni bataljon na premieri v Ptuju Zadnje čase so v Ptuju in okolici posneli več filmov. Sa- mo v letošnjem so pvosneli tri: enega slovenskega, ki ga je po- snel Viba film iz Ljubljane pod naslovom Nevidni bataljon, enega nemškega (na Borlu in v Gorišnici) z naslovom Zapor- ničar, pred kratkim pa je Uni- versal pictures iz Londona po- snel v ptujskem gradu barvni film Isadora Duncan. Pri snemanjih so sodelovali mnogi Ptujčani kot statisti. Ne- kateri so sodelovali pri sne- manju celo dveh filmov. Ptujčanom je prav gotovo najbolj ostalo v spominu sne- manje slovenskega filma — Nevidni bataljon, ki so ga sne- mali na ptujskih ulicah, in tr- gih, ob Dravi, na Turnišču in drugje. O vsebini filma in o igralcih smo že poročali med snema- njem filma. Že takrat so pred- stavniki fiima obljubili, da bo premiera filma v Ptuju. Oblju- bo so izpolnili. Teden dni pred premiere, ki je bila v soboto, 25.novembra, v ptujski kinodvorani. so trans- parenti na ulicah op>ozarjali nanjo. Mnogim Ptujčanom, ki so v filmu statirali, je pognalo kri po žilah. Videti sebe na filmskem platnu in pokazati sposobnosti drugim, res ni kar tako. Tudi drugi so nestrpno pričakovali svečane premiere, radovedni, kako so se kaj vrteli njihovi tovariši ored filmskimi kamerami. Vedeli so tudi, da bodo videli na filmskem platnu svoje mesto in domačine, ki jih srečujejo na ulicah. Kino vstopnic je za obe sobotni sve- čani predstavi hitro zmanjkalo. Novi slovenski film smo s: ogledali na drugi predstavi. V do zadnjega kotička polni dvo- rani je po pričetku filma zavla- dala večja tišina kot navadno. Gledalci so pozorno spremljali dogodke. Kc se je prikazalo na platnu mesto Ptuj, ulice in stavbe se je začulo v dvorani z več strani: Ali veš kje je to? To je snemano v tej in tej ulici in ... Gledalci so se za kratek čas še bolj vznemirili, ko je kak igralec, poznan s ptujskih ulic, dobro odigral krajšo vlo- go. Na splošno je film pritegnil vse gledalce, tudi starejše, če- prav glavne vloge igrajo otroci, ki so se proti okupatorju zdru- žili v bataljon in s skupnimi močmi rešijo ubežnika. Z zani- manjem so spremljali najmlaj- še igralce, ki so svoje vloge res prisrčno odigrali. Predvsem sta- rejši so se čudili, kaj vse si lah- ko izmislijo najmlajši, da pre- lisičijo nemške vojake. Se preden se je po končanem filmu prižgala luč, se je v dvo- rani začul močan aplavz, s ka- terim so gledalci izrazili vse priznanje novemu slovenskemu filmu. Po premieri so se pred plat- nom prižgale luči. Pred gledalci se je pojavil komandant Nevid- nega bataljona. Na njegovo po- velje so pred platno prikorakali otroci — igralci. Gledalci so jih pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Poseben aplavz je bil namenjen najmlajši v bataljo- nu, .Tasmini Skndlar Predstavi- li SO se tudi odrasli igralci, Miha Baloh. ki je igral ubež- nika. Danilo Bezlaj, ki je igral zdravnika. Pozdravil je ubežni- ka v skrivališču, kamor so ga skrili otroci pred nemškimi vo- jaki. Med drugimi sta se pred- stavila tudi režiser filma Jane Kavčič in direktor fotografije France Cerar. Prejeli so darila. Na premieri sta bila tudi direk- tor Viba filma Franc Stiglic in direktor fUma Ljubo Struna. Predstavnica filma se je za- hvalila Ptujčanom za sodelova- nje in pomoč, predvsem podjet- jem Haloški biser, GP Drava, Živilski industriji Petovia, To- varni perila in konfekcije Del- ta, Komunalnemu podjetju. Ljudski milici. Skuiaščini obči- ne Ptuj in drugim. Zahvalno besedo na svečani premieri je imel Franjo Reber- nak, predsednik SO Ptuj. Za- hvalil se je za nepozaben večer 7-a Ptujčane. ki so zelo ponosni, da v filmu diha tudi Ptuj. Čestital je k usipelemu filmu. Poudaril je njegovo vzgojno učinkovitost in prepričevalnost. Po njegovem mnenju bo film z navdušenjem sprejela tudi širša javnost ZR »Nevidni bataljon« je prikorakal pred filmsko platno. — Foto: S. Kosi KCNCERT BEOGRAJSKEGA DUA 23. novembra 1967 je koncer- tiral v Ptuju v dvorani glasbene šole beograjski duo, ki ga se- stavljata pianistka in violinist Milica in Lazo Marjanovič iz Beograda. Program koncerta je obsegal sedem skladb, in sicer štiri so- listične skladbe za violino s spremljavo klavirja skladate- ljev Vitalija. Francka, Rossel- linija in Brittna ter tri skladbe za klavir solo skladateljev Ra- vela, Debussyja in Chopina. Koncert je maloštevilno ob- činstvo tako navdušil, da sta morala umetnika na njihovo že- ljo dodati še eno skladbo. Za- igrala sta Sarasateovo Andalu- zijsko romanco. Poslušalci so oba koncertanta prisrčno sprejeli, njuna izvaja- nja Ds lagradili z vnetim plo- skanjem. D. H. Proslave dneva republike v Ptuju in nastopi moškeaa pevskega zbora DPD »»Svoboda« Kot vsa prejšnja leta je tudi letos moški pevski zbor DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom tov. prof. Branka Rajšterja sodelo- val na treh proslavah dneva re- publike. Za delavce strojnih de- lavnic in pekarskega podjetja Vinko Reš je izvajal krajši pro- gram, na predvečer državnega praznika pa je sodeloval na proslavi za vse občinstvo. Obe podjetji sta proslavili po- memben jubilej. Strojne delav- nice so nagradile delavce in uslužbence, ki so v delovni or- ganizaciji že deset let, pekarsko podjetje Vinko Reš pa je sla- vilo 20. obletnico obstoja in je prav tako obdarilo svoje najza- služnejše člane. Na ta način sta obe podjetji obenem s prazno- vanjem dneva republike slavili tudi velike delovne uspehe. K lepemu poteku obeh proslav je prav gotovo tudi pevski zbor mnogo pripomogel. Namreč — zapel je nekaj revolucionarnih in vedno lepih narodnih pesmi, tako da je nastalo res pravo vzdušje, ki se je zrcalilo na obrazih delavcev, posebno pa slavljencev. Ta dva nastopa sta vnovič dokazala, da je prav de- lovni človek najhvaležnejši po- slušalec. 28. novembra ob 19. uri je zbor ponovno nastopil na centralni proslavi v ptujskem gledališču. V slavnostni program je vklju- čil tudi že nekaj novih pesmi, ki jih pripravlja za bodočo tur- nejo po Koroški. Začel je s pe- smima Preparate in Libertas animi našega prvega in obenem največjega skladatelja J. Gal- lusa, nato pa so sledile sloven- ske umetne in narodne pesmi, ki predstavljajo železni repertoar vsakega zbora, in na koncu še revolucionarni pesmi Ko bom od doma šel in Puško moja. Pri vseh pesmih so poslušalci čutili, da je bilo v vsako vloženega mnogo truda in porabljenega mnogo časa, saj zahteva takšen izbor pesmi res vsestranskega pevca. V decembru in januarju čaka zbor še mnogo trdega dela, saj je za 13. in 14. januar 1968 po- vabljen na turnejo po Koroški. Naši rojaki v Avstriji so željni materinske besede in domače pesmi in tako od ptujskega zbo- ra brez dvoma zelo veliko pri- čakujejo. Tako je zdaj zbor od svojega obstoja dalje pred naj- večjo nalogo, saj se moramo vsi dobro zavedati, da pevci ne bodo zastopali samo ptujske občine, ampak vso Jugoslavijo. Za uspeh te dolgo pričakovane turneje je potrebno razumeva- nje vseh forumov in največja prizadevnost vsakega člana pev- skega zbora. Najvažnejši pa je idealizem, brez katerega ne mo- re nastati nič velikega. Ce primerjamo letošnje praz- novanje dneva republike s prej- šnjimi leti, smo razočarani. Do- bro se spominjamo, da je bil takrat Titov dom za vse poslu- šalce premajhen, danes pa ob- staja že resna nevarnost, da bo dvorana ptujskega gledališča prevelika. Tako skromne ude- ležbe na proslavi dneva repub- (Konec na 8. strani) STRL SEM VELIKO ŠIPO . IN SI POŠKODOVAL ROKO Bilo je prejšnji petek, ko smo imeli pet ur pouka. Med odmori smo divjali in na parketu igrali hokej. Toda petek je bil zame ne- srečen dan! Slutil sem. da to div- janje v šolski sobi ne bo imelo srečnega konca. Moje slutnje so se uresničile. Po pouku smo ostali v razredu. Le nekaj deklic je sedelo v klopeh, dečki pa smo zadaj pred knjižnimi omarami igrali nogomet. Skozi ste- klena vrata novih omar so nas gle- dale knjige, ko smo namesto žoge brcali Mirkovo kapo. Nekdo nam je vrgel radirko, s katero smo nada- ljevali igro. Ko le radirka padla predme, sem jo brcnil proti sošol- cu, k) -je bil vratar. To ml je hotel preprečiti drug sošolec in me je močno potisnil naravnost v šipo. Počilo je in zažvenketalo. Ne vem več, če me je oblil pot ali kaj. Le na roki me je zaskelelo in kin se je pocedila. Slabo mi je postalo. Sošolci so me peljali v pritličje, kjer mi je tovarišica učiteljica nu- dila prvo pomoč Tovariš učitelj me je nato naložil na motorno kolo in urno odpeljal k zdravniku v Ormož. Nisem mogel gledati. l:ako mi je zdravnik obe rani čistil in Iz njiju pobiral steklene drobce. Joj! Zakaj sem igral nogomet? Ko me je tovariš učitelj pripeljal nazaj v šolo, so me obstopili so- šolci in me spraševali, kako je bilo pri zdravniku. Mene pa se je po- lotil nov nemir. Začelo me je skr- beti, kako bo doma in kaj bo rekla mama. Tudi to sem dobro prestal, ker mi na srečo ni nič rekla. V torek sem Sel ponovno v zdrav- stveni dom in zdravnik mi je pre- vezal rani. Počasi se mi bosta za- celili. Tudi denar za novo šipo smo že zbrali, saj smo vsi igrali »nogo- met s kapo in radirko«. Bal sem se še, če bom morda dobil kak ukor. pa se k sreči ni nič kaj takega zgo- dilo. To svojo dogodivščino sem napisal za NASA pisma in vse bralce le- po pozdravljam! Vlado Horvat, Podgorci 28 Vlado! To tvoje doživetje je res vredno, da si ga opisal in rešil pozabe. Pa še na roki ti bo gotovo ostalo kako znamenje, ki ga boš nosil do konca svojih dni. Pišeš, da si se v šoli bal ukora, a ga k sreči nisi dobil. Cemu le? Ali ti niso nesreča, kri, zdravnikov poseg, obvezana in za delo začasno nesposobna roka dovolj hud u!-:or? Za tvoje nedisciplinirano dejanje t8 je zadela prava naravna kazen ozi- roma si se sam kaznoval. Le tega ti ne morem verjeti. Vla- do, da ti tvoja mama ni nič rekla, ko si prišel domov. Ali se res ni nič pozanimala, kaj se ti je zgodilo, in ti ni spregovorila niti ene sva- rilne besede? Ne morem verjeti. Prepričana sem, da te je ta »no- gomet z radirko« krepko poučil, da šolska soba in sploh nobena soba ni primeren prostor za tako igro. Ti in tvoji sošolci sedaj potrpite in počakajte na pomlad, ko bo toplo sonce sijalo nad šolskim igriščem in se boste do mile volje podili za pravo nogometno žogo. Tam ni no- benih knjižnih omar s steklenimi vrati in se vam ne bo treba bati nobene podobne nesreče. Za sedaj si raje pripravite smučke, saj vi- dite, da že vrane krakajo nad polji in se ponuja sneg! Naj se ti roka hitro pozdravi, že- lim! ALENK.\ M I K I C A Imam mlado muciko z imenom Mikico. Bela je in siva, vedno nagajiva. Kadar kje opazi me, že pri meni je Potlej pa igrava se, da veselje je. Skoraj bi poginila uboga Mikica. Jaz bi pa jokala, saj je moja b'la. Alenka, rada berem NAS.'\ PISMA in bi v njih tudi rada brala to svojo pe- smico. Potem ti jih pošljem še več. Marija Zuran, Cvetkovci 56 Draga Marija! Ce imaš psička, napiši pesmico še o njem: Človek, ki ljubi živali, mora imeti dobro srce. Tudi ti. IVIarija! Pozdravljam te! ALENKA Stran 6 TEDNIK - petek, 8. decembra 196? Oirnn d ^omen strokovnih kniižnic Razvoj sodobnih proizvajalnih sil v svetu pogojuje vse bolj raz- širjanje strokovne literature, pa- tentov, standardov in drugih do- kumentov, v katerih so podani doseženi rezultati ter bodoči teh- niški in industrijski razvoj. Po- stala je nujnost, da se znanstve- ni dosežki in problemi čim širje publicirajo in napravijo dostopni čim večjemu krogu strokovnja- kov, znanstvenikov in vsem dru- gim, ki Jto je napredek pri sr- cu. Strokovnjaki v podjetjih, pro- jektantskih in drugih organiza- cijah morejo uspešno ustvarjati samo na osnovi poznavanja teh- ničnih in znanstvenih dosežkov v svetu S tem se izogibamo iz- umljanju reči, ki so že odkrite, ter začenjati tam, kjer je zna- nos rekla trenutno zadnjo be- sedo. Da bi dosegli to zadnje, je nujno, da imajo delovne orga- nizacije v svoji sestavi dokumen- tacijski oddelek s strokovno knjižnico, ki more dobro urejen hitro nuditi potrebne informaci- je strokovnjakom za neko dolo- čeno ustvarjalno delo. obenem pa nudi neposredno pomoč izobra- ževanju kadrov v delovnem ko- lektivu Razlog za ustanovitev doku- mentacijskega oddelka v nekem podjetju je vsekakor vsakodnev- na tehnična in druga problema- tika, kf jo morajo reševati inže- nirji, tehniki in drugI strokov- njaki. Brez tehnične in znanstve- ne dokumentacije v podjetju si ne moremo zamisliti strokovnega dela v razvojnih in raziskoval- nih službah podjetja. S strokov- no urejeno literaturo in drugo dokumentacijo si inženirji in tehniki ter drugI strokovnjaki razširlajo svoje strokovno zna- nje, ki g^ zahteva praksa, obe- nem pa jim strokovna literatu- ra nudi vire za spoznavanje iz- kušenj in dosežkov drugih stro- kovnjakov. Strokovni kader v podjetjih vsakodnevno sodeluje v reševanju problemov v zvezi z napredkom proizvodnje. Pri tem jim sistem dokumentacije in Informacij omo- goča bolj kolektivno in bolj or- ganizirano delo g sodelovanjem z ostalimi strokovnjaki izven podjetja oziroma delovne orga- nizacije, v kateri se sami naha- jajo, tako da njihovo delo more privesti do dosežkov, ki so na razvojni stopnji danaSnje zna- nosti In tehnike. Dejstvo je, da bo treba Se mnogo truda, preden bodo prav vsi vodilni delavci v podjetjih in ustanovah, inženirji in drugi spoznali, da službe tehnične in znanstvene dokumentacije in in- formacij ne gre zametavati, ker je vsako odlaganje uvajanja takšne službe v delovni organi- zaciji čista časovna izguba, izgub- ljene izkušnje in neizkoriščeni rezultati v proizvodnji. Menimo, da zaradi vloge stro- kovnjakov v modernih metodah organizacije proizvodnje obsta- ja potreba in so dani vsi pogo- ji, da se poleg tehničnih vodite- ljev in strokovnjakov zavzame- jo za organizirano uvajanje teh- nične in znanstvene dokumenta- cije in dajanje pravega pomena tej službi tudi drugi vodilni de- lavci in organi delavskega sa- moupravljanja v defcvnih kolek- tivih. Tehniška in znanstvena' dokumentacija ter informacije so zadeve naprednega dojemanja metod* industrijskega razvoja in raziskav. V Sloveniji obstaja osrednja In Javna strokovno-znanstvena knjižnica za vsa področia teh- ničnih ved — CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA (CTK) — v Ljubljani. Njena naloga je zbiranje in strokovno obdelova- nje domače in najnovejše sve- tovne tehnične literature, ki jo izposoja, poleg tega pa delovnim organizacijam posreduje fotoko- pije in mikrofilme, daje podatke o stanju tehnične literature v svetu ter razne strokovne infor- macije. Z zakonom o knjižnicah je po- stala Centralna tehniška knjižni- ca v Ljubljani MATIČNA KNJIŽ- NICA za vse strokovne (tehniške) knjižnice v Sloveniji in ima na- logo, da vse te poveže v mrežo medsebojnega sodelovanja ter jim nudi organizacijsko in stro- kovno pomoč tako. da vsestransko pomaga pri organizaciji in ure- ditvi tehničnih knjižnic z nasve- ti in da nudi knjižničarjem mož- nost strokovnega izpopolnjevanja v CTK, da vodi evidenco tujih tehničnih knjig in revij, standar- dov v centralnem katalogu teh- niških knjižnic SRS in da ko- ordinira nabavo drage inozemske tehnične literature ter vodi evi- denco naročil drugih tehniških knjižnic. Strokovne knjižnice v delov- nih organizacijah naj bi naroča- le predvsem za njihovo special- no dejavnost ootrebno literaturo, dočim bi CTK naročala splošno tehniško literaturo, ki je veliko dražja. Zal, številne delovne or- ganizacije še ne vedo pravilno ceniti pomembnosti tehniške do- kumentacije, vendar jih bo se- danji gospodarski razvoj kaj kmalu privedel do spoznanja o potrebnosti in pravilnem vredno- tenju delovanla tehniških in strokovnih kniižnic pri njih. V ptujski občini so prve ko- rake v tpi smeri storile TGA. TAP tn KK Ptu1. vendar ie ?e dosti delovnih organizacij, ki do navedenih spoznanj še niso pri- šle, zato bo prav, da pobite. NAŠE ZDRAVJE Dovolj časa za spanfe Ljudje, ki preveč delajo in zaradi tega premalo spdjo, kmalu začutijo posledice. Kdor si ne privošči dovolj spanja, postaja vedno bolj razdražljiv in za delo nesiposoben. Pri vsa- kem »taitu spanja« 23dravje ne- kje šepa, pri enem bolj, pri drugem manj, kar je odvisno pač od teigia, kako dolgo že tra- ja. Kronično pomanjkanje spa- nja se pokaže sprva v zmanj- šani sposobnosti za reakcije. Mišice ne reagirajo več tako hitro in zanesljivo, kot bi mo- rale. To se pokaže sdasti v po- klicih, ki terjajo hitre in spret- ne gibe. Naraščajoče pom^anjkanje spanja lahko povzroči motnje sluha in tipa in vpliva na ob- čutek za boploto in pritisk. Tu- di vid trpi. Velikost in oblika se izpreminjata in človek ne more več ijravilno presoditi od- daljenosti. Koliko spanja potrebujemo? Tu ni pravila. Nekdo ga potre- buje več, drugi manj. ZDRAVILNI UČINki ČRNE REDKVE Črna redkev raizikraja slaiz pri kaši ju in bronhialnem ka- tarju ter je odMcno sredstvo celo proti dušljivemu kašlju. Na splošno veljia, da nekoliko čajnih žličk redkvinega soka odpravi naj trdovratne j ši kašelj pa tudi hripavost. Sluz lahko razmehSamo še drugače, V večjo redkev izdol- bemo luknjo in jo napolnimo z medom. Po nekaj urah se med sam od sebe zmeša z redkvi- nim sokom Najpomembnejši pa je uči- nek redkve na žolč. Znanstveni poskusi so potrdili, da redkvin sok vpliva na delovanje žolča. Preprečuje nastanek žolčnih kamnov, če pa so ti že nastali, jih požene naprej. Kako pripravimo in uživamo redkvin sok za zdravljenje žolčnih obolenj in revmatizma? Redkev nastrgamo in nastržke stisnemo. Dvakrat ali trikrat te- densko popijemo po pol skode- lice te,ga soka. Redkvin Fok pospešuje tudi odvajanje in je odlično sred- stvo proti kroničnemu zaprtju. Pri tem pa ni potrebno, da uži- vamo s stiskanjem pridobljeni sok. ampak zadostuje, da poje- mo redkev samo. Tako dobi črevesje rr.)čno p>obudo, ker pride vanj večja količina ne- prebavljive celuloze. Redkev je tudi učinkovito sredstvo proti revmatizmu in protinu Slednji nastane zaradi prevelike količine soli urinske kisline. Redkev kot sredst\'0 za odvajanje pripravimo tako, da presni d'x2amo nekaj zm soli in jo zaradi boljše prebavljivosti zrežemo na ploščice. Dodamo ji še olja in kisa. Vmes lahko zre- žemo tudi nekaj čebule in čes- na. V NEDELJO BO V ORIVroZTI GOSTOVALO SLG IZ CELJA V nedeljo, 10. decembra, bo ob 15. url v ormoški kino dvo- rani gostovalo Slovensko ljud- sko gledališče iz Celja s humo- re^o »SVEJK V TI. SVETOVNI VOJNI« v režiji FRANCA KRT- ŽAJA. To bo že druga predstava celjskega gledališča v letošnji jesenski sezoni v Ormožu, -p Pionirji ob 29. novembru Razen proslav v delovnih ko- lektivib in v večjih krajih so letošnji dan republike proslavi- li v bistriški občini tudi pionir- ji. V vseh šoiah so bile svečane akademije, na katerih so s pro- gramom sodelovali šolarji sami. Ot koncu proslav pa so ciciba- ne sprejeli v pionirsko organi- zacijo. Posebe' je 'uspela slovesnost v Zg. Polskavi. kjer so v nabi- to polni dvorani kulturnega do- ma pripravili mladinci s sode- lovanjem S7DL in osnovno šo- lo lep program za svoje starše. Ob koncu p .-^o sprejeli ciciba ne v pionirsko organizacijo in jih pogostiH rb Z ljutomerske zgodovine (Nadaljevanje) Ob koncu 16. ali v začetku 17. stoletja je postal lastnik Bra- neka Janez Mailgraber. 22. fe- bruarja 1611 je s svojimi sinovi Salomonom, Hieronimom, Karo- lom in Ehrenreicherom postal ud štajerskih deželnih stanov. 25. marca 1612 je od Wolfa Die- trlcha Schvveinbecka, daljnega sorodnika ljutomerskih Schwein- beckov, kupil za 9 funtov, 6 ši- lingov In 5 vinarjev zemljiških davSCin; kmalu nato pa mu Je ormoški baron Friedrlch Sekelj prodal 230 funtov gosposkih dav- SCin. 8 katerimi si Je dohodke izdatno pomnožil. Leta 1618 je bil povišan v viteški stan, leta 1622 pa je postal baron ? nazi- vom »von und zu Maylegg<. Namesto starega obrambnega stolpa si je Mailgraber postavil grad, vendar se je lahko iz ne- katerih delov novega gracu, ki je stal še do 31. cecembra leta 1925, ugotovilo, da je že v sred- njem veku stal na Braneku večji grad. MailgrSberjevl nasledniki so grad povečevali in lepSall, ta- ko da se je že ob koncu 17. sto- letja, ko Je bil podrt stari ob- rambni stolp, dvigalo lu veličast- no poslopje 8 štirimi nadstropji, ki je imelo 65 sob, gledališče, ka- pelo z novim zvonikom in več drugih prcstorov. Takšen je ostal grad do leta 1870, ko se Je po velikem deževju na severni stra- ni gradu udrla zemlja, zaradi če- sar se Je porušil del gradu. Tudi ostali še nepoškodovani del je bil v največji nevarnosti. Na se- verni strani so morali podreti še en del poslopja, ostale dele pa so zavarovali z močnim zidovjem. Pred požarom v noči od 31. de- cembra na 1. jan. 1926, ko je grad do tal pogorel, je še ostalo 10 do 12 sob za graščaka s kapelo in stanovanjem za oskrbnika ter ob- sežna gospodarska poslopja. Do požara je prav tako ostalo pre- cej umetniških del, večinoma de- lo italijanskih umetnikov, v zvo- niku pa še dva zvonova, ki jima je morala vojna komisija zaradi starosti med I. svetovno vojno prizanesli. Večji je imel napis: Florentin Steckfuhs gohs mich zu Graz im Jahre 1715. Na sevenri strani je do požara bile v času Codroipov razkošno opremljene, kasneje pa Je vsak gospodar odnesel se seboj vse, kar je imelo večjo vrednost. V »rdeči sobi« Je bil na stro- pu izdelan Amor, kl leti med dvema stolpoma bra- neškega gradu in italijansko pa- lačo ter s puščico prestreli dvoje src, kar je verjetno spominjalo na zakonsko zvezo Eleonore Ma- rije z italijanskim grofom Co- droipom (leta 1744). Velika dvorana je bila posli- kana s sivo modrimi stenami, ob- robljenimi z ornamenti na belem stropu. Severozahodni del dvo- rane je bil poslikan z lepimi orientalskimi motivi: stolp z ok- ni, palma, jezdec na kameli, zmaj, knez na vozu, ki ga vleče polž, opica itd. Severovzhodni del dvorane je bil po.=?likan s ki- tajskimi motivi: beli otok v ru- menem polju, za njim pa palača z zavesami med vitkimi debli; kitaiski dostojanstvenik stoji na želvi, ki jo vleče služabnik. V kotu pri renesančni neči je bila glava rimskega vojskovodje in doprsni kip iz časov Marije Tere- zije itd. Za Janezom Mailaraberjem je podedoval Branek njegov sin Sa- lomon i>Freyherr von und zu Maylegg, Herr auf Frauenthall vnd Khrembs«. Ta je 22. aprila 1634 kupil za 16 funtov gospo- skih davščin od grofa Gašparja Draškoviča (v ljutomerskih tr- ških zapisnikih se omenja še le- to 1649). Salamonova hči Judlta se je okrog leta 1650 poročila s tajnim dvornim svetovalcem in kancler- jem Tomažem Ignacijem TVIaurer- jem, ki je kasneje dobil pleme- nitaškl naziv Mauerburg. Ta se Je okrog leta 1658 z ženo Judito po večletni službi za stalno na- selil v Braneku. Imel je še gra- ščino sv. Jožefa na Kroisbachu blizu Maria Trost pri Gradcu Takoj po svojem prihodu je Ignacij Tomaž povečal grad in poskušal pomnožiti grajske do- hodke. Zato je 3. decembra 1958 od zadolženega grofa Gašparja Draškoviča prevzel županijo Ce- zanjevci in Grabe ter vinograde v Gresovčaku pri Ljutomeru. Kmalu nato Je pokupil še več gosposkih davščin in tako postal lastnik večine posestev Dolnjega gradu. Grad Doljnl grad se je posrečilo šele njegovemu vnuku Josipu Ignaciju Antonu združiti z Branekom. 23. februarja 1668 je postal To- maž Ignacij Mauerberg ud šta- iorskih deželnih stanov, v letu 1672 pa je dobil naziv plemeni- taša. Leta 1685 pa je postal ba- ron. 8. februarja 1686 je kupil od Julij&ne grofice Kery, roj. Sze- chi. Se polovico Cvena, drug polovico pa je kmalu nato dob od njene sestre Marije, poroč« ne Senay. V zakonu ic imel dv sinova Tomaža Ignacija in Ja neza Seifneda ter hčer Rozin Barbaro. Po očetovi volji je Branek pr? vzel najstarejši sin Tomaž Igna cij, bratu In sestri pa je izplačf določeno deciščino Po pogodb je brat Janez (15. dec. 1686) po dedov.pl po očetu 20.000 goldinar Jov; zato je 14. januarja 1^38 do bil od braneške graščine 2!) fun tov 4 šilinge gosposkih dav.^čii in 12 goldinarjev navadnih dav kov, županiji Salovce in Jastreb ce. desetino v Salovcih, Hudoša nu, na Kogu. v Vuzmetincih ii Vinskem vrhu; prav tako pa vi nograde v teh krajih. Sestn Barbara je dobila nb porok) H083 50 funtov gosposkih davščin ii 20 goldinarjev navadnih davkom v kraju Vitanovci in Radomerje vinsko desetino v Radnmer«čak\ in zrnsko desetino v Zorovincih Po cfčetovi smrti pa ji je mora brat Tomaž Ignacij še izplačat 7000 goldinarjev Tomažev brat, Janez Jožel Siefried, se Je rodil leta 1659 Bi; je cesarski stotnik ter se je okro£ leta 1690 poročil z Ano Lizo. roj, Sohoffmann. Ko mu je ta umrla 11. junija 1713 v Ptuju, se jp le- ta 1714 drugič nornčil z Marijo Frančiško Jožefo. baronico Prankh. Umrl je okrog 60 let stnr v Ptuju ter je tam 10. marca 1719 pokopan v minoritski cerkvi (v Mauerburgnvi grobnici). (Nadaljevanje prihodnjič) JAVNA ZAHVALA Upokojenci, kl smo svoj čas delali v podjetju VINKO RES V PTUJU, SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO TE- MU PODJETJU ZA POZORNOST, ker nas je ob 20-letniei podjetja in ob proslavi dneva republike ter oktobrske revolucije povabilo in po- Rostilo ter s tem pokazalo pravilen odnos do svojih biv.ših članov de- lovne skupnosti. Upokojenci želimo podjetju mnogo nadaljnjih uspehov. Modni kotiček DVA HLAČNA KOSTIMA Model: 1 Kapa, ovratnik, žepi, zavihki roza, vse ostalo temno modro, na reverjih, poklopcih, manše- tah na rokavih in hlačah pou- darjeni. Model: 2 Komplet: ruta in robec v odtenkih rumene barve vse do rjave, jopica drap, hlače kari- raste v odtenkih rjave, žepi na jopici iz istega blaiS!a kot hlače, gumbi temno rjavi. Modele kreirala Darja Kotiček 2Ra kmetoval- oe in vrtičkarie Nakup sadik v drevesnici Drevesničarji že ponujajo sad- no drevje. Nekaj nasvetov, ki vam bodo koristili pri nakupu: Sadno drevje ima dolgo živ- ljenjsko dobo. Zato je treba saditi najboljše, kar lahko do- bimo. Neoporečna zunanja kvaliteta, kot so krepke korenine, zdravo in ravno deblo in rastna krona so odločilni za uspeh. Temu se pridružujejo še notranje last- nosti, ki ostanejo ob nakupu skrite, kot sta sorta in podlaga. Prav nobenega smisla nima kupovati po zunanjem videzu zdrava in krepka drevesca vre- tenastega grma, ki so cepljena na prebujno rastoči podlagi. To napako pogosto napravimo, ker so sadike vretenastega grma zlasti na šibko rastočih podla- gah na zunaj res nekoliko slab- še razvite. Nikoli ne smemo kupovati sa- dik od kakšnih krošnjarjev ali branj ar j ev. Smemo jih kupo- vati pri priznanih drevesničar- jih zunaj domačega kraja. Ugo- vor, da bi morale sadike zrasti v kraju, kjer jih nameravamo saditi, ali pa vsaj v njegovi oko- lici, ni dovolj utemeljen. Izkušnje in natančni poskusi so vedno znova pokazali, da ni odločilno, odkod izvirajo sadi- ke. Ce smo za naše razmere iz- brali ustrezno sorto, podlago in drevesno obliko in če je sadika rastna ter zdrava (korenine in poganjki ne smejo biti »zasu- šeni«), je vseeno, v kakšni kli- mi je zrasla. Ob nakupu ne smemo dovoliti, da bi nam vsilili prestare sa- dike. Pogosto drevesničarji v eni sezoni ne prodajo vseh sa- dik. Ce jih v več letih ne mo- rejo razpečati, le-te slabo pre- nesejo presaditev in niso več prav rastne. Nakup sadik je stvar zaupa- nja. Zato nakupujmo le v pri- znanih drevesnicah, katerih bla- go ima označbo kvalitete, ki jo presojajo pristojni oblastni ali znanstveni organi. Ali ne bi kazalo uvesti samo- postrežbe v drevesnicah po ame- riškem vzrocu? Kupec dobi pre- vozen zaboj, ki ga vozi vzdolž gred s sadikami. Izbrane sadike položi v zaboj in nato poravna kupnino pri blagajni. V takih drevesnicah >so sadike zavite v vlažno šoto in plastične ovoje. Prednost tega načina prodaje je v tem, da stranka lahko v miru izbira — tako kot v samopo- strežni trgovini živilske stroke. Tak način ljubitelja pogosto zavede še k nakupu drugih sa- dik in plača cesto celo nekoliko višjo ceno. Ce je hotel vrtičkar kupiti le pet vrtnic pa zapusti drevesnico končno še z dodat- nima dvema omorikama in vi- sečo brezo, je namesto določe- nega zneska izdal kar nekajkrat toliko. Škodljivo pri tem pa je to, da pridejo na ta način v maj- hen vrt drevesca, ki vanj ne spadajo. Nastanejo pragozdovi, ki odvzemajo svetlobo, zrak in sonce. Prav je, da kupimo le tisto, kar smo že od začetka namera- vali. Sadjarstvo v majhnem vrtu v vrtu, ki je oddaljen od sta- novanja, se moremo pridelova- nju zelenjave v določenih oko- liščinah odreči, s sadjarstvom pa se vsekakor kaže ukvarjati. Pri delu s sadnim drevjem ima ljubitelj posebno mnogo vese- lja, pa tudi trezna gospodarska presoja govori sadjarstvu v prid. Se pa sadno drevje razločuje od vrtnin po svoji trajnosti. Ce bi se p>ovrniIi slabi časi. za kar pa vsi upamo, da se ne bo zgodilo, lahko površino pod travno ru.šo prekopljemo in sadimo na pri- mer kolerabo in imamo kmalu pridelek, pri sadnem drevju pa preteče več let od sajenja do primernih pridelkov. Res obstajajo tudi vrtovi, v katerih se s sadnim drevjem ne moremo ukvarjati. Mislimo na lege, ki so ogrožene od poz- nih spomladanskih mrazov, in na »manjše vrtove«, ki merijo komaj več kot 100 kvadratnih metrov. Vendar so to izjeme. Pravšen vrt pa si komaj lahko zamislimo brez sadnega drevja. Ormož skozi stoletja vni Mesto Ormož v borbi za svojo samoupravo leta 1577 v drugi polovici 16. stoletja se je začel med Sekeljl, gospodarji go- spostva Ormož, in ormoškimi me- ščani dolgoletni spor. ker so se grašCaki kot fevdalni gospodarji mesta na razne načine vmešavali v zadeve mesta in skušali čimbolj okrniti njegove samoupravne pra- vice ter svoboščine. Končno sta se obe stranki spora- zumeli za imenovanje komisije, kl naj podrobno preišče vsa sporna vprašanja in doseže mirno rešitev. Kot zastopniki mesta Ormoža so na- vedeni v listini: Vaclav Košutar, mestni sodnik leta 1577, Simon Fil- lihkh, meščan In mestni sodnik leta 1575, ter Jakob FabjaniC In Valentin MariniC. Ormoški mestni sodnik in mestni svet sta se že leta 1575 pritožila na najvišjo oblast dežele Štajerske za- radi vmešavan.ia Sekeljev v volitev mestnega sodnika, zaradi pogostega nasilja in neprimernih dejanj in zaradi vsiljene dajatve letnih 20 štrtinjakov vina »Pau oder Hof- vvein« imenovane, kar vse naspro- tuje starim svoboščinam mesta. Vse to je privedlo do pritožbe na dežel- nega glavarja, ki je po ustnem za- slišanju prizadetih izdal 2. septem- bra 1575 naslednjo razsodbo: »Glede volitev mestnega sodnika naj me- ščani po starih izročilih vsako leto izvolijo iz svo.ie sredine dva moža in njuni imeni sporočijo ormoške- mu gospodu v potrditev. Enega od teh mora grašCak sprejeti in potr- diti kot sodnika.« Za reševanje ostalih spornih vpra- šanj je bila sestavljena komisija, kl je v Ormožu na temelju ustnih pri- tožb in pismenih vlog zaslišala obe stranki in v najpomembnejših spor- nih zadevah odločila naslednje: 1. VOLITEV SODNIKA v tem letu (1577) naj ostane se- danji sodnik Vaclav Kojutar v svoji službi. V prihodnje pa naj bo tako: vsako leto naj se pred novim letom iz sredine mestnih svetovalcev Iz- bereta za sodnika dve osebi, kl sta na dobrem glasu in ne pripadata no- beni drugi gosposki. Ta dva se mo- rata na novega leta dan predstaviti gospodu Sekeljn. njegovim dedičem oziroma vsakokratnemu lastniku ormoškega gradu. Ce je ta odsoten, se predstavita upravitelju, kl mora enega od teh sprejeti In potrditi ter ga »skozi In skozi držati« (ne med letom odstaviti). Potrjeni sodnik pa se mora kmalu na gradu predstaviti, kakor je to že od davnine običaj. 2. SPREJEM MEŠČANOV IN PODE- LITEV MEŠČANSKIH PRAVIC Sprejmejo se lahko samo pošteni ljudje, ki so nA dobrem glasu (»ehrliche Personen«), kl se lahko izkažejo z rojstnim listom In s po- trdilom, kje so prej bivali, vendar samo »s prejšnjo vrednostjo in pri- volitvijo« gospodarja Ormoža. Pred mestnim sodnikom in enim svetovalcem morajo priseči, da bodo zvesto izkazovali meščansko posluš- nost gospodu Sekeliu. njegovim no- tomrem in naslednikom in tudi mestnemu sodniku ter mestnemu svetu. Tako zapriseženi meščani so lahko izvoljeni za mestnega sodni- ka in v mestni svet. 3. DAJ.ATVF (STEUER) Do sedal so meščani plačevali gradu letno 32 funtov denarja in druep rto/oine nakl.Trte no odlokih štaif^r«:!.-p rtežolo Tnko naj ho tudi v prihodnje. Vse dajatve se morajo pravočasno nrinsiti (najaviti), denar zbereio meščani med seboj. Vsakdo, ki je ormoški meščan, naj bo nlemenitecTa rodu ali ne. naj sta- nuje v mestu ali zunaj njega v me- ščanskih hišah, mora nrispevatl k davkom in vsem nakladam. 4. MOSTNINA (PRUGGELD) Ta pripada mestu: pokojni Luka Zekel pa je sam pobiral to mostni- no no svojem mitničarju skupaj z mitnino. SKI-EP: Od sedaj pobirajo most- nino meščani sami po mostninarju, mostnina pa se uporablja za vzdr- ževanje mostu in drugih zgradb v mestu. Mostnirar mora polagati mestu letni račun, ta pa mora predložiti graSCaku obračun, kako je bil ta denar uporabljen. GRASCAK DELA SKODO V 1V1FCT^•TTT GOZDOVIH TV TOGIH SKLEP: Naj s tem preneha. 6. NEPRIMERNO OBNAŠANJE IN RAVNANJE GRAŠČINSKIH SLUG, GRASCAKA, VOJAŠTVA IN OFI- CIRJEV Vojaštvo postavlja konje v me- ščanske hiše, je nasilno in dela ško- do. Ob letnih sejmih delajo zdraho graščinski ljudje, prihaja do prete- pov. Mesto se naj v vseh takih prime- rih takoj pritoži na graščaka. Ce pa zagrešijo kaj hujšega in je tekla kri (Malefiz) ter so jih prijeli pri dejanju, naj jih takoj predajo de- želskemu sodišču. Ce so zakrivili kaj proti meščanom, naj jim sodi mest- no sodišče. Zgodi se tudi, da vojaški oficirji ali celo sam graščak dajo zapreti meščane ali celo mestnega sodnika. To se ne sme zgoditi, ako ni važnili vzrokov. Ako ne delajo prav in so njihova dejanja kazniva (»strafmas. sig und ungerecht«), naj graščak določi nepristranske osebe za pro- Iskavo In sodbo. V važnih tn »vi-- kih« prestopkih pripada pravica so be njemu kot vsaki gosposki. 7. TLAKA MEŠČANOV GrašCak jo je neupravičeno zahte- val od meščanov; obljubi, da je ne bo več zahteval. 8. TkZNO NADZORSTVO IN SPLO- ŠEN RED Da bi se tudi med meščani Ormoža ohranil red (gute Polizey), se na- roča meščanom, da postavijo iz vrst mestnega svetovalstva TRŽNEGA j CENILCA (Schatzmeister), gospo- ' stvo Ormoža pa REDARJA. Ta dva bosta od hinkošti do posta pregledovala in cenila meso na stoj- nicah, prav tako pa tudi druga ži- vila na prostem trgu, kakor jih no- sijo z dežele naprodaj v mesto. Ce- nitev in pregled se mora nanašati na vrednost, starost, poreklo, nad- zorovati pa je treba tudi mere in uteži. VINSKI DAC (trošarina) pripada deželi Štajerski, zato mora vsakdo, ki hoče točiti svoje vino, to pri- javiti trošarinskemu zakupniku (Za- pfenmasseinnehmer), mesto pa mora skrbeti, da se ne bo uganjalo tiho- tapstvo (»Verschwerzung oder Con- trabanda«). Mestni sodnik mora tudi skrbeti, da odpravi nemoralno in javno po- hujšanje (»Laster und offentliche Unzuchten«). 9. OSTALE SPORNE TOCKE IN PRITOŽBE Razen že navedenih pritožb, ki so v poravnavi tudi rešene, je ostala Še cela vrsta takih, glede katerih ni prišlo do rešitve in poravnave. O teh je rečeno, naj vsaka stranka skuša priti do svoje pravice. Naj- važnejše nerešene sporne točke so: — graščak zahteva od meščanov kot obvezno dajatev letno 20 štrti- njakov (okrog 105 hektolitrov) vina kot dajatev »Hofwein«; — prejšnji ormoški graščak Luka Zekel je bil odvzel mestu nekaj kmetij s podložnlkl njed vasmi Pu- šencl in Pavlove!; — mitnina: te so oproščeni mešča- ni za svoje blago in pridelke; — obmirje (mestni okoliš) in ribo- lov, do katerega imajo meščani po lastnem zatrjevanju vso pravico. SKLEP 1. SODNIK. MESTNI SVET IN ME- ŠČANI ORMOŽA, prav tako tudi njihovi potomci, se ne bodo upirali svojim naravnim dednim gospodar- jem, njihovim potomcem in bodo- čim gospodarjem Ormoža kot svoji od boga določeni gosposki, temveč jim bodo vedno izkazovali posluš- nost in pokorščino. 2. GOSPOD SFKFLJI (ZAGGL). NJEGOVI POTOMCI IN BODOCI LASTNIKI ORMOŽA bodo meščnne v njihovi blaginji ne samo nodpi- rall. temveč tudi gCitill in jim iz- kazovali svojo naklonjenost. 3. Nohena stranka ne bo storila ničesar proti tej poravnalni pogod- bi, kakor sta si to obljubili z be- sedo in dejanjem. Pergamentna listina v obliki velikega zvezka s štirimi listi je bila izdana 11. ma.ia 1511 v Or- možu; podpisali so jo vsi trije komisarji ter Mihael Sekelj. pe- čatili so listino razen erornjih še predstavniki mesta Ormoža t mestnim pečatom. (To dragoceno listino s peča- tom mesta Ormoža hrani zgodo- vinski arhiv v Ptuju.) AK. ZGODOVINSKI .\RHIV V PTUJU Stran 7' TEDNIK — petek, S. decembra 196? Stran ? ART BICHWALD: iJTRLJEMI TURISTI Najbrž ni dežele na svetu, kjer mora prestati turist toliko naporov kot v Grčiji. Težava je namreč v tem. da so stari Grki svoje temp- lje, amfiteatre in nagrobnike raz- tresli po vsej deželi, ne da bi po- mislili, kakšne težave bodo s tem 3000 let pozneje povzročali turi- stom. Zaradi te brezobzirnosti mora zdaj turist preživeti cele tedne v avtobusih, se na hrbtih oslov vzpe- njati na visoko gore, v čolnih pre- trpeti vse stopnje morske bolezni in prehoditi na tisoče stopnic, na koncu pa pride do ugotovitve, da bi stari Grki vse te čudovite zgrad- be prav tako lahko postavili v bližini atenskega letališča. Nič čudnega torej, če marsikate- ri turist na potovanju po Grčiji slednjič prispe do točke, ko krat- ko malo ne more več naprej. Na stari barki, ki je plula na otok Aegino. sem spoznal enega teh nesrečnežev. Revež je bil Ame- ričan in je bil v spremstvu žene. Ko sem zakonca prvič opazil, je naša barka ravno zapuščala Atene, žena se je poglobila v študij pro- spekta. — Will, — je rekla. — tu piše, da je bil aeginski tempelj zgrajen v šestem stoletju pred našim štet- jem v dorskem slogu. — Tak tako, — je dejal Willy in si z eno roko zakrival oči. — Aegina je cvetela od leta 734 do 459 pred našim štetjem in je im.ela tedaj 40.000 prebivalcev in 400 tisoč sužnjev. — Torej deset sužnjev na prebi- valca, — je ugotovil Willy in brez- brižno buljil v vodo. — Otok ima zdaj samo še 10.000 prebivalcev. — No, potem pa jih je mnogo pomrlo. — je odgovoril Willy. — Mislim, da je dobro, če o ka- kem kraju kaj vemo, preden pri- demo tja, — je rekla žena. — Prav, prav. Ampak današnji dan je že četrti, ko sem moral vstati ob šestih. In zdi se, da te grške kulture ni konca. — V Hidri je samostan iz 15. stoletja. Stoji sredi mesta. Ne bo ti treba jezditi na oslu. — Kaj hočeš reči s tem, da mi na Hidri ne bo treba jezditi na oslu? Mar bom moral še kje je- zditi na oslu? — Samo k templju na otoku Aegini. Ampak takšna ježa na os- lu je čudovita. — Včeraj sem jezdil na oslu, — je rekel Willy. — V nedeljo sem jezdil na oslu. Kdaj se naposled odpeljem domov, da bom lahko zopet sedel v avto? — Ne bodi otročji! Ko si bomo ogledali otoke Aegino, Poros in Hidro, nam preostanejo še Kreta, Rodos in Epidaurus. — Zakaj? — Kako, zakaj? — Zakaj se moramo odpeljati Se tja? — Zato, ker smo napraviU dolgo pot iz Amerike do sem, da bi si ogledali antično Grčijo. — Kdo bo pa že vedel, da si te- ga ali onega otoka nismo ogledali? Akropola, no, nič ne rečem. Toda videli smo templje, ki o njih živa duša še ni nič slišala. — To je dobro za našo izobraz- bo. — Morda za tvojo. Sicer pa se ne spomnim prav ničesar, o če- mer so nam vodiči govorili. Vse to je zame grščina. — Zelo zabavno, — je rekla že- na. Nato se je zopet poglobila v prospekt. — Na otoku Porosu je Demostencs, največji govornik an- tičnih Aten, napravil samomor, da ne bi padel v roke sovražni- kov. — Strašno važno, — je rekel Willy in pogledal k meni. — Ste Američan? — Znate kvartati? Priznad sem, da sem Američan. Priznal sem, da znam kvartati. Willy se je prvič nasmehnil. Iz- vlekel je iz torbe karte in rekel: — Tole bo prvi zanimiv dan, od- kar sem v Grčiji. ^ red zapornicami Oni dan so mi na ptujskem že- lezniškem prelazu zapornice zapr- le pot. Ustavljali so se avtomobi- li, vozovi, mopedi, pešci . . . Kma- lu je bila za zapornicami preki- njena kolona zelo dolga. Pri na- pravi za dviganje in spuščanje zapornic je stal zaporničar. Ko sem ga natančneje pogledal, sem se začudil, da lahko tako odgo- vorno delo tako uspešno opravlja tako mlad zaporničar. Svoje delo je opravil natančno, in po pravi- lih. Kolona ni dolgo čakala, ko se je že zaslišal vlalc. Ko je zdrvel mimo, sem se prav zavedel odgo- vornosti tega poklica in kaj bi se zgodilo, če bi vsled malomarnosti zapornice ostale odprte. Takoj za tem, ko je vlak zdrvel prek cest- nega prelaza, je zaporničar dvig- nil zapornice, z očmi prekontro- liral vozila, ki so se pognala prek prelaza, pogledal za vlakom, ki je že ustavlja! na ptujski postaji in se odpravil v čuvajnico. Prejšnja leta se je govorilo, da mladi ne gredo radi v železničar- ski poklic. Tudi ni bilo opaziti mlajših kretničarjev in zaporni- čarjev. Sklenil sem se pogovoriti z mladim kretničarjem. Alojz Fri- dauer, tako se mi je predstavil, iz Zagreb.ške ceste, je pristal na razgovor. — Promet skozi ptujsko postajo je zelo velik. V dnevni turi, Ici traja za železničarje 12 ur. pre- vozi skozi postajo okoli 15 vlakov, v nočni pa 25. Vse vlake je treba ►»odpraviti««. Najliuje je seveda po- noči, v megli in pozimi. Se na gostiji težko vzdržim celo noč, kaj šele v nočni službi. Večina vlakov gre skozi postajo po glavnem tiru. Kot kretničar mu moram postaviti uvozno pot s kretnicami, pri izvozu pa izvozni tir. Kadar sem na prelazni čuvaj- nici, moram spuščati še zapornice. Obenem je treba vsak vlak. ki pe- lje skozi, kontrolirati: da ni pri- šlo do kakili poškodb, da ni to- vor premaknjen, da kateri izmed vagonov ne za\ira. da niso odpr- ta vrata na potniškem vagonu in podobno. Posebno je treba paziti tndi na to. da ima vlak sklepni voz. se pravi zadnji vagon, ki je posebej označen, da ne bi slučajno ostalo nekaj vagonov na progi. Lahko se zgodi, da zadnji vagon zgubi odbojnik. V takem primeru je treba javiti naslednji postaji. Kot zaporničarja na ptujskem prelazu me imenujejo nekateri, ko spustim zapornice, vse drugo, sa- mo človek ne. Predpis zahteva, da se zapornice spustijo pet minut pred prihodom vlaka. S tem pred- pisom vozniki in drugi potniki ni- so seznanjeni. Iz ust čakajočih se vsujejo očitki in kletvice. Ko pričnem spuščati zapornice, bi še vsi radi zadnji trenutek prečkali tirnice. Kljub temu da so zapor- nice že na pol spuščene, vozniki vprege še zadnji trenutek udarijo po konju, vozniki avtomobilov pa se »zakadijo« za njim proti za- pornicam. Včasih tudi katerega ►»splača«. Pred kratkim sem spu- ščal zapornice. Fički so žvigali že pod skoraj spuščenimi zapornica- mi. Zadnji pa se je -ujel«. Izpod prve se je še »potegnil«, izpod druge pa ni več mogel, ker je bila že prenizko. Avto je obstal na tir- nicah, šofer v njem pa ves zelen od strahu. Na srečo sem dovplj zgodaj pričel zapirati, da se je la- hko rešil najhujšega. Za tega voz- nika sem prepričan, da bo v bodo- če ustavil, čim bo zagledal utripa- jočo rdečo luč pred zapornicami. Z življenjem se igrajo tudi pešci, ki tik pred prihodom vlaka ska- čejo prek proge. Otroci se radi obešajo na zapornice, ko jih dvi- gam. Nekoč se je enemu izmed šolarjev zataknil pulover za za- pornico. Precej vi.soko ga je dvig- nila. Večkrat pridejo potniki na- mesto na postajo kar k meni v čuvajnico ob prelazu kupovat voz- ne karte, trdeč, da je tu postaja. Ponoči pa imam opravka s pijan- ci. Ko sem pred kratkim spustil zapornice, si je pijanec naložil ko- lo na rame in se odmajal prek proge. Bila je gosta megla, tako da sem komaj opazil, da je padel in obležal na tirnicah. Bilo je še toliko časa, da sem ga zvlekel s tirnic in mu rešil življenje. Zapornice moramo spuščati veli- kokrat ob premikih na postaji, predvsem takrat, ko mora lolco- motiva potegniti vagone z razkla- dalnega tira. Ker je skladišče na tej strani in preblizu zapornic, pri premikih pelje vlak prek prelaza. Se in še mi je Alojz Fridauer pripovedoval o svojem poklicu. Na kraju mi je dejal: «-Vsak po- klic ima lepe in slabe strani« Pa še to naj zapišem, je dejal, naj si vozniki, ki jih je kaj ujezilo, ne stresajo jeze nad zaporničarji. ki opravljajo svojo službo po dva- najst ur. ponoči" in podnevi, ter skrbijo, da ne pride do nesreč. Zadnji čas je tudi. da bi pričeli misliti na podvoz. Promet je iz dneva v dan večji. Z. R. Zapornice so zopet dvignjene Miadiino seznaniti z real- irim življenjem (N^aljevstnje s 4. strani) delovnih mestih v gospodarskih organizacijah, ki so bila še pred nedavnim 45 »/o neadekvatno za- sedena. Konferenca je za novega pred- sednika ObK ZMS Ormož izvolila ANTONA PRAPROTNIKA, soci- alnega delavca in za sekretarja ObK ZKS Ormož MARTO KOR- PAR, pravnico. Za delegata za zvezni kongres ZM je bil izvoljen novi predsednik ObK ZMS An- ton Praprotnik. Na občinski koferenci so tako mladinci kot gostje povedali mar- sikaj bolečega in problematičnega, ki se v sedanjem času konkretno v ormoški občini odraža v delu in življenju mladine. Nakazane so bile določene naloge za vsa mla- dinska vodstva, za razreševanje problemov, ki pa bodo možni le ob vsestranski pomoči vseh druž- benih faktorjev. Delo z mladino pa predstavlja zaradi že navede- nih vzrokov, eno najvažnejših vprašanj tako organizacij SZDL. komunistov in vseh družbenih de- javnikov. Občinski komite bo lah- ko uspešno delal, če bodo vsi ti odgovorni za mladino. -p Proslave dneva republi- ke (■Nadaljevanje s 5. strani) like, kot je bila lani in letos, ne pomnimo. Kaj pomagajo še tako skrbne priprave za prosla- vo, ko pa ni zanimanja zanje? Ali smo res vsega tako naveli- čani, da .se niti več ne spomnimo datuma 29. november 1963, ki je za našo mlado, socialistično do- mkov i no najpomembnejši! TE! EViZrJSKE ANTENE NA SLAMNATIH STREHAH SLOVENJEGORIŠKIH DOMAČIJ Slovensike gorice že od nek- daj obravnavamo kot paisivno območje v republiki. Blatni klanci in ozki kolovozi, ki vo- dijo k po večini s slamo kritim domačijam, ki so prilepljene ob strma z vinsiko trto porasla po- bočja, nam žal še vedno priča- jo, da je temu res taiko. Dobro poznamo kruto borbo našega slovenjegoriškega kmeta, kočar- ja in nekdanjega viničarja, ki se je boril in se še vedno bori za to, da bo njegov skopi kos kruha večji in okusnejši in da bo rumeni ilovnati zemlji iztr- gal vse, kair mu laihko prinese lepšo prilhodnost. Kdo ne pozna žalostne, a vendar resnične zgodbe onemoglega, za delo ne- sposobnega očeta in maitere, ki sita na stera leta navzlic števil- ni družini ostala sama s svojo borno kočo in s posestvom, ki ga sama ne moreta obdelovati? Kmečka mladina je do pred ne- davnim trumoma bežala v me- sto — v industrijo, mnogo pa jih je odšlo tudi na delo v tu- jino. Ugotovili simo, da je bila ta ekonomska emigracija do ne- ke mere nujna kot posledica re- rešitve socialnoekonomskega sitanja. Vendar pa danes ugo- tavljamo, da je vse to rodilo posledice, ki se v pozitivnem ali negativnem smislu pojavlja- jo v Slovenskih goricah in tudi drugod. Kolo zgodovine se neusmilje- no vrti naprej. Znanost in teh- nika z naglim tempom prodira- ta na najrazličnejša področja našega življenja. Skoraj na vsa- kem koraku se srečujemo z ne- usmiljeno zakonitostjo, ko no- vo izpodriva staro, ko se staro prepleta z novim in naprednej- šim. Prav v tem pogledu se mi je letos ob vrnitvi iz armade po- nudil v domači vasi zanimiv prizor. Na petih po večini s sla- mo kritih hišah so se kot sim- bol napredka, ki je prodrl tudi v najbolj pasivna območja Slo- venskih goric — ponosno dvi- gale televizijske antene. Ce upoštevamo, da iima vas 47 hišnih številk, nam ni težko izračunati, da ima vsako deveto kmečko gospodarstvo svoj tele- vizor, ali še bolj točno rečeno, da pride en televizor na okrog 37 prebivalcev. In če pri tem upoštevamo še jugoslovansko povprečje, ki je televizor na 25 prebivalcev, je zgoraj navedeni podatek za socialnoekonomske razjnere Slovenskih goric in konkretno za Botkovce več kot presenetljiv. Res je, da so si televizorje nabavila predvsem gospodarstva od katerih so po- samezni člani zaposleni v doma- čih ah pa v sosednih avstrij- skih delovnii organizacijah, vendar pa nas to ne sme motiti. Tudi naši kmečki ljudje se za- vedajo, da je njihov televizor, stisnjen v kotu skromne kmeč- ke sobe, njihovo okno v svet. skozi katerega bodo seznanjeni z vsemi dogoaki doma in v tu- jini. Marsikdo si bo morda ob na- vedenih podatkih mislil, da te- levizorji v Slovenskih goricah ne bodo in ne morejo rešiti njihovega socialnoekonomisfeega vprašanja. Res je, morda bi bi- lo boljše, če bi orihranjena sredstva invesitirali za nakup kmetijskih ;trojev, umetnih gnojil popravilo hiše ali kaj podobnega, kar bi lahko bolj neposredno izboljšalo njihove življenjske pogoje. Toda nedr- znimo si jim tega očitati, pusti- mo jim njihovo tihožitje in te- levizijski zs.-slon, ki jih prav ta- ko bogati z novim in napred- nejšim, kar bodo morda že ju- tri poizkušali vnesiti v izboljša- nje svojega gospodarstva. Tu smo pa zares poklicani, da jim nudimo potrebno potnoč in na- svete. Bližajoči se dolgi zimski ve- čeri bodo odslej za njih krajši in zanimivejši. Ob gledanju kmetijskih oddaj bodo morda sklenili, da bodo spomladi zasa- dili novo sorto krompirja in koruze ter se odločili za drugač- no — sodobno agrotehniko. Večji pridelki v km.etijstvu in televizijske antene na slamna- tih strehah pa bodo mimoidočim molče govorili, da je tukaj kruh sicer trd, vendar domač in oku- sen. Jože Slodnjak TV SPORED od 10. do 16. dec. 1967 NEDELJA, 10. DECEMBRA 9.25 Poročila. 9.30 Kratek film- 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Popev- ka, beat, jazz. 11.10 Kalejdoskop. 11.30 Junaki cirkuške arene Nedelj- sko popoldne. 18.25 Karavana. 18.55 Cikcak. 19.10 Dolgo vroče poletje. 20.00 TV dnevnik. 24.45 Cikcak. 20.50 TV magazin. 21.50 TV dnevnik II. PONEDELJEK, 11. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 10.40 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 11.40 TV v šoli — kulturni spomeniki. 16.10 Angleščina — ponovitev. 16.55 Po- ročila. 17.00 Mali svet. 17 25 Risanke. 17.40 Kje je, kaj je? 17.55 TV obzor- nik. 18.20 Slovenska dialektologija po I. svetovni vojni. 18.45 Zdrav- stvena oddaja. 19.00 Zimski športni centri pred sezono, 19.15 Tedenski športni pregled. 19.40 Dan človečan- skih pravic 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 TV drama. 21.40 Teme z variacijami. 22.10 TV dnevnik II. TOREK, 12. DECEMBRA 9,40 TV v šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 18.35 Film za otroke. 18.50 Svet na zaslo- nu: Grčija — vest človeštva. 19.30 TV obzornik. 20 00 Cikcak. 20.10 Smrklja — poliski film, 2140 Kul- turna panorama. 22.20 Zadnja poro- čila. SREDA, 13. DECEMBRA 17.on Poročila 17,03 Lutkovna igra. 17.25 Poljudno znanstveni film. 17.55 TV obzornik 18 15 Ne črno. ne belo. 19.00 Reportaža 19.:?0 Mozaik krat- kega filma: Milienko Strbac. 20.00 TV dnevnik 2n,30 Cikcak. 20 40 An- ton Funtek: »Tekma«, 2130 Koncert trobentarja D Gojkoviča z orke- strom. 22.10 Zadnja poročila. ČETRTEK. 14. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Angleščina. 16 10 TV v Soli; Kulturni spomeniki. 17,05 Poročila. 17.10 Tiktak: Deklica in sonček. 17.25 Slike sveta 17.55 TV obzornik, in.15 Kalejdoskop. 18 35 Gost v stu- diu. 19.00 Dežurna u!ica 19 40 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Aktu- alni razgovori. 21.30 Rezerviran čas. 21.40 TV drama 22.40 TV dnevnik II. PETEK. 15. DECEMBRA 9,40 TV v šoli. 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe. n.Of, Poročila. 17.10 Oddaja za otroke. 17 55 TV obzornik. 18.15 Mladinski koncert 19.05 Sve- tlobni žarek — veliki dosežek zna- nosti v .TLA. 19 35 Cikcak. 19.40 Ak- tualna tema: Organizacija zdrav- stvene službe. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak 20.40 Dotik zla — ame- riški film. 22.10 Zadnja poročila. SOBOTA, 16. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 17.00 Dežurna ulica. 17.40 Vsako soboto. 17.55 TV obzor- nik. 18.15 Marjan Belina: Užaljeni medvedek 19.15 Oživliene freske. 19.40 Cikcak 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20,40 r,iubezcn, oh ljubezen! 21.30 Junaki cirkuške arene. 22,00 Gideon. 22.50 Zadnja poročila. S FILMSKEGA PLATNA Na televiziji in na filmskem piamu so zmerom bolj priljub- ljene krimuiaike, v katerm nežni spol dobiva večno pomembnejše vloge. Večkrat se mora le-ta na- učiti za te vloge tudi najrazlič- nejših trikov, rokovanja z orož- jem itd. Mlada in prikupna an- gleška Igralka DIANA RIGG se je za vlogo Emme v televizijski kriminalki »Z dežnikom, šarinom in klobukom« zelo dobro pripra- vila, saj je glavno vlogo (moško glavno vlogo je odigral Patrick MacNee kot John Steed) odlično odigrala, Na sliki: Diana Rigg v televizijski kriminalki »Z dežni- kom, šarmom in klobukom«. DON JUAN Jure je zelo rad zahajal k drugim ženskam, svojo soprogo pa je »ču- val«. Ko je povsem nepričakovano umrl. ga je' žena za kazen, ker jo je za- postavljal, dala pokopati golega. To- da čez tri tedne se je pokesala; ho- tela je pokojnega soproga obleči, zato je skupno z grobarji odprla grob in krsto. Lahko si zamislite njeno zaprepa- denost, ko je našla krsto prazno, v njej pa listek z napisom: »Sem pri Ivanki, tri grobe naprej.« KINO KINO BUCKOVCI 8 decembra luj^oslovanski film POGLED V ZENICO SONCA; 10. decembra ameriški barvni film ZLATO SEDMIH GRICEV. KINO GORISNICA 10. decembra ameriški film RAZ- TRESENI PKOFESOR. KINO ORMOŽ 10. decembra ameriški film HAD; 13. decembra nemški film TOLPA GROZE. KINO LJUTOMER 9. in 10. decembra nemški barvni film POSLEDNJ.^V JEZA V SAN- TA CRUZ; 13. in 14. decembra francoski film MELODIJA V KLE- TI. KINO PTUJ 8. in 9. decembra francoski bar- vni kinemaskopskl film NAIV- NEŽ; 10. decembra ameriški bar- vni kinemaskopskl film POPOL- DANSKO STRELJ.^NJE; 11. in 12. decembra ameriško-jugoslovanski barvni kiremaskopski film GRE- MO V MESTO; 13. In 14. decembra francoski film CILJ 500 MILIJO- NOV. KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU 10. decembra amer.ški film PET OSTRIŽENIH ZEN.A. KINO VELIKA NEDELJA 19. decembra amerižlii film HAD. G W. BORTH Gospa inšpektor ludi ni od muli Inšpektor Tom Connally iz Scotland Yarda je ležal s pre- hladoin v postelji, pil bezgov čaj in se potil. Ko je zabrnel tele- fon, je mrs. Connally brž vzela slušalko in se oglasila namesto moža. Pri aparatu je bil detektiv seržant Andrews: »Mrs. Connally? Nujen primer! Umor v Linden Lane!« »Kaj pa je, draga?« je sopihal inšpektor in se poskušal izmotati iz svojih ovojev. »Ostani pri miru,« ga je zavr- nila žena. »Halo. seržant, moj mož danes ne more nikamor. Pre- hlajen je. Kdo pravite, da je bil umorjen? Profesor Mac Intosh v svoji hiši v Linden Lane? Kcaj? Zjutraj ob šestih? Toda zdaj je že devet. Kaj pa ste mečkali ta- ko dolgo?« Seržant Andrews se je zadri v telefon: »Gospa, pri vsem spo- štovanju do vas bi mi bilo ven- dar ljubše, če bi govoril z va- šim možem. Ze prvo uro po umo- ru sem bil na mestu zločina. Pred hišo umorjenega pa sem se spotaknil ob bananin olupek in sem moral vsa pota obhoditi še- paje. Nekatere sem že aretiral, a brez inšpektorja ne znam na- prej. Prosim, pokličite ga na te- lefon.« »Draga.« je stokal inšpektor v postelji, »oh. draga', daj vendar sem telefonsko slušalko!« »Jezik za zobe,« je zavpila mrs. Connally. »Ne, ne, seržant, nisem mislila vas. Pripovedujte naprej, koga ste aretirali?« »Tu v Scotland Yardu imam go- spodinjo umorjenega, neko mrs. van Dyke, potem nečaka umor- jenega, Jamesa Crakerja, kur- jača Nortona, hišnega zdravnika C.T. Moorelanda in še neki sum- ljiv subjekt, čigar identitete še nismo dognali. Našli smo ga v kleti za premog. Morda je kak vlomilec . . .« »So bili vsi, ki ste jih priprli, v hiši umorjenega?« Seržant Andrews je vzdihnil: »Vi z vašimi vprašanji mi boste naredili še luknjo v želodec, mrs. Connally. Ce že morate vse tako natanko vedeti, izvolite: nečak je bil v svojem stanovanju v Tottenhamu, dr. Mooreland na praksi, v hiši so bili le kurjač, gospodinja in mož v kleti. Ce bi zdaj vendarle inšpektor . . .« »Hudiča, vendar,« se je zdaj inšpektor v postelji razjezil ves rdeč v obraz, »zdaj pa hočem ve- deti, presneto!« Brez usmiljenja mu je žena spet zagrozila: »Jezik za zobe!« — »Ne, ne vi, seržant. Poslušajte in storite potem, kar vam bom zdaj- le rekla. In brez ugovora Spravite takoj gospodinjo v sosednjo so- bo in ji ukažite, da vsem osum- ljencem sleče hlače!« Seržant je zastokal: »Ce jaz ne bom znorel! Kaj pa mislite?« Nekaj časa je bilo tiho, nato se je pri telefonu spet oglasil ser- žantov glas. tokrat nejevoljno in užaljeno: »Mrs. Connally! Hla- če slečene! Nobenega orožja ni- kjer, če to mislite. Le nečak umorjenega ima lahko podplutbo nad desnim kolenom.« »Izvrstno,« se oglasi mrs. Con- nany, vsa navdušena. »Morilec je nečak. Bil je tudi na kraju umo- ra. Verjetno se je spotaknil na isti bananini lupini kot vi. Ser- žant! Obdolžite ga kar naravnost! Blufirajte!« V telefonu je bilo slišati glasen krik, nato se je seržant spet oglasil: »Mrs. Connally! Nečak je pravkar priznal umor!« Zadovoljno je mrs. Connally položila telefonsko slušalko na vilice, grajajoče pogledala svo- jega razjarjenega moža in rek- la: »Kar lepo mirno leži naprej. Nekdo je bil pač umorjen, a sem krivca že odkrila. Sploh pa je to otroško igračkanje, razjasniti kak umor. Rada bi le vedela, za- kaj vas. butce, v Scotland Yarcu plačujejo.« Stran 8 TEDNIK - pftek. s Horemhra 1%7 Stran 8 RADIJSKI PROGRAM od 10. do 16. dec. 1967 NEDELJA, 10. DECEMBRA 6.00—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 6.0&—6.20 Poročila. 630 Informa- tivna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 7.30—7.45 Za kmetijslie proizvajalce. 7.50 Infor- mativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.50 Neka] skladb za otroke. 9.00 Poročila. 9.05 Poslušalci čestitajo 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in de- la. 10.45—11.50 Lepe melodije. — vmes ob U.uO-11.15 Poročila. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.00 Poročila. 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00 Poro- čila. 13.15 Operetna glasba 13.40 Re- portaža. 14.00—15.00 Lahka glasba — vmes ob 14.30—14 45 Humoreska ted- na. 15.00 Poročila. 15.05 Športno po- poldne. 17.00 Poročila 17.05 Tri oper- ne arije 17.30 Radijska igra. 18.30 Ludvvig van Beethoven. 19.00 Lahko noč otroci! 19. 10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19 30 Radijski dnevnik 20.00 V nedeljo zvečer. 22.00 Poročila. 22.15 Serenadni ve- čer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK. 11. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po- ročila. 5.30 Svetujemo vam 5.45 In- formativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski In televizijski spored 14.00 Poročila. 14.05 Veliki zabavni orkestri. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.25 Glasbeni in- termezzo 15.40 Zbor »Lira« iz Kam- nika. 16.00 Za vas. 17 00 Poročila. 17.05 Operni koncert 18.00 Poročila. 18.15 »Signali«. 18 35 Mladinska od- daja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otrool! 19.10 Obvestila. 19.15 Orkester Rudiger Piesker. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik, 20,00 simfonični koncert. 22.00 Poročila. 22.10 Radi ste jih poslušali 23.00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 12. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna odda,]a 5.00 Po- ročila. 5.30 Svetujemo vam 5.45 In- formativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in televizijski spored. 14.00 Poročila. 14.05 Pet minut za novo pesmico. 14.35 V tričetrtinskem taktu. 14,55 Kreditna banka Ljub- ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15,40 V torek na svidenje! 16.00 Za vas 17.00 Po- ročila. 17.05 Simfonični orkester. 18.00 Poročila. 18.15 Slovenske na- rodne pesmi. 18.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obve- stila. 19.15 Pojo in igrajo Les Cha- chakas. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska igra. 21.00 Medigra z godali. 21.15 Deset melodij 22.00 Poročila. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni pro- gram JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Li- terarni nokturno. SREDA, 13. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po- ročila. 5.30 Svetujemo vam 5.45 In- formativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in televizijski spored 14.00 Poročila. 14 05 Igramo za raz- vedrilo. 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik- 15.20 Glasbe- ni intermezzo. 15.45 Naš podlistek. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poro- čila. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.00 Poročila. 18.15 Odskočna deska — tretja vrsta, 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč. otroci! 19,10 Obvestila. 19.15 Plesni orkester. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vrhovi operne ooustvarjalnosti 22,00 Poročila, 22 10 Za ljubitelje jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 14. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00'Po- ročila. 5.30 Svetujemo vam 5.45 In- formativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in televizijski spored, 14.00 Poročila. 14.05 Izbrali smo vam. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Mali recitali. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila, 17.05 Simfo- nični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19,15 V ritmu sambe. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radi.i- ski dnevnik. 20 00 Domače pesmi in napevi. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni intermezzo. 22 00 Poročila. 22.10 Komorni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 15. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! - vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po- ročila. 5.30 Svetujemo vam. 5.45 In- formativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in televizijski spored. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Po- ročila. 14.05 Valčki in uverture. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljai«. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kul- turni globus. 16.00 Za vas. 17.00 Po- ročila. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po željah. 18.00 Poročila. 13.15 Zabavna glasba. 18 45 Na med- narodnih križpotjlh. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19,15 Plesni orkester. 19.25 Pet minut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Glasbeni cocktail. 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21.15 Od- daja o pomorščakih, 22.00 Poročila. 22.10 Dve partitur! Bartoka. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA. 16. DECEMBRA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! - vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po- ročila. 5.30 Svetujemo vam. 5.45 In- formativna odda.ia. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja 8.00 Poročila — radijski in televizijski spored 14.00 Poročila. 14.05 Od melodije do melodije. 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana. 15.00 Radi.iski dnevnik. 15.20 Zabavni intermezzo 15.45 Naš pod- listek. 16.00 Vsak dan za vas. 17.OC Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17 35 Igramo beat! 18.00 Poročila. 18.lE Pravkar prispelo, 18.50 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč. otroci! 19,IC Obvestila 19 15 Pevka Ivanka Kra- ševec 19.25 Pet minut za EP, 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Revijski in plesni orkester 28.30 Zabavna ra- di.iska igra. 21.00 Veseli zvoki. 21,30 Iz tonoteke radia Koper 22,00 Po- ročila 22,10 Oddajs za izselience 23,00 Poročila. 23 a5 S plesom in pe- smijo v novi teden. 01.00 Zadnja poročila. Delavska univerza Ptuj Delavska univerza Ptuj in kmetij- ski kombinat Ptuj, obrat za koope- racijo Jože Lacko, Perutn.na Ptuj, obrat za kooperacijo Hajdina, in kmetijska zadruga »Dravsko polje« Lovrenc na Dravskem polju organi- zirajo PREDAVANJA V IZOBRA- ŽEVALNIH CENTRIH: PETEK, 8. DECEMBRA JURSINCI. - Zdravstvena zaščita pri pitanju govedi in prva pomoč. Predava dipl. vet. Bogdan Lah ob 18. uri v šoli. M.ARKOVCL — Varstvo rastlin v rastlinski proizvodnji. Predava dipl. inž. Egon Zoreč ob 18.30 v šoli. GORISNICA. — Prostor in okolje pri proizvodnji brojlerjev Predava inž. Anton Pucko ob 18. uri v šoli. SOBOTA, 9. DECEMBRA CIRKULANE. — Zdravstvena za- ščita pri pitanju govedi 'n prva po- moč. Predava dipl. vet. Bogdan Lah ob 17. uri v šoli. PONEDELJEK, 11. DECEMBRA STOPERCE. — Zdravstvena zaščita pri pitanju govedi in prva pomoč. Predava dipl. vet. Bogdan Lah ob 18. uri v šoli. CIRKOVCE. — Krmila in krmlje- nje brojlerjev. Predava dipl. inž. Franc Vraber ob 18.30 v šoli. IIAJDINA. — Cilji kooperacije in prodaja brojlerjev. Predavata Maks Kampl in dipl. oec. Franc Tomanič ob 18. url v šoU. TOREK, 12. DECEMBRA MARKOVCI. — Uporaba umetnih gnojil v rastlinski proizvodnji. Pre- dava inž. Matko Žemljic ob 18.30 v šoli. PODLEHNIK. — Cilji kooperacije in prodaja brojlerjev. Predavata Maks Kainpl m dipl oec. Franc To- manič ob 18. uri v šoli. GORISNICA. — Krmila in krmlje- nje brojlerjev. Predava dipl. inž. Franc Vraber ob 18. uri v šoli. LOVRENC. — Zdravstvena zaščita pri pitanju govedi in prva pomoč. Predava dipl. vet. Vladimir Vrečko ob 18. uri v zadružnem domu — klub občanov. SREDA, 13. DECEMBRA DESTERNIK. — Pitanje telet do 200 kg, finiš pitanja do 400 kg. Pre- dava dipl, inž. Stanko Korenjak ob 18. uri v šoli. M.AJSPEKK. — Zdravstvena za- ščita pri pitanju govedi in prva po- moč. Predava dipl. vet. Bogdan Lah oh 18.30 v Soli. HAJDINA. — Tehnologija pri pro- izvodnji brojlerjev. Predava dipl. inž. Slavko Brglez ob 18. uri v šoli. ČETRTEK, 14. DECEMBRA VIDEM. — Zdravstvena zaščita pri pitanju govedi in prva pomoč. Pre- dava dipl. vet. Bogdan Lah ob 18. uri v šoli. PODLEHNIK. — Tehnologija pri proizvodnji brojlerjev. Predava dipl. inž. Slavko Brglez ob 18. uri v šoli. CIRKOVCE. — Bolezni brojlerjev in zdravstvena zaščita. Predava mag. vet. Franc Kac ob 18.30 v šoli. LUNINE SPREMEMBE IN VRE- MENSK.A NAPOVED ZA CAS OD 9. DO 17. DECEMBRA 1967 Prvi krajec bo v petek, 8. decem- bra, ob 19. uri. Napoved: Med 8. in 12. decembrom bo poslabšanje vremena. Od srede, 13. decembra, dalje bo lepo vreme in mrzlo. Alojz Cestnik NESREČE IZ ORMOŽA V torek, 28. novembra, se je ob 10.30 pripetila prometna nesreča v vasi Loperšiče med voznikom oseb- nega avtomobila Jankom Kuštrom. roj. 1337, stanujočim v Središču oh Dravi 253, in voznikom osebnega avtomobila Antonom Bernjakom, roj. 1930, stanujočim v Središču ob Dravi 100. Pri nesreči je nastala ma- terialna škoda v višini 6600 N din. Telesnih poškodb ni bilo. * V petek, 24. novembra, se Je na cesti prvega reda v vasi TrgovišCe ob 7.30 pripetila prometna nesreča med osebnim avtomobilom, ki ga je upravljal Vinko Plohi, rojen 1933, stanujoč v Ormožu, Ptujska c. 23. Pri nesreči je dobil voznik telesne poškodbe: zlomljeno levo lopatico in odrgnine na desnem kolku. Materi- alna škoda na avtomobilu znaša 4000 N din. * V sredo, 22. novembra, se je oh 10.20 pripetila prometna nesreča v Središču ob Dravi med voznikom tovornega avtomobila, ki ga je vo- zil Jože Korošec iz Murske Sobote, Ljutomerska 18, in osebnim avto- mobilom, ki ga je upravljal Jero- nim Stefič iz Dobrave 614. Skoda znaša 1500 N din. -p PROMETNE NESREČE Dne 6. decembra ob približno 18. uri se je pripetila na cesti drugega reda na koncu gozda pri Zg. Haj- dini težka prometna nesreča. Na cesti je ležalo truplo STANI- SLAVA ZIDARICa v mlaki krvi. Stanislav Zidarič, rojen 1935. leta, zaposlen pri obratu kmetijskega kombinata v Kidričevem, doma v Sp. Hajdini 99, se Je verjetno vračal domov. Ali je šel peš ob kolesu, ali se je peljal, se še ne ve. Njegovo truplo je ležalo sredi ceste, nekaj vstran pa njegovo kolo. . Po znakih sodeč, ga je najverjet- neje povozilo motorno vozilo, ki ga pa ni bilo na prizorišču nesreče. Organi milice preiskujejo vso za- devo in po obdukciji Stanislava Zi- dariča bodo lahko ugotovili kakoi je prišlo do nesreče, seveda kolikor ne bodo prej našli pobeglega voz-j nika oziroma kolikor se ne bo sara^ javil organom milice. -b 28. novembra se je ob 17.15 pripe- tila v Bukovcih manjša prometna nesreča med kolesarjem Martinom Povodnikom iz Stojnc in voznikom tovornjaka Bojanom Stebnlkom iz Meže 42. Poškodb ni bilo. škoda na tovornjaku pa znaša okrog 3500 no- vih dinarjev. Na Zagrebški cesti v Ptuju je pri- šlo 28. novembra ob 6.45 do promet- ne nesreče med voznikom fička Jo- žefom Hentakom iz Lancove vasi 16 in mopedistom Alojzem Repičem iz Lancove vasi 37. Poškodb ni bilo, škoda na mopedu znaša 300 no- ' vih dinarjev, na fičku pa 100 novih ^ dinarjev. V Ptuju se je na Mariborski cesti pripetila 28. novembra ob 9.30 lažja inrometna nesreča vozniku zastave I 1300 Milivoju Kolariču iz Zagreba. Poškodb ni bilo. škode pa je za 2500 ■ novih dinarjev. i Na Ormoški cesti v Ptuju je pri- šlo 2. decembra ob 17.15 do lažje I prometne nesreče, ko se je voznik brez dovoljenja Janez Šegula iz Domave zaletel s kombijem nemške registracije v pročelie hiše št. 1 i Škode je za okrog 1000 novih di- narjev. SiGvnostna akademijo v Markovcih Na predvečei praznika republike je bila v Markovcih slavnostna aka- demija, kl so jo pripravile družbe- nopolitične organizacije s sodelova- njem osnovne šole in TVD Partiza- na. Prireditev je bila namenjena v po- častitev dne/a republike in 50. ob- letnice oktobrske revolucije ter 35. obletnice telesnovzgojne dejavnosti v tem kraju. Prvi del je obfeegal kulturne točke, drugi del pa telo- vadne. O pomenu dneva republike In obletnici oktobrske revolucije je govoril Alojz Solina, o razvoju in obletnici telesne kulture pa Alojz Simonič. V prvem delu programa je nasto- pil šolski pevski zbor, ki je zapel nekaj borbenih pesmi. Učenci šole so zelo doživeto recitirali Hlapca Jerneja. Nastopila je tudi {jodba na pihala, ki dolgo vrsto let spremlja kulturno življenje v Markovcih. Drugi del akademije je obsegal telovadne točke, v katerih so nasto- pali vsi oddelki. Izstopali so pred- vsem pionirji v parterju, mladinci v preskoku čez mizo, in članice z vajami s kiji. V zadnji točki so na- stopili člani in članice z narodnimi plesi ter ogreli s svojo živahnostjo poslednjega gledalca v dvorani pestrost telovadnih točk je skrbel ansambel »Veseli batači«, ki že več let sodeluje v okviru društva Par- tizan. Na tej akademiji je predsednik komisije za rekreacijo pri občin- skem .sindikalnem svetu Ptuj Albin Pišek podelil društvu prehodni po- kal občinskega sindikalnega sveta v trajno last, kot najboljšemu vaške- mu »Partizanu«. Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj, pa je podelila društvu in najbolj zaslužnim delav- cem in organizatorjem priznanja in plakete. Priznanja so prejeli: Alojz Simonič, Janez Horvat, Franc Kola- rič, Gvido Cepin. Alojz Solina, Stanka Kovačič, Danica Kline, Mar- tin Mikša in Konrad Bezjak. Markovčani so do zadnjega kotič- ka napolnili veliko dvorano v za- družnem domu in z udeležbo pri- spevali svoj delež k pomembnim obletnicam. Poleg predstavnikov občinskega TK Ptuj in občinskega sindikalnega sveta se je svečane akademije udeležil tudi sekretar ob- činske konference SZDL Miha Ko- larič in drugI predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij. OP »Švejk« gledališča iz Ce- lja v Ptuju v ponedeljek, 18. decembra, bo gostovalo v Ptuju Slovensko ljudsko giedališče iz Celja z de- lom »Svejk v II. sivetovni vojni« v Brechtovi predelavi. Mladinska predstava bo ob 15.30, večerna za odrasle pa ob 19.30. Vstopnice lahko rezervirate v gledališki pisarni (vhod zadaj) osebno ali pa po telefonu 77 494. AMATERSKO GLEDALIŠČE PTUJ uprizori v četrtek, 14. decembra, ob 19.30 Župančičevo tragedijo VERONIKA DESENIŠKA Zadnja večerna predstava! PROBLEMI OTROŠKEGA VARSTVA (Nadaiijevainje s 3. sitraini) dejal: »Čutim da oomen dru- žine pri vzgoji otrok odmira. Od takrat, ko sta bila oba star- ša doma, ali vsaj eden, so mini- la leta. Zato so jitroci vse bolj prepuščeni šoli in cesti Vemo pa, da naše šole še niso v sta- nju zadržati učencev ves dan v šoli.« Nekoliko bolj kot varstvo šolskih otrok, je urejeno var- stvo predšolskih otrok. V večjih krajih so otroški vrtci, je pa vprašanje kapacitet. Vsekakor ne moremo biti zadovoljni s stanjem, če imaimo v občini, ki šteje več kot 30.000 prebival- cev, v otroških varstvenih usta- novah razpoložljivega prostora le za 250 otrr.k. Toda Slovenska Bistrica ni osamljen primer, koliko je še občin in krajev, kjer niso v nič boljšem poio- žaju. Na sestaaikih članov delovnih organizacij se vedno pogosteje pojavljajo vprašanja glede var- stva predšolskih otrok. K reše- vanju te problematike pa silijo tudi podrHki o naraščanju mla- dinske delinkventnosti, ki po svoje opozarjajo, da bo treba hitro in temeljito ukrepati. ŠAHOVSKE VESTI Pred kratkim se je končal dvo- krožni turnir peterice prvouvrSčenih igralcev z letošniega prvenstva društva. Na turnirju so bili dose- ženi naslednji rezultati: Bohak — Podkrajšek 2:0, Bohak — Majceno- vič 1,5:0.5, Bohak — Rudolf 1,5:Q,5, Bohak — Rožič 2:J. Podkrajšek — Majcenovlč 2:0, Podkrajšek — Ru- dolf 1,5:0,5. Podkrajšek — Rožič 1,5:0,5, Majcenovlč — Rudolf 1,5:0,5, Majcenovlč — Rožič 2:0, Rudolf — Rožič 2:0. Končni vrstni red: Bohak 7 točk, Podkrajšek 5, Majcenovlč 4, Rudolf 3,5 in Rožič 0,5 točke. * Na turnirju tretjekategornikov, na katerem sodeluje 12 udeležencev, vodijo pred koncem turnirja inž. Kneževič, Pijan in Skarja, ki imajo realne izglede za osvojitev druge kategorije. * Na rednem mesečnem brzoturnlr- ju za november je zmagal Podkraj- šek, ki je dosegel 11,5 točke, drugo mesto pa je presenetljivo zasedel prof. Cič z 11 točkami. Sledili so: Bohak 9 točk, inž. Kneževič 8, Ro- žič 7,5, Seruga, Majcenovič in Per- nat po 7, Skarja 6, Fijan in Pešl po 5,5 točke itd. Ekipa SD Ptuj je sodelovala na ekipnem brzoturnlrju v počastitev dneva republike v Mariboru ter med desetimi ekipami presenetljivo osvojila drugo mesto, za kar je pre- jela lep pokal. Za SD Ptuj so na- stopili: Majcenovič, prof. Clč, inž Kneževič, Fijan in Skarja. Končni vrstni red: Celje 29 točk, Ptuj 23,5. Maribor 23, Kovinar I 22.5. Fram 19. Kovinar II 17, Ruše 13,5 točke itd. Za SD Ptuj je dosegel največ točk inž. Kneževič (6,5) ter Majcenovič in prof. Cič (po 6). * Ljubitelje šaha vabimo, da se udeležijo rednih igralnih večerov, ki so vsak ponedeljek in petek od 18. ure dalje v domu Franca Kram- hergerja. ,.„^....^,.,, '^i- Nesrečo ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: BRANKO PERSUH (1952), LeSje 43, si je pri delu poškodoval desno roko; IVANA ANTONIC (1926), Ki- dričevo 2, je padla in si poškodovala levo roko: TEREZIJA KOKOT (1899), Tibolci 29, si je pri delu poškodo- vala desno nogo; MARIJA DO- MAJNKO (1954), Mala vas 35. je pa- dla in si poškodovala levo roko; MAJDA GRABROVEC (1926), Jam- no 63, je padla in si poškodovala glavo; MARJAN LUTERSMID (1955), Lača ves 11, se je z žico zbodel v levo roko; J02EF CEH (1908), Lo- čič '13, je padel s hleva in si poško- doval hrbtenico; HELENA LUK- .MAN (1888), Kog 41, je padla in si poškodovala levo nogo; FRANCU PLOHLU (1951), Bukovci 79, je kra- va poškodovala desno nogo: FRANC NIDERL (1939). Juršinci 50, se je s koso vrezal v desno roko; IZTOK MAJCENOVIČ (1961), Kidričevo 8, ie padel in si poškodoval ustno vo- tlino; BRANKA PODGORELCA (1964), Hum 43, je ugriznil pes in mu poškodoval glavo; MARJETA STRE- LEC (1946), Markovci 8, je padla in si poškodovala desno nogo: ANTO- NIJA JURGEC (1910), Gradišče 113, je padla s podstrešia in si poškodo- vala levo roko; FRANC VIDOVIC (1926), Mariborska 44, se je poškodo- val pri prometni nesreči; BER- NARD DOBLJEKAR (1952). Kidri- čevo 22. je padel in si poškodoval glavo: SILVA FRIDL (1949), Rogoz- nica 52, je padla in si poškodovala nogo; J02E HALOZAN (1928), Pnd- lože 100, se ie vsekal v levo roko; IVAN BIZJAK (1898). Pavlovski vrh 42. je padel in se poškodoval po telesu; JANEZ KOROŠEC (1907), Sveča 20, je padel in si poškodoval glavo; MARIJA PETEK (1930), So- betinci 14.'a, je padla in si poškodo- vala levo nogo; FRANC POTOČ- NIK (1905), Trdobojci 3, je padel in si poškodoval glavo in desno roko; MARTIN LAMPRET (1928), Stoper- ce 65, se je z motorno žago poško- doval; ALOJZ MUZEK (1932), Sela 18, se je poškodoval pri delu v goz- du; CECILIJO KOVACiC (1925), Apače 112'a, je mož poškodoval po telesu; FRANCA MESARCA (1956), Vičanci 79, je na lovu nekdo ob- strelil v glavo: FRIDERIKA VAU- POTICA (1914), Lancova vas 48, je krava poškodovala po obrazu; MA- RIJA LEVICNIK (1930), Rabelčia vas 3'b, se je z nožem vrezala v levo roko. O hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v četrtek, 22. no- vembra, ob 18.41 v Ljutomeru na nezavarovanem železniškem prehodu pri novi vinski kleti, med poltovornim avtomobilom MB 108-70 in osebnim vlakom, ki jc peljal iz Ljutomera proti Žero- vincem, in v kateri sta izgubila življenje šofer avtomobila Franc Vozlič iz Zamu.šan pri Ptuju in sopotnik Janez Lutarič iz Ptuja, Prešernova 17, smo že poročali. Posnetek prikazuje reševanje ponesrečencev nekaj minut po nesreči. NAJRACSONALNEJŠE GO- SPODARITI namo, da bo realizacija skupnih proračunskih dohodkov le za 3,5 odstotka ugodnejša, kot smo predvidevali v letnem proraču- nu. — Kakšna je struktura prora- čunskih dohodkov in iz katerih vi- rov SI obetate večje dohodke? Struktura proračunskih do- hodkov proračuna občine Ptuj je specifična. V strukturi prora- čunskih dohodkov predstavljajo znatno postavko prispevki in davki zasebnega sektorja: kme- tijstva, obrti in gostinstva. Med dohodki prevladujeta prispevka iz osebnega dohodka iz delov- nega razmerja, na katere odpade 40 odstotkov in prispevek iz kmetijske dejavnosti, na kate- rega odpade 25 odstotkov skup- nih proračunskih dohodkov. Na prometne davke, upravne in sodne takse odpade skupno 26 odstotkov vseh proračunskih dohodkov. Na vse ostale dohod- ke odpade komaj 9 odstotkov. Povečanje dohodkov, ki nam omogoča predviden rebalans proračuna, pričakujemo pred- vsem pri davkih. Med te prište- vamo zlasti davek od prometa blaga na drobno in davek od alkoholnih pijač v trgovini. Predvsem sta se povečala pro- metni davek od alkoholnih pi- jač v trgovini in prometni da- vek od plačil za storitve. Pri- spevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo realizi- ran v predvideni višini, prispe- vek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti pa bo za 4 odstotke nižji, kot smo raču- nali v začetku leta. Na nižjo re- alizacijo tega prispevka so od- ločilno vplivali odpisi zaradi elementarnih nezgod in olajšave za mladoletne in za delo ne- zmožne osebe. — Na katerih področjih so po- trebe in zahteve po dodatnih sred- stvih najbolj pereče? Kake so re- alne možnosti za njihovo kritje? Potrebe in zahteve po dodat- nih proračunskih sredstvih so velike na vseh področjih. Me- nim, da so upravičene na pod- ročju socialnega varstva, šol- stva in javne uprave. Skupne zahteve daleč presegajo mate- rialne možnosti, ki nam o.nogo- čajo le 85 milijonov starih di- narjev ali 3,5-odstotno poveča- nje skupne proračunske potroš- nje. Od teh povečanih prora- čunskih sredstev bo odpadlo na šolstvo okoli 48 milijonov starih dinarjev. Ta vsota pred- stavlja 4,5 odstotka več sred- stev, kot jih je bilo zagotovlje- no tej dejavnosti z letnim pro- računom. Socialnemu varstvu bo po- trebno povečati sredstva celo za 8 odstotkov, saj so že dosedanje obveznosti presegle planirana sredstva. Na tem področju se najbolj povečujejo izdatki za oskrbnine otrok in odraslih v zavodih. Nekaj sredstev pa bc potrebno dodati tudi za financi- ranje in izdatke državnih orga- nov, ki so v letu 1967 povečali pristojnosti in obseg poslovanja Iz navedenega lahko zaklju- čimo, da se proračunska situa- cija tudi ob koncu leta ni iz- boljšala. Težko je reči, da se bo bistveno izboljšala že v nasled- njem letu. Držati jo bo potreb- no v okvirih gospodarskega raz- voja, ki se v pogojih reforme giblje z nižjo stopnjo rasti. To narekuje vsem uporabnikom in koristnikom proračunskih sred- stev, da bodo zaostrili prora- čunsko disciplino in uvedli naj- racionalnejše gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi ZR Sklad za kulturo deblokiron, toda ... Na svoji zadnji seji je občin- ska skupščina Slovenska Bistri- ca (^eblokirala račun sklada /ca kulturno in prosvetno dejavnost. Potrebe so namreč narekovale to potezo. Toda sredstva še sedaj niso razdeljena. Predsednik sklada Slavko Kovačič je že dvakrat sklical sejo sklada, toda do se- daj še ni bil sklepčen, ker se od sedmih članov niso mogli zbrati vsaj štirje, da bi bili sklepčni. Društva pa čakajo na sred- stva, saj so skupne potrebe zs več kot 23 milijonov starih di- narjev. Od tega je 8 milijonov potrebnih za adaptacijska dela v že obstoječih domovih oziro- ma za kritje neplačanih raču- nov. Za samo kulturno dejav- nost pa je izkazanih potreb za 14,5 milijona starih dinarjev. Sklad razpolaga samo z de- vetimi milijoni. Od tega jc dobil od planiranih proračunskih sredstev 6,5 milijona, od enega promila osebnih dohodkov pa samo 3,5 milijona, čeprav je bilo planiranih 8 milijonov sta- rih dinarjev. Zaradi tega se bo , sklad še enkrat obrnil na pod- jetja, ki še niso poravnala ob- veznosti do sklada za kulturno in prosvetno dejavnost. -b IzobraŽevanje člonov ZK v občini Slov. Bistrica Občinski komite ZK Sloven- sika Bistrica bo sklical v krat- kem posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij, da bi ob- ravnavali izobraževanje član- stva ZK. DU je že izdelala pro- gram izobraževanja ZK in Ob K se je s tem progra- mom strinjal. Po mnenju sekretarja komiteja Alojza Ko- resa je v programu premalo za- jeto delo komunistov v drugih organizacijah ter vprašanje od- nosa do religije. Glede programa višje politič- ne šole pa je bilo izraženo mnenje, da je preobsežen. 100 učnih ur v štirih alii petih me- secih za ljudi, ki so sicer močno obremenjeni z delom, je najbrž preveč. Komite se je zedinil v sta- lišču, da izdela idej.nopolitična komisija dokončen program izobraževanja članov ZK v ob- čini. — b RODILE SO: Ana Fistrovič, Veličane 62 — Mar- jana; Marica Muršek, Jurovci 5 — Stanislava; Marija Prelog, Zagajiči 22 — Stanka; Pavlina Benc, Mihov- Ijan 63 — Marjana; Jožica Murko, Trnovcl 12 — Marjana; Marija Krajnc, Ločič 6 — Janeza; Marija Primožič. Markovci 15 — Hedviko; Rozalija Sirovnik, Lancova vas 30 — Marjana; Majda Poboljšaj, Gaj 17, Slovenska Bistrica — Adolfa; Kristina Kekec, Stojnci 19 — Fran- ca; Katica Vuk, Kidričevo 13 — Zeljka; Erna Mlakar, Spodnji Les- kovec 8 — Franca; Ivanka Murat, Frankovci 35 — Janka; Marija Roj- ko, Bišečki vrh 52 — dečka; Marija Martan, 2vab 29, Ormož — Marjana; Anica Kokot, Hrastovec 29 — Ivana; Ana Kolednik, Brezovec 24 — de- klico; Kristina Slokan, Zerovinci 20 — Marjana; Marija Tušek, Pušenci 6/a — Marjano; Alojzija Hrga, Hva- letinci 14 — Simona; Marija Bala- žič, Stročja vas 26, Ljutomer — Mi- lana; Angela Grabar, Dragovič 49 — Janjo; Kristina Kociper, Trubar- jeva 6 — Štefko; Barbara Križnjak, Brezovec 21 — Jožico; Kristina Me- glic, Prvenci 6 — Marjana; Zofi,j.a Rešek, Starše 23 — dečka; Slavica Bud j a, Trnovci 38 — dečka; Marija Zličar, Ivanjkovci 34 — dečka; Nada Cernenšek. Apače 125 — Bojana; Terezija Pintarič, Gorlčak 30 — Dra- ga in Silva; Ana Cižič, Poljska 4 — dečka; Katarina Drevenšek. Ple- terje 67 — Marjana; Alojzija Sprah, Kicar 108 — Jožico; Gera Potočnik, Zgornji Leskovec 19 — Jožico; Da- nica Žerjav, Salovci 8 — Karmeno; Marija Vilčnik, Prerad 56 — Nado; Marija Meško, Velika Nedelja 14 — Primoža; Marija Ceh, vintarovci 25 — Marjana; Frančiška Peteršič, Hla- ponci 27 — Tatjano; Anica Trafela, Podlehnik 80 — Marijo, Ana Kline, Dolane 25 — Janeza; Ivica Štefanec, Kidričevo naselje 7, Ljutomer — Branka; Ana Mlakar, Gruškovje 98