P osamezne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO »c n»h»i» v M.ri-boru, Jurčičeva ulica št* 4, I. nadstr* UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ■lici st. 4, pritličje desno. Telefon st- 24. — SHS poatnočekovni * račun štsv« 11-787. Na naročila brc* denarja se ne oxva. — Rokopisi se ne vračajo. P6šfnt!H &fMaw v cesta aanasme s*@v. um -75 TABOR Posame zne Številke: N avadne Din —’7S, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vsak dan, rasven nedelje in praznikov, ob 18. eri z datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po pošti D 10-—, za inozemstvo D 18* - , dostavljen na dom O 11'—, na izkaznice D 10’ — inserati po dogovoru. Naroča sc pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. Leto: VII. Za kako ceno bi SIS opustila avtonomijo! Kombinacije o eventuelnem sporazumu SLS z radikali. — Mesto avtonomne Slovenije — birokratsko polovičarsko in zunanji videz. Beograd, 27. oktobra. Kakor izve vaš poročevalec iz krogov, ki stoje blizu Jugoslovanskemu klubu, sta se dr. Sr skic in dr. Korošec doslej v načelu sporazumela zgolj o vprašanju samouprave. Ta sporazum, ki pa seveda še ni meritoren za radikalno stranko oz. vlado, se giblje v sledeči smeri: Ustavna določba o oblastih in oblastni samoupravi se bo službeno interpretirala na ta način, da se bo omogočila združitev dveh ali treh oblasti v eno, če bodo to zahtevali lokalni interesi. Danes pričakujejo povratka dr. Srsliiča iz Sarajeva, nakar se bosta dr. Korošec in dr. Srskič zopet sestala. Pričakovati je, da bo ta sestanek definitivno razčistil vprašanje skorajšnjega vstopa SLS v vladno koalicijo. Včeraj popoldne je bivši mnister za vere dr. Janjič, ugleden pristaš Pašičeve skupine, povabil dr. Korošca na razgovor v skupščinsko knjižnico. Kaj sta oba politika govorila, še ni znano. Kakor se trdi, zahteva dr. Korošec zdru-Ižitev mariborske in ljubljanske oblasti v eno samo veliko županstvo. Radikali si to tako razlagajo, da bi v Mariboru uradoval podžupan, ki bi stvarno vršil funkcije velikega župana, * formelno po bi bil podrejen velikemu županu v Ljubljani. Ta povsem birokratično formelna rešitev bi naj ohranila videz enotne Slovenije. Če bi klerikalci dosegli tak aranžma, bi v njem ugasnil njihov avtonomističen program. Maribor, četrtek 28. oktobra 1926. — Številka: 245. Notranji minister mora pripravljati oblastne volitve ! Zagreb, 27. oktobra. Ministrski predsednik Uzunovic jo izjavil novinarjem, da se naša javnost Preveč bavi z izrazito političnimi zadevami. Izjavil je nadalje, da se je snoči sklenilo nekaj zelo važnega. Notranjemu ministru se je namreč naročilo, da naj izvrši vse priprave za oblastne volitve, ki se morajo izvesti prejkomogoče. Petmesečno povišanje poštnih pristojbin? Nova ljubeznivost HSS. Beograd, 27. oktobra. D^našn.ii »Dom« poroča, da je vodstvo HSS stavilo skupščini predlog, ki se zavzema za to, c]a sc povišanje poštnih pristojbin, ki je namenjeno za pomoč poplavljencem in ki ‘bi po dosedanjem načrtu "veljalo le en mesec, razširi na pet mesecev. Predlog PTavi tudi, da bi se 70 milijonov Din, ki so naloženi v Hipotekarni banki, porabilo za pomoč poplavljencem. Agrarna vprašanje v Dalmaciji ? Beograd, 27. oktobra. Včeraj se je sestal odbor za likvidaci jo agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Predsednikom je bil izvoljen radikal Korruljeriovič, za namestnika dr. Basa-riček in Vojkovič, oba poslanca HSS. Na prvi seji je prišlo do ostrih prerekanj med radikali in radičevci, vendar so se sporna vprašanja rešila v obojestransko zadovoljstvo. p BRBSlBSii OKOLI PAŠIČA. Beograd, 27. oktobra. Snoči se je mudil prometni minister dr. Vasa Jovanovič eno uro pri Pašiču. Domneva se, da je informiral bivšega ministrskega predsednika o razmerah y radikalni stranki. Zborovanje SiS v Mariboru se vrši v nedeljo 31. oktobra 1926 ob pol 10. uri dopoldne v Grajskem kinu. Dnevni red: 1. Poročila nar. posl. dr. P i v k a in min. n. r. dr. Alb. Kram erjao položaju. 2. Zimski delovni program SDS v Mariboru in okolici. 3. Predlogi, želje, nasveti, razno. Somišljenike In prijatelje vabimo k udeležbi. Srezki odbor SDS v Mariboru. «S!fi*28isia!r!BamBBBHisnHS2ffliSBBaBBBaB BCratko — najraovelše Potrjujejo so vesti o vedno večjem zbližanju med Vatikanom in faššstovsko vlado. Mussolini sc trudi prav tako kot vatikanski krogi, da bi se oba nasprotnika pobotala. Med Nemčijo in Francijo se .vrše da-lekosežna pogajanja. O samih pogajanjih ni znamo nič več kot to, da potekajo uspešno. Z njimi bo baje dosedanja napetost popolnoma popustila. Medtem pa se nemška javnost razburja radi povratka Viljema Hohenzollerca v Nemčijo. Nabritanski državni konferenci so se pojavila težka vprašanja: dominijoni, zlasti Južna Afrika, hočejo še bolj prekiniti svoje vezi z Veliko Britanijo in žele imeti celo v zunanjem zastopstvu docela proste roke in lasten konzularni aparat. Dnevna kronika Položaj v Beogradu Prerokovanje, da se sedanja Uzuno-■vičeva vlada ne bo držala, se utegne prav kmalu izpolniti. Vladi se godi tako kot onim pravljičnim pomorščakom, ki so mislili, da so se izkrcali na varnem otočku, pa so kaj kmalu spoznali, da je bil le hrbet ogromnega kita. Rekli so: tu se bomo stabilizirali, ali tla, ki na njih stoji sedanja koalicija, ne morejo biti stabilna. Vladni kit sta Pašič in Radiča. Oba treseta Uzunoviča vsak na svoj način in svojimi nameni. Zdi se, da z napovedanim pomirjenjem med radikali ne bo nič. Sedaj gro vladi samo za to, da spravi pod streho nettunske konvencije, t. j., da reši Ninčičevo zunanjo politiko, če bo spravila tudi še budžet, bo dokazala neverjetno trdovratnost. Ali stabilna ni. Vstop SLS v vlado postaja vedno manj verjeten. Dr. Korošec je včeraj izjavil, da se vendar ne more zahtevati od njega priznanja vidovdanske ustave, ko pa je SLS priznala ustavo de faeto in de jure, ko jo sodelovala v Davido-vičevi vladi. Na včerajšnji seji Narodne skupščine bi imela vlada odgovoriti na interpelacijo dr. Grisogona o vzrokih vladne krize. Vlada pa je iztuhtala neki paragraf po katerem bi bilo vprašanje proti poslovniku. O tem se je razvila debata, tekom katere so vsi opozicijski govorniki branili pravice parlamenta. .Vladna večina pa je, kajpa, vztrajala pri svojem. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo o tem, da bi se izvedle volitve v oblastne skupščine že v januarju sklenilo iU’ sta*neffa pa se 111 v— Smrtna kosa. Umrl jc v Sisaku včeraj gosp. Janko P- •. -železniški uradnik, ,v starosti 33 let. Pogreb ranjkega, ki je bil tudi v našem mestu splosno priljubljen, bo v sredo, dne 27. t. m. Svojcem naše sožalje! — Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Prejeli smo: Konzulatu CSR v. Ljubljani je čast sporočiti, da se bo v četrtek, dne 28. oktobra t. 1. .vr- šila v uradnih prostorih konzulata na Bregu 8. med 8.—12. uro recepcija v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na to proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda. — Središče ob Dravi. V nedeljo, dne 3l. t. m. se vrši v dvorani Sokolskega doma ob 8. uri zvečer ustanovni občni zbor tukajšnje »Orjune« ob navzočnosti bratov delegatov oblastnega odbora v Mariboru in brata oblastnega čelni-ka. Z ozirom na veliki pomen te nacijo-nalne organizacije sc vabijo vsi somišljeniki, da se občnega zbora udeleže. — Poverjeništvo »Orjune«. — Vinarska razstava v Ivanjkovcih. Tukajšnja vinarska* zadruga »Jeruzalemčan« priredi dne 9. decembra t. 1. kakor lansko leto tudi letos veliko razstavo vina izključno iz Ormožko-ljuto-merskih vinogradov, združeno z vinskim sejmom. — Eksekucije v Sloveniji. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide dne 26. oktobra 1926 v štev. 98 Uradnega lista izkaz o eksekucijah, ki so sc radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v 111. četrtletju tega leta. Iz tega izkaza jc razvidno da se je mobilarna eksekucija začela v 21.668 primerih in nadaljevala do rubeža v 5057 primerih (ca 23 odst.), do prodaje jc pa prišlo v 52 primerih, to je okroglo 1 odst. od celokupnega števila rubežev. Zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža so znašali okroglo 9 in, pol milijona dinarjev, oni ki so se mogli iztirjati šele s prodajo pa okroglo 163.500 Din. V imobilarni eksekuciji se je vknjižila zastavna pravica v 144 primerih za okroglo 2,650.000 Din. Dražbe nepremičnih so se izvršile v 79 primerih za okroglo 775.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k diraž-bememu postopanju; na predlog erarja samega, se ni izvršila nobena dražba. — Sneženi zameti na severnem Moravskem. Na severnem. Moravskem jc zapadlo toliko snega, da je železniški promet na nekaterih progah prekinjen. Na progi Hanuševice—Dolni Lipova sta brzovlak in osebni vlak obtičala v snežnem metežu, — Otroci so napadli vlak. V petek je opazil neki železniški uradnik, da je na tiru blizu VVarburga (Nemčija) nakopičena grmada kamenja. Če ne bi bilo kamenje odstranjeno, bi bil kmalu nato ponesrečil berlinski brzovlak. Dognano je, da so znosili kamenje na progo dve deklici v starosti 10 in 12 let in neki devetleten deček. Taki slučaji so v Nemčiji vedno 'pogostejši. —- Podpornemu društva slepih, Ljubljana, Wolfova 12, so darovali: g. Cižek Josip, Jarenina, Din 10, Kolo jugoslovanskih sester Ljubljana, Din 20, g. Anton Podvinski, Zavrčc, Din 10, Neimenovani Din 100, Župni urad Zagorje Din 25, Toman Ivan, Vojnik, Din 20, Davorin in Klementina Vukši-nič, Velika Nedelja, Din 40, Vovko Fran, Sv. Peter, Din 20, dr. Dragotin Lončar, šef prosvete v Ljubljani, Din 1000, ki jih jc prejel iz neke sodne poravnave. Vsem plemenitim darovalcem naša najiskrenejša hvala. Odbor. — Strahovito dejanje blaznega. V nekem mestu v zapadli i Nemčiji je 65-nosti ustrelil svojo ženo in 211etnega sina, nato jc zažgal hišo in sc sredi plamenov sam ustrelil v glavo. Mariborske vesti Maribor, 27. oktobra. Proslava 28. oktobra v Narodnem domu V soboto, dne 30. f. m. bo proslavil Češki _ klub največji češkoslovaški! narodni in državni praznik — 28. oktober, dan osvobojenja. Proslava se bo začela ob 20._uri v mali dvorani Narodnega doma, ki bo ž njo prvikrat po reparatu-rah dostopna- občinstvu. Pozdravni govor bo imel predsednik Češkega kluba g. Franjo Bureš, sodeloval pa bo orkester Češkega kluba in skrbel za prosto zabavo. Vabljeni so vsi prijatelji češkoslovaškega naroda. Predsedstvo »češkega kluba« je posebej povabilo tudi Jugo-slov.-češkošlov. ligo kot najbližjo organizacijo. Liga poziva tem potom svoje člane, da se kolikor mogoče številno u-dteleže te proslave, za odbornike lige pa je udeležba moralna dolžnost. m Smrtna kosa. Davi je po težki bolezni preminul Boris Hrovat, sin poštnega uradnika v Mariboru. Pogreb se bo vršil v petek dne 29. t. m. ob 15. uri. Naj v miru počiva. m Mednarodni tekmi ptičarjev in španijelov, ki sta se vršili v soboto, nedeljo in ponedeljek, je skrajno neugodno vreme jako motilo. Končati je bilo mogoče samo tekmo španijelov, dočim se je_ tekma ptičarjev preložila na prihodnjo pomlad. Prireditev, kolikor se je je moglo izvesti, se je izvršila pod strokovnim nadzorstvom in vodstvom Dunajčana, vladnega svetnika Erhardta in s sodelovanjem bančnega ravnatelja g. Pogačnika in nadučitelja Godca. — V tekmi španjelov je dobil prvo in drugo darilo podpolkovnik Kockert, tretje pa industrijalec Modinger. Naslednji^darili sta pripadli g. primariju dr. Robiču in inženirju Paherniku. Kot najboljši ptičar_ se je izkazal pes ravnatelja Klobučarja, kar dokazuje, da vzgoja lovskih psov pri nas ni ravno na zadnjem mestu. Prireditev, ki bi bila v slučaju ugodnega vremena ena majlepših mednarodnih tekem lovskih psov, se je končala v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. ki so brez izjeme obljubili zopetno udeležbo na pomladanski prireditvi. m Urejevanje vojaških grobov na 'mestnem pokopališču v Pobrežju pri' Mariboru lepo napreduje ter bo te dni končano. Udruženje vojnih invalidov vi Mariboru sq obrača z vljudno prošnjo na prebivalstvo Maribora in okolice, da mu pokloni razno cvetje in zelenje za okrasitev vojaških grobov. Odda naj se pri pokopal iščnem pazniku na Pobrežju. Tudi šolska oblastva se naprošajo da' dajo šoloobveznim otrokom možnost, da tudi oni naklonijo in okrasijo zapuščene grobove padlih in umrlih vojakov, p m Ljudska univerza. V četrtek, dne 4.: novembra bo koncertiral v veliki kazin-. ski dvorani naš največji pianist, profesor Anton Trost iz Dunaja, ki je s svojimi nastopi vzbudil povsod največje priznanje in zanimanje. m Facta loqnuntur. Celje je znano, da neverjetno veliko žrtvuje za umetnost. Koncerti v Celju so zato tudi vedno hvaležni. Mariborski koncertni biro je iz tega razloga tudi Celje vprašal, če bi ne kazalo, da Tržačani i tam en večer, pokažejo svojo umetnost. Dobili smo od-* govor, ki je vreden, da ga prečita vsak, ki se količkaj zanima za umetnost. Celje piše: » . . . Nam in celjski koncertni publiki bi bilo zelo všeč slišati znameniti tržaški kvartet tudi v Celju, seveda bii brez drnzega in takoj prevzeli aranžma odlične kvartetue enote ... Ko je ravnatelj Sancin, .(prej Zikovee) izvedel za namero, je izjavil, da je pripravljen kriti od svojega provizijo 10 odst. brutta in bi Tržačane v Celju aranžiranje odnosno provizija za prireditev koncerta nič ne stala. Mi bi se na vso moč zavze- li, da bi bila agitacija čim velikopotez-nejša . . .« Ta požrtvovalna gesta našega najboljšega violinista je po našem mnenju najboljša kritika in najizdatnej-ša reklama. Tudi Celje bo imelo priliko, da občuduje to redke umetnike. i o Telovadba moške sokolske dece o