Razstava učnih pomočkov, ki je bila združena z učiteljskim zborora v Ljabljaui 23. sept., t. 1. zasluži, da se o njej spregovori nekaj besedi, akoravno eo jo ogledovali vsi vdeleževalci učileljskega zbora iu moogo druzega p. n. obeinstva. Tedaj Vain, dragi tovarši, ne podajam nič novega, nego za Hpomiii lc mali načert, po kterem so bile razne šolske stvarf na ogled postavljene. Naj rai bode pa tudi dovoljeno, ob enem ktero kritično povedati, kajti pri taki začelni, v tako kratkem času osnovani tazstavi je marsikaj dobrega, a tudi kaj manj vrednega na versto prišlo. Sicer tej razstavi ni bil namen pokazati svetu samo reči, ki hc smejo ponašati z idealno popolnostjo, timveč da se vdeleževalcu da priložnost, pogledati kaj imamo, česar še nimamo in kaj bi trebalu, da se prihudnjič v razstavo sprejme. Pojem vsaki razstavi je pa tudi ta, da pozornega navduši za vse krasno in dobro, za napredek in premišljevanje, ter spodbada k neprenehancmu dclovanju na polji oinike in vede, nagibuje k preiskovanju ročnih sredstev, po kterih svoj cilj hitreje in vspešno doseže. Razstava dala je slehemeinu slrokovnjaku nalogo: delaj in pokaži, kaj si vstvaril, da se ti ne bode očitala dusevna revnost! Naj bi nihče ne pozabil vtisa, ki ei ga je morda vtisnil odhajaje iz razstave! Vsak naj ho tiudi, da si za prehitljeje pri nauku, za nazorovanje in druge šolske potrebe napravi sredstva, ki budo učitelju posel Iajsale iu mladini um bistrile po mičnem načinu, kakor n. pr. ruska mašiiia, uaprava za številjenje (luslnina c. k. učiteljnke izobraževalnice v Ljubljani), ki je bila v razstavi zraven gospod Cebinovega predalnika za čerke (aparat za nauk v branji), kakor ,,Lese- und Rechnenspiel" od K. \Vinternica (cena po 95 kr. pri Giontinitu).' Od tistega pisatelja je tudi na svitlein: ,,Schreibspiel" , ,,Landerspiel von Europa" in ,,Oesterreich" (2. gld.) i. d. Taka in enaka sredstva, v domačem jeziku pisana, naj se sostavljajo in za prihodnjo razstavo pripravljajo. Brez sebičnosti naj radovoljen prinese potem vsak, kar dosedaj le za se hrani. Razstave naj lep.ii kinč so bile slike za nazorni nauk. Tako : ,,Schreibers naturgeschichtliche Tafeln" ^15 pol^: dojivke, tiči, dvoživke, ribe, inerčesi in červi. Krasna in skcrbna izpeljava nasiikanih živali se ne more prchvaliti. Ta zbirka namestuje skoro majhen muzej. Na spodnjem robu teh slik so prilepljena neniška imena za posameano s številko zaznamovano žival. Ta inienik naj bi založnik dal natisniti v slovenskem jeziku — rokopis je pripravljen — in kdor si slike omisli, naj določi, ali hoče slovenski , ali nemški imenik. Pod Schreiberjevimi naravopisnimi pudobami bile so razpete navadno polo velike slike (na svetlo dal wScholze v Majncu", 20 pod. r= 1 gl. 60 kr.). Vsaka nam kaže eno žival v prav veliki meri. Vkljub nizkej ceui je izpeljava in koloratura vendar prav dobra , in daje mladini prav jasno predočbo. Založnik g. Giontini je obljubil , da bode inieuik vseh živali dal natisniti v ,,Tovaršev kazavec". Poleg tega si naroči lahko vsak one slike, klere v šoli naj bolj potrebuje. V tretji versti pod omenjenimi slikami viselo je 40 krasnih podob ,,Ruprechtovili" na bolj velikih polah. Ti naravopisni nazori kažejo v največi meri iz coologije, botanike in mineralogije naj važnejše objekte v prav mikavnem činu ri.sane. Namen jim je, pokazati mladini sveto delavnico mogočne narave, zercalo modrosti in ncskončno dobrotljivost božjo: organizacijo skritih, tako rekoč nepoznanih raznih imenitnih stvari. Zivalstvo je reprezentavano n. p. po sledečih podobab: človeška plemena; organi za kervotok in dihanjc (človeško); čeljusti meso- in rastlinojednih živali; rogovi; noge s persli, kopiti, parklji; dojivke s plavutami; kljnni in slopala raznih plemen tičev; metamorfozc (spremembc) mnogotcrih zažclk i. t. d, Vsaka tabla je prav razločno popisana ter za šolo izverstno vredjena. Cena vsch podob je 15 gl. 20 kr., precej visoka, pa delo je je vredno. Za tim so zverstene bile podobe svet. pisma stare in nove zaveze dr. J. Schusterjeve (cena 40 slik = 8 g\. 80 kr.) Nad temi bo se odlikovali fizikalični aparati v podobah (Jastuina c. kr. uč. izobraževalnice}. Slike so predstavljale: parni stroj, kakor je v rabi na železnici, pisalni telegraf po Morse-tu, zračno sesaljko, hidravlično (vodno) tiskalo , plinometer ali plinohram i. d. Blizo teh fizikaličnih podob so visele 4 Fiedlerjeve anatomične table, ki kažejo na tab. 1. celo hrodje človeško (skelet), na tab, 3. telo z vscmi mišicami brez kože, na tab. 3. možganc velike in inale b križevim žilicami, uho in oko v jako veliki rneri, in na tab. 4. človeški čok od spredej presckan, da se vidi ves drob. S temi podobami združena je knjiga, ki posamesne s številkami zaznamovane dele imenuje in popisuje. Na klopeh razloženo je bilo še mnogo prirodoslovnih knjig s podobami, n. pr. dr. J. G. Knuir-ovo riidninoslovje v podobah, krasno delo; slike naj važnej.ših rastlin, trav za kermo; raznih žitnih plemen; Tomšičevo prirodoslovje; atla.s prirodoslovni na 23 polah z neinalaniini podobomi. Pridjan je v ročni brošuri imenik v desetih jezicih, tudi v slovenskem med 7 elavjanskimi i. t. d. Zemljevidov, atlantov je bilo mnogo razpetih po slcnali, Njih izverstna izpeljava ne da skora nič boljšega želeti. V pervi versti zaslužijo imenovane biti fotolitografične karle od Raaz-a: Evropa, Azija, JVemške deržave (po 9.25 gl.), Palestina (6.20 gl~). Tudi atlas njegov prekosi tnenda vsa sedajna dela (e verste. Pogorje na teh zernljevidih stopa kar od tal, (ako da se višave Bkoro v pravi razraeri kažejo. Za šolo prav pripravni zemljevidi majhnc cene (po l1/^ gld.) so pa Handkte-tovi; reke , rnesta , politična razdelitva, naj važuejse pogorje, morje, vse to je na 8 do 14 polah tako jasno narisano, da bi se lahko piijelo. Manjsi zemljevidi (e verste so po 63 kr. ¦— Prav čeden in razločen zemljevid na 6 polah je (udi ta , ki predočuje dežele svetega pisina od SchafFer-a. Casusledni zemljevid sme se imenovati: Ilirija od Schulz-a. Kronovine so v okrajna glavarslva razdeljene in prav ločilno izpeljane (cena 1.50 gld.). Vredno je tudi omeniti o Gradnetzatlasu A. Steiiihauser-jevim s 36 listi (Z. & Till) iti Klodens Repelitionsallas 8 17 listi (Leuschner in Lubenski v Gradcu). Perve baže velja vsak liat 4 sld., druge pa 10 kr. Priporočajo sc pnsebno višjim razredom Ijudskih hoI, srcdnjiin šolain in učiteljskim izobraževalnicain. V Steinhauserjeve mora se več risati, nego v Kludnove, kajti v teh so meje, reke i raesta svetlotiskane, ktere potcm učenec išče in popiše. Tudi globusi ho kinčali razstavo; bolj ceneja , z navpik stoječo zemeljno osjo (Zescbku & T.), druga s pošev ntoječo, 23Y2 nagnjeno osjo, z meridijanom, stopnjemerom, in codijakom (Giontini). Med globusi je tudi imenovati nebna obla a poldanskim obročkom in kompasoin, potem lunatelurij, ki podučnje, kako in kolikokrat se zemlja okoli tivoje osi hučc , kako jo luna spremlja in ž njo okoli solnca potaje, kako, kdaj lana in soloce mrakne, kako posfanejo letni časi i. t. d. (cena 15 gld.) Naj se (u še omeui, da v kratkem pride slovenski globus na svetlo. Hervaški je že nekaj časa gotov. Za risanje je štela razstava tudi ninogo slik, predlag in druzih pomočkuv. Slavno znane so Taubingerjeve predlage, vpeljane po realkah. Ornamentalne slike od ^Bauer-a in Wes(man-a" so starejši mimo Hillardtovih, od kterega je razstava kazala le ,,die kleinen Zeichner" za ljud.ske šole, vredjeno po stigmografični metodi. Paternova izdaja zistematično risalne šole kaže mainikaj izverslnega ter hvalevrednega. Za dekliške šole posebno vgodne so perve točke Taubinger-jevih rastlin. Na podlagi geometričnih oblik, kakor (rivogalnika, kvadrata, muogoroba, kroga i. t. d. izpeljuje ta slikar sirnetrične podobe raznih cvetic, lislkov i. t. d. Posneina leh predlag goji estetični okus, kterega je dekiicam treba pri ročnih delih. — Vse hvale vredno delo so Hogerjeve predlage za risanje dreves. Vidi se iz njih, da je mojsterska roka z naj večo uniostjo in mnelnnstjo zgotovila te kranne metodično izpcljane slike. Samo značuj drevcsni naj bi bil še bolj strogo izpeljan, da bi se lipa, breza, bukev ložej ločile. — Prav mično in podučno je sostavljena Grosnberger ¦— Knrzova šola. Po njej se začetniki uče risati in nialali. Ena in isla slika je v (reh stopnjah risana. [zmed mnogoverstnih priprav naj bode še pikčasti (Hliginografični) papir omenjen. Rabi ga, kdor uči risali po Hillardlovem, Steinovem in Jari.šcvem navodu. Giontini iina v svoji zalogi gosto- (po 40) in redkopikčasti papir (po 90 sld. bukve t. j. 96 listov). Z Danaja došlo je v razstavo mnogo Greinerjevih Iepopisnih zgledov in zvezkov, ki ko po milah že dobro znani. Pripravne, samo predrage so njegove tablice (12 =. 2 gl.) za pervenee zarad tega, ker ho na obeh straneh stanovitno načertane za pisanje, številjenje in risanje. Zvezki za vaje v ,,franz6sinche Rondscbrift", ^Fiaktur" in ,,Gotti8ch" eo za realke prav vgodne; pripravniki naj bi se zlasli pervih vadili, ker so za slovensko pisavo prav lični. Bledo liskane oblike ima učenec samo prevleči, potem posnemati po zgledih (zvezek — 20 kr.). Kot znamenita novina opomniti je: nGrosse \Vandtafel des metrischen Sistcms", vredil C. Bopp, (spredej pri zemljevidih je bila razpe(a). Vpeljava metričnega zistema. To nam že kažejo nove računice dr. Fr. Močnika, ki pridejo kmali v slovenskem jeziku na svetlo. V teh knjižicah se pinalelj /,e ozira na francozko mero in vpletenih je mnogo dotičnih nalog, znamenje, da se mnramo tudi soznaniti s to zistcmo. Oua nazorna tabla prav jasno predočuje mero za dolgost, za ravnine in kubična (rupla, za votlo posodo iu pezo. Mcler je v naj manj.ša delca (1000 milimetrov) razdeljen; pa tudi pripravniši koščeki (n. p. decimetri) so razločno narisani. Pridjan je poduk o iiamenu, zapopadku in o rabi te povsod ra/zširjajoče se mere. Po vseh klopeh so bile razverstene knjige vsake baže se ve, da v večini nemške. Razni lekmkoni so bili zraven pedagogivnih, didaktičnih in dušoslovnih knjig. Tim je sledila cela versta beril, nekterih prav mično seslavljenih (Bone - Leeegartchen), potem so imele prostor knjige o stenografiji — pri nas premalo cenjenem predmetu — , kaligrafiji, o gospodarstvu iu gospodinstvu. Veliko prostora so zalegle zgodovinske, zemljepisne, zemljemerstvene knjige, časniki pedagogični, časniki cerkvene godbe i. d. Tudi je bilo kmetijskih knjig mnogo po klopeh. Telovadnih tudi ni manjkalo ; bile so tii raznc natoroznanske knjige, iizika, keinija i. d. Redno vverstene bile so tudi slovnice nemske in slovenske. Bogato zastepano je bilo nemško pesništvo. Muzikalij , tudi že starih, ki niso cerkvenega duha, ni manjkalo. Mašo, graduali iu ofertoriji razpoloženi so bili od Blahacka, Cherubina, Fiihrerja, Hummela, Julija i. d., mnogo od Schiedeimayerja. Pevske šole od Kloss-a, Mayr-a; za začetnike prav mctodično vredjene, postavljene bile so na ogled, in še mnogo diuzih navodov za petje po notah. Tu so bile kompozicije Nedvedove, čigar moski zbori prednost zaslužijo miino cerkvenih napevov. Razno liskane pole, zlasli za šolsko vredovanje je dobila razstava iz g. Miličeve tiskarnice. Pisalnega in risalnega orodja, papirja poslali so v razstavo gg. Zeschko-Till, Gionlini, Gerber, Krisper. Prodajalnica poslednjega se posebno zarad nizkib cen priporoča, kar je revnirn IjndHkim šolam posebno vgodno. Št. Jakobska šola v Ljabljani razstavila je svoje čedne šolske i/.delke (spraševalne liste in risarijo). Razloženo je bilo nekaj novih knjig za Ijudsko šolo. Zagledavši černc table iz amerikanskega usnje-platna na ntajalib , si je gotovo vsak učitelj želel, v svoji šoli na tako predpisavati, a vstrašiti se je nioral neznane cene (20 — 25 gld.). Pozabiti ne smemo tudi ,,podkladkov za lego in verste", (iskanih pri Egerji. Ž njimi je nplošni polrebi pomagano, kajti nektcri učitelji so se dosihmal trudili vsakemu učencn posebej načertati podkladek za lego, zdaj si jih lahko v tiflkarni naroči, bukve zz 96 podkladkov za 30. kr. Vsak učenec dobi 1 podkladek, kterega v pisanko vloži ter predene, ko je ena stran pnpisana. Namen, rabo in korist npo/.na. ae v majhni po.skušnji. Nobena sola naj ne bo brcz njih, potem bode vsaka dober vspeh pri pisanji imela (udi brez dražjih Greinerjevih zvezkov. Ra/.stava kazala je tudi nove stenske table za nauk v branji in piaanji. — Na mizi razloženo je bilo praktično vertnarsko orodje, kakoršnega je deželni odbor kranjski podelil nekterim eolam. Nove pisanke h podobami za nazorni nauk ao se posebne pozoniosti razveHeljevale. Odklcnkalo bo torej sedanjim ^Schreibbuch*. Dobro! Marsikaj še knjige hranijo v svojih lislih, mnogo se razni predmeti v svojih predalih, kar bi rad pretresoval s teboj, Ijubi bralec , a pomanjkuje nam —• pa vsaj slehern ve, kje ga čevelj žuli, (orej moj poklon, dragi (ovarš; v drugi in veličastnejši razstavi se najdeva zopet. Delaj neprenehoma za šolnki uljnak, kajti prihodnoat niora nam priiieali medico. Na zdravje! p, Stegnar.