LITO i. LJUBLJANA, 27. OKTOBRA 1823. Sfilf. 49, NACIONALISTIČNI ORGAN NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Din 1'50. □ Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GAL2INJA. IZHAJA VSAKO NEDELJO. REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. gfi3ŠT POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. NACIONALISTI ž Basies, v soboto, dne 27. oktobra 1928 ob polu 20. uri protestno ZBOROVANJE zoper nasilje barbarov 2000-letne kulture. Ss@rana Mestnega ORJUNA in NARODNA OBRANA. ©rluria ia§ylrtl©ulm bratom. Junakom Kobarida in zmagovalcem v imaginarni bitki pri Vittorio Veneto je stopilo močno vino cenene zmage, ki ji je sledila okupacija našega Primorja, temeljito v glavo. Gospodje fanfaroni, chiacchieroni e saltimbanchi so okupirali naše kr-šno Primorje pod okriljem belih zastav, prišli so brez odpora s katerekoli strani pod masko mandatarjev antante, deleč riž in druge dobrote iz preostalih skladišč razpršene av-stroogrske vojske. Tretji dati so sneli bele zastave, četrti dan razvili svoje trobojnice, peti dan ustavili delitev riža. Čez teden dni so začutili v sebi junake-okupante. Zavedali so se svoje dolozne zlorabe mandata in spočetka še niso bili sigurni svojega uspeha. Bili so koncilijantni, obetali našim rojakom vse pravice in svoboščine v Italiji, ki je od nekdaj bila zaščitnica svobode, omike in civilizacije. Dobričina Nitti, kratkovidni profesor, bi bil pripravljen skleniti mir na temelju Wilsonove linje. Srbi so silili na ta kompromis, junaški in politično zreli prečani pa so ga z ogorčenjem odkloniti, očitajoč Srbom izdajstvo nad brati in kupčijo Skadar-Trst... Zdaj žanjejo sadove svoje politike, svoje zrelosti in diplomatične sposobnosti. Trpki in britki so ti sadovi, stokrat trpki in britki za one stotisoče naših, ki so ostali pod peto oholega sovraga. Par let je komaj preteklo od proglasa italijanske oblasti, ki je zagotavljal našemu ljudstvu popolno narodno in jezikovno svobodo z ono široko gesto liberalnosti, ki je baje tradicijonalna lastnost italijanskega naroda. Tekom teh par let pa je verolomnost Italije praznovala prave orgije svoje perfidne infamije. Sporadično preganjanje in izgoni naših duhovnikov in učiteljev, uradnikov in zasebnikov je postalo z nastopom fašizma sistem in metoda nove vlade. Kakor so bile bolestne in krute te persekucije, vendar je bilo upati, da se fašistovski bes počasi unese in da bo naša brezpravna raja zopet deležna po zakonih ji za-iamčene zaščite. Najnovejši čini Mussolinijeve vlade pa so tako brezobzirno surovi, tako cinično podli, da prekašajo vsako možno domišljijo. Uradnim Potom se z dekretom prefekta odbrani jezik naroda iz osnovnih šol ter se otrokom usiljuje tuj jezik, je-elk osovraženega Laha. Mussoliniju n* bilo dovolj množice zaprtih šol, Prepočasi mu je šla od rok italijanizacija našega življa, zato se je lotil krepkejših sredstev, ki ne najdejo Primera v zgodovini evropske civilizacije. Iz našega cvetočega šol-8tva so napravili potujčevalnlce in Paše bodoče generacije so obsojene Pa analfabetstvo, kakor Kalabrija in Sardinija. Mera nasilja pa tudi s tein še ni bila polna. Komaj se je naše zastraženo ljudstvo opomoglo nekoliko od tega udarca, že mu je fašizem zadal drugi, še hujši sunek: Prepoved izdajanja časopisov v našem jeziku. Podobnega nasilnega akta si ni nikoli nikjer dovolila nikaka vlada. Dekreti so tu in upravni aparat fašistovske vlade gleda, da se izpol-nujejo. V osnovnih šolah že učitelju-je Kalabrež, naši listi se že tiskajo dvojezično. Koliko časa bodo naši časopisi vzdržali ogromno podraže-nje, leži na dlani. Še par številk in nato bodo drug za drugim ugasnili. S tem bo našemu zasužnjenemu ljudstvu vzet poslednji forum, kjer so se do sedaj objavljale opravičene pritožbe proti zatiranju in preganjanju. Dekreti so tu in se že izvajajo. Kaj je storiti v tej zadevi nam, kako naj preprečimo izvajanje krutih na-redb, kako naj jih skušamo omiliti? Italije ne vežejo določila o varstvu manjšin, oficijalna Italija jih bo tem lažje tajila, ko vendar ne bo niti enega lista, ki bi govoril, da je Primorje naše. Z izgubo glasil bo tudi agitato-rično delo za volitve otežkočeno in to se bo odražalo v tem, da bo naše ljudstvo v kratkem v nevarnosti, da v prihodnjem volilnem boju izgubi še tisto malo številce svojih poslancev, ki ga zastopajo sedaj v rimskem parlamentu. Grozi nam popolna politična in jezikovna ter ž njo narodna smrt. Nevarnost nam preti, da uspejo Italijani popolnoma potujčiti naše najzavednejše pokrajine, predno bo politična konstalacija taka, da bomo lahko resno mislili na njih osvojitev. Na drugi strani je več ko gotovo, da s padcem fašizma no bodo padle tudi te evroskega naroda nevredne naredbe. Mussolini je trd človek. Brez sence skrupoloznosti tepta najprimi-tivnejše pravice naše manjšine, kakor je poteptal vse politične pravice svojih sonarodnjakov drugih strank. Slučaj z Grško nam kaže njegove manire v mednarodnem občevanju in od njega se imamo nadejati še hujših udarcev, samo če ■ je hujše še mogoče najti in izvršiti. Politična konstelacija je taka, da Francija rabi Mussolinija vsled Porurja, Anglija pa je v zvezi narodov itak samo rahlo od daleč kritikovala početje Italije. Ako nam je blagor ljudstva, ki trpi v hujšem robstvu kot je bilo nemško, madžarsko in turško, količkaj pri srcu, moramo gledati, da se na zunaj in na znotraj okrepimo, da postanemo sosed, ki bo imela tudi Italija nanj ozir. Vsaka pogodba drži samo tedaj, ako so podpisi na njej podprti z desettisoči ostrobrušenih bajonetov. Bratje, Vam, ki nosite v teh težkih dneh križ na Kalvarijo kličemo vztrajajte, kajti mi se krepimo. Naši sovražniki v inozemstvu ter domači malodušneži, ki so naši državi skoro vsak mesec znova pro-rokovali pogin, so izprevideli, da ta država kljub vsem težkočam, živi in se jači, da postaja uvaževanja vred- na sila. Začeli so se je bati. Zato tembolj hite, da Vas poitalijančijo, Vam vzamejo nc ranjo silo Vašo in da Vas odtujijo rčateri, ki bo nekega dne zahtevala nazaj svoje najboljše sinove in svojo najlepšo zemljo, oro-šeno z Vašimi sclzanfl, prepojeno z Vašo krvjo in gojeno s potom Vaših pradedov. Ta dan, ko bo zahtevala mati Jugoslavija nazaj svojo zemljo, svoje morje in svojo deco, se bliža. Naj ne bo malodušno Vaše srce! Vztrajajte v trpljenju, solzah in mukah in vedite, da niste pozabljeni; vedite, da nam v osvobojeni domovini ni življenja, ni veselja, dokler ječi naše Primorje pod kruto oblastjo sovražnika, ki ni še nikdar izvršil sklenjene pogodbe in ki še ni nikoli zmagal po lastni zaslugi. Bratje, prosimo Vas samo eno: Ne pozabite, da ste kri naše krvi! Ohranite sebi in svoji deci le iskrico tega svetega plamena, ki gori danes v Vaših srcih, da bo ta iskrica kazala pot do cilja Vašim osvoboditeljem in osvetnikom. Ko počijo nad glavami Vaših zatiralcev prve bombe naših komitov in ob celi meji od Triglava do Adrije zaprasketajo puške naših junakov s Cer-planine, Su-vobora, Bregalnice, Kajmakčalana in Kumanova, razpihajte iskrico v mogočno plapolajoč ogenj, da se bo Vaša črna noč razblinila in da bo osvetnik in osvoboditelj videl in vedel, kdo je naš in kdo ni. Ponavljamo Vam: Naš in Vaš veliki dan se bliža. Bodite čuječi in na straži za svojo drago zemljo. Bodite uverjeni, da je edina misel nas vseh, osvoboditi našo s solzami zalito Istro, privesti zarjo svobode na naš Kras, ki rodi može jeklenih mišic in neupogljivega tilnika, odstraniti zaslon, ki ga nam je tujec postavil v Trst, ki je naše okno v širni svet, vrniti naši Gorici njen solnčni smehljaj in privesti zadnje naše selo v naročje materi Jugoslaviji. Vaši tlačitelji dobro vedo, da se dan obračuna bliža, vedo, da se srbska vojska, ki se je na vseh bojiščih odela v nesmrtno slavo, pripravlja na ta dan resno in vestno. Poznajo oni srbsko vojsko, poznajo pa tudi naše junaške Slovence in Hrvate, Dalmatince in Bosance, dobro vedo, da ni bilo nade na uspeh, dokler niso na Piavi sami odnehali, siti borbe za druge. O, lokavi Lah vse to dobro ve, zato mu že pri sami misli spopasti se z našo vojsko, udarja strah v pete. Ropar ima nemirno vest, mi pa se bomo borili za pravico: Tujega nočemo, svoje pa terjamo nazaj! Bratje, veliki dan se bliža! Ne pozabite, kaj ste in mi ne bomo pozabili, kje ste. Taktika. Sovražniki Orjune so zadnje dni imeli lepe dneve. Veselja so si meli roke, da je napočil toli zaželeni trenutek in tolikokrat prerokovani propad Orjune. Pismo Reharjevo in Jurkovičev »Obračun« jim je dal povod za take in enake ekspektoracije. Zavrisnili so tudi vsi tisti takozvani naprednjaki, ki dan na dan poudarjajo, da »se strinjajo s programom in smotrom Orjune, da pa ne odobravajo njene taktike in njenih metod,« v škodoželjen nasmeh so izkrivili svoja usta in z gesto vsevednosti so kvitirali »razpad« Orjune. Vsem tem, ki se vesele našega propada, kličemo s Cankarjem: Prezgodaj ste prišli kropit, narodni cerkovniki! Razpad, kako si še daleč! Simptom ozdravljenja si tolmačijo brumne dušice kot znamenje propadanja. Naj jim bo: Naj spet zadremljejo, saj dolgo ne bo, da se bodo imeli priliko zgražati se nad Or-juno! Ljudje z ribjo krvjo, pasje ponižni (dediščina prejšnjih dob!), ki gledajo ves svet s perspektive svojega vaškega stolpa, ne morejo pojmiti našega programa in smotra. Navajeni petolizništva, strahu božjega in zastrašene pohlevnosti se ne morejo otresti' te svoje hlapčevske nature. Ta sorta se najbolj zaganja v Orju-no, s svojo strupeno slino zastruplja javno mnenje, povečuje pregreške •posameznih Orjunašev in vsako nerodno stopinjo našega člana pripiše na rovaš organizaciji, njeni taktiki in metodam. Taktika! Ta beseda se nam opleta okoli ušes neprenehoma in to v deželi, kjer stranke sploh ne poznajo nikake taktike in posamezniki najprimitivnejšega takta. Bože moj, česa nam vsega ne očitajo! Poglejmo si iz oči v oči, kje je taktika in kje je ni. Ali je to taktika, kar uganja v politiki 21 klerikalnih poslancev, 21 opozicijonalnih tigrov, ki imajo s tigri skupno samo črno-rumeno barvo? Grme zoper kuluk, pa omogočijo njega sprejem s svojo cenjeno nenavzočnostjo v skupščini! Obešajo se na pete 1 Radiču i Pašiču, hočejo v vlado in ostajajo v opoziciji. Podpisujejo protokole, ki se zanje živ krst ne briga itd., itd. Če je to taktika, potem ne vemo kaj je neprostovoljna komika 1 Socijalisti! Kaj naj rečemo o njih taktični modrosti? Cepijo se, ne več na strančice in skupinice, na klube se cepijo in na omizja, da pošten so-cijalist v obupu ne ve, s kom bi potegnil. Nad vsemi pa vihti vile so-drug Bernot in čisti, čisti in čisti... Če je to taktika, potem ne vemo, kaj je bedastoča! Komunistom so zopet njih najožji bratci socijalisti izdajice in Le-rnež se objema s klerikalci, da se kmalu ne bo vedelo, ali je Leinež klerikalec, ali so klerikalci komunisti. Če je to taktika, potem ne vemo kaj je neokusna farsa! Za radikale značilni sta imeni Stefanovič in Štiftar. Kje je tu najmanjša sled o taktiki, kdo še misli, da imata dr. Lukan in dr. Ažman le še trohico najprimitivnejšega takta? Zemljoradnikom in demoklratom za enkrat ne moremo očitati v Sloveniji ničesar, ker se javno ne udejstvujejo, pripravljeni pa smo, da bomo planili tudi po njih, brž ko nam bodo dali povod za to. Ali naj se spravimo na posameznike, da jim preiščemo njih takt in taktiko? Kje je pustil svoj takt g. dr. Ravnihar, da je šel v restavracijo Emona k ministru dr. Pclešu, kakor se je izrazil sam, zaradi neke zadeve Jugoslovanske Matice? Gr dr. Lukan je še vedno veliki župan, kje ima takt? G. dr. Benkovič je uprav- ni svetnik Trboveljske, na kak način je postal to, je javna tajnost. Ali ima ta gospod kaj takta? Gosp. dr. Lajnšič in dr. Pfeifer v Mariboru se tožita. Ali ni to občutno pomanjkanje i taktike i takta? G. občinski oče Pirc se vozi z mestnim avtomobilom in s konji in oboje poškoduje, Kje je takt posameznih članov katoliške stranke? Neki gospod, ki ga povsodi vlačijo v družbo odličnjakov, ki prejema visoke redove, še ni presedel zasluženega zapora, dasi so peki, ki so pekli njegovo moko, že vsi prestali svojo kazen. Kje je tu takt gospoda, ki ga mislimo, takt ljudi, ki občujejo ž njim, takt sodišča, ki nima moči doseči, da bi njegova beseda postala meso?; Ali naj nadaljujemo ogabno rešto?, Ne! Takt in taktika so vam hum-bug! Našemu predsedniku se očita, da je imel nastop z velikim županom. Kaj naj bo ta taktična pogreška v primeri z zgoraj navedenimi? Če le vidite kje človeka z našim znakom, ki pove v javnem lokalu na glas splošno znano resnico, pa naj si bo že slučajno tedaj nekoliko dobre volje, se zgražate nad Orjuno. Hinavci! Vsaj 200.000 je v naši pobožni katoliški deželi ljudi, ki jim požrešnost in nezmernost v pijači ni poglavitni greh in ki so najmanj dvakrat na teden temeljito nadelani, med tem ko je dobra polovica našega Oblastnega Odbora sestavljena iz fanatičnih antialkoholikov. Kje je odbor, ki to lahko trdi o sebi? Mislimo, da celo sveta vojska greši v tem oziru več ko naš O. O. Res je, da se zgodi sempatja kaj takega česar ne moremo odobravati, toda sam Lenin je prostodušno in javno priznal, da je komuna delala neumnosti in jih bo še delala in g. Jurkovič opravičuje g. dr. Lukana s citatom, da samo, ko radi pogreši, ko ne radi nema prilika da pogreši. Za vse velja ta errare humanum, zato mora tudi Orjunaš priznati od časa do časa: Homo sum, nil humani a me ali-enum puto, ali po naše: Slovenec sem, kako naj bom vedno poln takta in taktike? Toliko o taktu in taktiki. Kdor pa je brez greha, naj pride na soln-ce, da vidimo njegovo maslo in kdor je čist, naj prvi vrže kamen na nas. Dokler pa smo Orjunaši kakor eno-okci med slepci, si pa ne damo očitati ničesar! Govorili smo jasno, brez ovinkov, srd in ljubezen do ljudstva, ki iz njega izhajamo, nam je narekovala te trpke besede, naj si jih zapiše, kogar se tičejo! * n im tv TRAOt MRRK C SUDDfflr UH II (GHEWING GUM) Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih amori&kih gumi bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slab ustni duh. Ščiti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobč pred gnilobo in jih obdrži zdrave. PospeSuje slino. Prihrani se alkohol in tobak. — V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo „WRIGLEY-JEVI ŽVEČILNI GUMI BONBONI«. I Dobijo ae povsod in pri generalnem sarSopstvu: Drogerija „ADRIJA“ LJUBLJANA, Š©iewbwrgove ©lic® štev. 5. Sokolstvo za zatirane pravice našega naroda. Vsem bratom in sestram! Naš narod v neodrešenem delu j domovine čuti vsak dan huje kruto j moč novega gospodarja, ki uveljav- i Ija proti njemu svojo kulturo z na- j siljern, z ognjem in mečern. Pretvarja njegovi deci materinske šole v potujčevalnice, uničuje ga gospodarsko, da si ga politično podjarmi, izganja narodno čuteče domačine, našemu jeziku jemlje pravice, do samostojnosti in enakopravnosti! Brezdušni tujec in brezsrčni tla-čilec uporablja vsa nekulturna sredstva, da pretvori naš ponosni, zavedni in svobodoljubni narod v brezpravno rajo! Vsak sovražnikov udarec, ki zadene kateregakoli naših bratov in sester v neodrešeni zemlji, je pripis maščevalne usode na obsodbi, ki jo dostavlja trinogom bridko užaljena pravica! Sramotno poniževanje svetosti in lepote našega materinskega jezika budi v naših dušah gnev in srd, ki se javljata v glasnem in odločnem protestu pred vsem kulturnim svetom proti toliki kršitvi najsvetejših in najprimitivnejših pravic našega naroda! Vse brate in sestre v svobodni domovini poživljamo, naj noč in dan mislijo na zasužnjeni del našega naroda, naj se z vsemi silami in z vsem navdušenjem posvete sokolskemu delu, naj širijo in poglabljajo sokolsko misel širom naše zemlje do zadnje naše koče, da se vsi, ki ljubijo naš narod in njegovo svobodo, strnejo pod sokolskim praporom in stoje pripravljeni, ko udari usodna ura osvete! Vsem trpečim in preganjanim bratom in sestram bodi uteha in lek v dušnih in fizičnih mukah zavest, da pride dan, ko se dvigne ranjena čast narodovega ponosa v strašno moč, ki prinese tudi zarobljeni domovini maščevanje in osvobojenje! Zdravo! Starešinstvo jugoslovanskega sokolskega Saveza. Ponesrečen nacionalistični poizkus. »Pred dvema letoma so pljusknili valovi dalmatinskega nacijonalue-ga gibanja tudi v Slovenijo. Slovenska javnost ga je sprejela simpatično in upali smo, da bo gibanje postalo res kvas našega državljanskega in nacijonalnega čutenja. Kaj smo dočakali? Gibanje je zaplavalo popolnoma v partijske vode.« Tako piše o pokretu organizacije jugoslovanskih nacijonalistov v Sloveniji »Slovenski Narod«, glasilo ta-koimenovane narodno - napredne stranke v svoji 233. številki z dne 12. t. m. Nismo imeli prvotno namena odgovarjati na napade, ki so bili v tem listu izneseni proti našemu pokretu in organizaciji, ker ne ljubimo don Kišotovih bojev z veterni-mi mlini. A naš molk so si sivolasi gromovniki predstavljali povsem napačno. Tolmačili so ga menda kot — strah in so zato v prihodnjih svojih številkah nesramne napade še ponovili, odnosno potencirali. Ker pa nimamo niti najmanj veselja, da bi služili za tarčo nekaterim izpitanim slovenskim advokatom, ki so si z žulji slovenskega kmeta napolnili malhe in jim sedaj do popolne blaženosti ne manjka ničesar drugega, kot red sv. Save in ministrski ali vsaj poslančev stolček, povemo jim mirno, toda odločno sledeče. Niti eden izmed Vas ni poklican, da bi presojal moralno kvaliteto onih naših ljudi, ki širijo idejo jugoslovanskega nacijonalizma v Sloveniji. Zakaj oni so za idejo svobodne Jugoslavije trpeli in mrli že takrat, ko se Vam niti sanjalo ni, da utegne biti blažene Avstrije kedaj konec. Tičali so po zaporih in taboriščih, trpeli od vojaštva preganjanje radi politične osumljenosti, uhajali s fronte k nasprotnikom in vstopali v prostovoljske legije, tvegajoč za svobodo domovine svoje lastno življenje ter življenje in prostost svojcev, ki so ostali v robstvu. Kje ste bili Vi takrat, slavni rodoljubi, ugledni voditelji slovenskega naroda? S črno-rumenimi kokardami ste se sprehajali po ljubljanskih ulicah, pred magistratom ste zabijali cveke v nek lesen ščit ali kaj je že to bilo in vozili ste se na fronto ter nosili seboj srebrne trompete, ki naj bi kri naše krvi vzpodbujale dalje na boj za suženjstvo. Svoboda, izbojevana na Kajmak-čalanu po onih ljudeh, ki ste jih vi oficijelno imenovali Izdajalce, vas je tako presenetila, da ste komaj utegnili poskriti po skrivnih predalih svojih pisalnih miz razne avstrijske ordne in pohvalna priznanja. In predno so se še vrnili vojaki s front, planili ste med narod in kričali: »Mi, Mi in samo Mi smo ti prinesli svobodo! Bodi Nam hvaležen in časti Nas!« In narod, v suženjstvu rojen, v suženjstvu vzgojen — vas je častil, ker je nekoga častiti moral. Fuj vam, vi župani in svetovalci, dacarji in mežnarji iz doline šentflorjanske. V grehu koristolovstva in sebičnega rodoljubarstva ste bredli vse življenje in spokorili sc niste niti, ko vas je usoda s krvavo pestjo porinila v novo življenje, na neobdelana, s ksvjo in solzami poškroplje- na polja domovine trpečih — Jugoslavije. Vzeli ste v svoje »izkušene« roke vlado, a mesto da bi skušali graditi in ustvarjati, kjer je vojna pustila pusto groblje, vadljali ste za domovino, kot vojščaki za Kristusov plašč. Kjer je bila ljubezen, sejali ste razdor, kjer je bilo poštenje, širili ste korupcijo, kjer je vladala bratska sloga, sejali ste zavist plemenske inržnje. Navzgor ste klečeplazili, navzdol pa ščuvali, pri tem pa svetohlinsko zavijali oči: »Kaj bo, kaj bo?« Na tihem ste se pa muzali in polnili malhe z denarjem » nacionaliziranih« podjetij in velebank. Naenkrat je pa nastalo pohujšanje v blaženi dolini slovenski. »Pljusknil« je od nekod potepuh, mlad in nepoznan, hodil okrog in razkrival ljudem vaše tajne pregrehe. Stikali ste glave, vohali in poizvedovali. In potem ste mu ponujali vina in pečenke. Da bi molčal in vstopil v vašo službo. Bil pa je ta »potepuh« poštenejši od vas »uglednih poštenjakov« in se smejal vašim darovom — zato ste poklicali žandarja, da ga zapre, ker dela proti vladi! Da, gospoda rodoljubi, bridka ali nepobitna resnica je, da vam ja organizacija jugoslovanskih nacijonalistov v Sloveniji edino vsled tega tak trn v peti ker se ni hotela udinjati niti eni izmed političnih strank. Ker ni hotela postati priganjač skrahiranim slovenskim rodoljubom, zato bruhate ogenj in žveplo na njo. »Zlasti smo gledali na severno mejo in menili, da bo obračunala (Orjuna) z mladim neinčurstvom po štajerskih mestih;« pišete vi — katerih pristaš in eksponent Hribar je povzročil narodni škandal v Celju in preganjal radi odločnega nastopa naše organizacije. Štejete nam v zlo, da se »nismo naslonili na državno oblast in vladno stranko« in pri tem hinavsko pozabljate, kako sijajno zaslombo nam je ta »državna oblast« dajala ravno pri nastopih proti nemčurjem v Celju, Mariboru in Ptuju. Vam tako priljubljena »vladna stranka« je za ccno teh istih nemčurskih glasov razpustila dve nacijonalno najbolj agilni organizaciji v Mariboru in ! Ptuju. Toliko poštenosti vsaj upamo, j da ste podedovali od pokojnega dr. Tavčarja, da ne bodete trdili, da je bil nastop Orjune v Celju povodom Jagaballa in v Ptuju povodom demonstrativnega koncerta insceniran — v korist demokratske stranke. Priznamo in prav nič ne tajimo, da smo z vso vehemenco vodili boj proti »osebam na najvišjih mestih slovenske državne uprave«, to pa vsled tega, ker so se na ta mesta utihotapili ljudje nečistih rok, ki so vladno moč zlorabljali v osebne — koristolovske in partijske namene. In vsakogar, ki bo na enakem mestu postopal po vzgledu Hribarja ali Lukana, bomo napadali z isto vehemenco, pa bil pristaš katerekoli stranke. Če pa danes ne streljamo mrtvih vojakov, temu se živim ni treba čuditi in zato še naš boj dolga ne bo »prosta partijska gonja«. Žalibog je resnica, da »štajerski rodoljub pod težo gmotnih in nacijonalnih razmer še ne vidijo resničnih krivcev seda- njega žalostnega položaja,« a z uspešnim delom organizacije jugoslovanskih nacijonalistov jih bomo v doglednem času pripeljali do tega. To pa ravno radi tega, ker se naš pokret čisto dobro zaveda »pravih ciljev in resničnih nasprotnikov,« ki jih moramo danes iskati edino med onimi ljudmi, ki so državo, po naravi in legi bogato, pritirali na rob gospodarskega propada. V tem boju za pravično stvar, za moralno in gospodarsko prenovitev naše domovine, bomo vedno iskali zaslombe in zaščite v »državi«, to je jugoslovanskem narodu. Nikdar in nikoli pa ne pri kaki politični stranki, pa če je »vladna«, ali pa če bi taka rada postala. Tak je naš »ponesrečen nacijonalistični poizkus«. Kdorkoli pa misli, da se da pokret jugo- slovanskega nacijonalizma diskreditirati s članki, kot je v gornjih izvajanjih citirani pamflet glasila dr. Trillerja in dr. Ravniharja, se moti ravno tako, kot so se motili oni, ki so mislili, da se bo z razpustom naših organizacij ubila revolucijonarna sila našega gibanja, ki ne nosi po vzgledu naših prvakov samo na jeziku gesla: »Ne časti ne slave!« Izven in kadar treba, tudi proti strankam, se bomo vedno borili za geslo, ki nas vzpodbuja raz naših praporov: »Za naciju!« Naši prapori bodo zmagoviti, to nam jamči čistota naše ideje in ponesli jih bomo do končne zmage, če treba tudi s — »samopomočjo!« Boj bo mogoče krvav, a izid gotov. I(er slabo varstvo proti bombam so — korita. V »Radikalskem Glasniku« z dne 21. t. m. čitai»o nekak »Obračun« g. Ljube D. Jurkoviča, našega bivšega člana, ki nas sili v svrho konstatacije resnice, da javno razpravljamo interne stvari organizacije. Dasi to ni naš običaj, smo v tem slučaju dolžni to storiti, da naši člani in somišljeniki vidijo, kje je vera, kje nevera. Takoj v začetku pa že pribijemo, da k temu nismo dali mi povoda, temveč g. Jurkovič sam, ki je smatral svoj izstop iz naše organizacije tako velikim svetovnim dogodkom, da ga je dal priobčiti kar v dveh dnevnikih s posebnim komentarjem njegove užaljene osebe. Ta komentar je obenem tudi grd napad na našo organizacijo, ker se jej v njem očita, da stoji v službi demokratske stranke. Ta napad je bil tudi povod, da smo v naši zadnji številki »Orjune« prinesli javnosti pojasnilo glede g. Jurkoviča, ki bi j ga sicer pustili popolnoma v miru, i ker smo do tedaj imeli boljše mnenje o njem, kakor ga imamo danes. Ker pa resnica v oči kolje, nam je poslal g. Jurkovič »Obračun«, ki ga hočemo danes kot vestni plačniki tudi kvitirati. Predno preidemo v podrobnosti Jurkovičevega »Obračuna«, izjavljamo, da leži naše delo odkrito in pošteno pred nami vsakomur na vpogled. Kakor pravi g. Jurkovič v svojem »Obračunu«. »Vsi grešijo, ker je človeška narava taka,« je mogoče, da smo tudi mi tekom našega delovanja grešili. V obrambo našega predsednika pa moramo ugotoviti, da so se vsa važna vprašanja vršila po sklepu odbora. Celo zadnje pojasnilo je bilo priobčeno z odobre-njem odbora. Prehajamo na podrobnosti Jurkovičevega »Obračuna«.. Odločno zavračamo Jurkovičevo trditev, da smo ga mi prisilili nastopiti pot javnosti. Temu nasproti ugotavljamo, da je 011 prvi, brez vsakega povoda z naše strani, proti nam javno nastopil in tudi prejel svoj odgovor. Mi smo v tem odgovoru še posebej omenili zaslugo g. Jurkoviča za naš pokret in smo mu izrekli tudi naše priznanje. Nikdar pa nismo vedeli, da je bilo njegovo delo tako velikansko, »Mnoge sam noči nespavane proveo u radu za Orjunu, mnogo sam truda uložio, kako bi što bolje i lepše prikazivao ovaj idealno zamišljeni pokret.« Tako piše g. Jurkovič v svojem »Obračunu«. O takih stvareh človek, ki mu ni za osebno častihlepje, v obče in nikdar javno ne govori. Ker pa je že izgovorjeno, bodi tudi nam dovoljeno, da o tem spregovorimo. Od 17 odboro-vih sej, ki so se vršile v času od 30. nov. 1922 do 26. marca 1923 se je g. Jurkovič udeležil samo treh. V zapisniku odborove seje z dne 14. decembra 1922 pa stoji doslovno: »Usljed nemarnosti prisustvovanja sjednicama odbornika Jurkoviča od-luči se, da predsednik ž njim osebno govori.« Predsednik pa je kolegi-jalno to delikatno svojo misijo odlagal, misleč, da bode g. Jurkovič končno le prijel za posel. Sele koncem januarja 1923. leta ga je odločno opozoril na njegovo dolžnost do organizacije. G. Jurkovič se je zagovarjal z gledališčem, sestanki itd., končno pa je pristal na to, da odloži odborniško mesto, in da se bode v bodoče zanimal samo za list. Tako obzirno smo postopali proti odborniku, ki ni vršil niti prve dolžnosti vsakega odbornika, da bi pohajal redno seje. Dalje nam g. Jurkovič očita, da ga Orjuna »kleveče, da ga hoče prostim i podlim lažima prikazati svetu kao nepatriota, nepo-štenjaka i za novac kupljenu dušu, da ga je na prost i bezobrazan način Ljitbo D. Jerkovič. napala i uvreaila.« Kdor je čital naše pojasnilo, se bode gotovo čudil tem očitkom, pozivamo pa g. Jurkoviča, naj nam dokaže samo eno laž in kleveto. V prvi točki »Obračuna« g. Jurkovič razlaga svoje radikalstvo, ki ga mi nikdar nismo oporekali. Mi smo samo poudarjali, da je z njegovim delom za radikalno partijo ponehavalo delo za »Orjuno«, in tega nam g. Jurkovič menda ne bode utajil. Sam se v »Obračunu« izgovarja, češ: »Kad sam uvideo, da stanoviti ljudi izrabljuju Orjunu u svoje sebične svrhe i u interes demokratske stranke, a u borbi proti NRS, ja sam se malo po malo povla-čio, gadilo mi se je videti, kako na-cijonalistiška Orjuna postaje demokratska Orjuna.« Če je g. Jurkovič vse to videi, zakaj pa ni nastGpil kot odbornik proti temu? On sicer pravi: »Ja sam to otvoreno na sedni-cama odbora kazivao,« toda to je prosta laž in konstatiramo, da on tega na odborovi seja ni nikdar izvajal. Zakaj pa ne pove teh stanovitih ljudi, ki izrabljajo Orjuno? Sam je klevetnik Orjune, ki je v istini takrat udarjala po eksponentih NRS, to pa zvesta svojemu programu, da čuva vse nacijonalne tekovine, ki so jih ti eksponenti hoteli lahkomiselno prodati našim nacijonalnim nasprotnikom. Kakor se demokratski kapital »Trboveljske družbe« križa z nacionalnimi stremljenji naše organizacije, ravno tako nam je protivna izdajalska špekulacija NRS, da s pomočjo Nemcev, na račun naših nacijonalnih pridobitev, eksploatira državo v svoje sebične svrhe. Tu mi ne delamo razlike, kakor jo dela naš bivši Orjunaš g. Jurkovič. To, in nič druzega je bil tudi vzrok, da je prenehal z delom v organizaciji. Kot jasen dokaz naj omenjamo naš list, ki je bil popolnoma v njegovih rokah. Brez njegove odločitve ni bila priobčena niti najmanjša notica. Imel je neomejeno moč tako, da je ustavljal celo dopise samega predsednika. List predstavlja usta vsakega po-kreta in je zanj regulativ. Vprašamo pa g. Jurkoviča, kdo mu ga je izvil iz rok? Ali se ni sam malo po malo nam odtujeval? in če je, kakor on trdi v »Obračunu«: »Na svojih ple-čima nosio 19 prvih brojeva,« to bi bilo približno do sredi maja, zakaj pa ni o teh svojih gorostasnih odkritjih v »Orjuni« pisal? Ali smo mu morda samo enkrat zabranili ali pa črtali njegove članke? Na vse to bo g. Jurkovič, če je poštenjak, molčal. G. Jurkovič svoje delovanje pri listu še posebej povdarja in poka-zuje svetu, češ: »Za sve to nišam od Orjune primo niti jedne pare i te čak ni za papir ni druge kancelarijske stvari; sve sam trošio iz svog vla-stitog žepa.« Vse to on namenoma povdarja, dasi dobro ve, da smo to delali vsi in, da je še mnogo, mnogo zaslužnejših od njega, ki za ves trud niso prejeli niti prebijene pare. Toda 011 hoče, da se še posebej pohvali, toda to je končno stvar okusa. — Dalje g. Jurkovič poudarja, da je bil imenovan za člana namestnika oblastnega odbora in, da tega mandata ni nikdar odložil. To je resnica in resnica je tudi, da kot tak za Orjuno ni več deloval. Resnica je pa tudi, da je bil pred tem odbornik oblastnega odbora, da je nemarno pohajal seje, da ga je predsednik na to opozoril, in da je z izgovorom, na mu ni mogoče pohajati sej, prostovoljno odložil svoj odborniški mandat. V tretji točki g. Jurkovič trdi neresnico. Laž je, da bi on otvoreno u sednicama odbora kazivao, kako Orjuna postaje demokratska. Izjavljamo, da ni kot odbornik tega nikdar na sejah govoril, niti na to opo- zarjal. Saj sploh ni pohajal sej, iz-vzemši trikrat, to pa je bilo še pred novim letom 1923. G. Jurkovič nam je na odborovi seji 18. junija, ko je bil poklican na odgovor, prebral članek, ki je potem izšel v »Jutranjih Novostih«, to pa je bil tudi njegov zadnji akt v Orjuni. V četrti točki šele izvemo, kaj ni bilo g. Jurkoviču po godu. Mi bi morali državnega funkcionarja čuvati, dasi je grešil, seveda, ker je ta funkcijonar bil eksponent radikalne stranke. Iz tega vzroka je hotel z vsemi sredstvi preprečiti priobči-tev Hribarjevega pisma. Zato si je ruval lase, hoteč pregovoriti predsednika, da bi tega pisma ne priobčil! Toda bilo je zaman, kajti je resnica Jurkovičeva trditev, da je brat predsednik trdoglav. V tej točki je jasno rečeno, da bi morala Orjuna prikrivati pogreške, če te pogreške zagrešijo državni funkcijonarji. To pa je ravno vzrok nesporazumljenja med g. Jurkovičem in med nami, kajti po naših skromnih mislih ni to naloga Orjune, njena naloga je temveč, da povsod, ob vsaki priliki, odkrito in neustrašeno pobija vsako korupcijo, ker je ravno ta korupcija glavni vzrok vseh naših nesreč v državi in naciji. To nalogo bodemo, g Jurkoviču vršili tudi v bodoče, kakor smo jo do sedaj. V tej točki nam dalje g. Jurkovič očita, da Orjuna: »I samog kralja prikazuje masi naroda onako kako ne valja.« To je prosta kleveta in smo zelo radovedni, kako nam jo bo g. Jurkovič podrobneje razložil. Mislimo pa, da bi umestneje storil, ako bi pometal pred pragom svoje radikalne partije, ki je ob zadnjih volitvah zlorabljala kraljevo ime tako, da ji je sama dvorska kancelarija morala to zabraniti. — Glede pete točke »Obračuna« navajamo samo suha dejstva. G. Jurkovič je bil z ozirom na njegov tedanji nastop v »Jutranjih Novostih« pozvan, da se pred odborom opraviči. Po dolgi debati je prišlo med predsednikom in g. Jurkovičem do ostre kontraverze. Zapisnik te seje z dne 18. junija se glasi: »U toj debati Kranjec napada Jurkoviča i radikalno partijo, dok Jurkovič brani, te ističe, da nikako nije više radio za radikalno partijo negoli za Orjunu. Na upit Jurkoviča', dali se Kranjec identifikuje sa člankom v »Jutru«, Kranjec odgovara na prvi mah sa »da« dok odmah popravlja u toliko, da se ne slaže sa napadima lično, na njegovu (Jurko-vičevu) osebu. Jurkovič traži raz-jašnenje o napadu sa strane Kranje-ca na njega i Kranjec mu ponavlja, da je (Jurkovič) »politični naivnež.« Jurkovič se sa odgovorom predsednika ne slaže, protestira i ne zadovo-Ijava se.« Tako je potekla ta seja, o kateri g. Jurkovič piše, da je bil naš predsednik besan, ali malen, vrlo malen. Pri tej seji je tudi lahko videl, kako se je kooptiralo člane v oblastni odbor in da nismo sami kar tako vzeli kogar smo želeli in hoteli. Zapisnik seje 1. julija se glasi: Predsednik obtožuje g. Jurkoviča radi poznatog članka u »Jutr. Nov.« Pošto Jurkovič sutra odlazi, to Kranjec obečaje za iduču sednicu kon« kretan predlog, da se spor reši. Za-< pisnik seje 9. julija pa pravi: Pri re* ševanju spora sa Jurkovičem je odbor enoglasno mišlenja, da se je Jur* kovič ogrešio o organizaciju i ko-načno se odločuje predati stvar Di-rektoriumu u rešenje.« Tako se je ta zadeva vršila, ne kakor Jurkovič lažnivo trdi, da je predsednik poveo na svoju ruku neku »istragu». Vse se je vršilo odkrito in pošteno pred celim odborom. Drugače Jurkovič, ki je pregovarjal s centralnim predsednikom dr. Korolijem, vsled česar tudi zadeva še danes ni rešena, oit sam pa te rešitve ni čakal, ampak izstopil iz organizacije. In s tem smo tudi dokazali, kdo laže. Predaleč ste zašli g. Jurkovič v slepi strasti užaljene svoje osebe! Poznali smo vas kot človeka finih manir, toda očitati drugemu laž z lažjo, to je vendar preveč za dobro vzgojenega človeka. Kar se tiče šeste točke, poudar-jamo, da jo bomo uredili z g. l0 R J u N A* Stev, 49. H2 gggattS^^saPrf^r^pga^iTOj, ^SlE^i Pooblaščeni dobavlteli vseh uniformskih potrebščin Or. Ju. Na. PETER CAPUDER, LJUBLJANA Vidovdanska cesta Stev« 2. Zahtevajte brezplačen senik, navodila za mero in pSaiiSne pogoje. -Jfl -, tiassftffi^^asEtfss^aisssjafis^ssBNi im ij^aacg^sg^^aBBg^sag^M! s kl+Un. delikatno čokolado je treba poskusiti, da se prepričal o njeni dobri kakovosti! mum -- MMMBOR. petkrat. POZIV G. JURKOVIČU. V »Radikalskem Glasniku« z dne 21. t. m. ste nas med drugim obdolžili, da Orjuna »prikazuje i samoga kralja masi naroda kako ne valja.« Če ste poštenjak, povejte kdaj, kje in kdo je zagrešil kaj podobnega, da se vemo napadeni braniti! O. O. Orjune za Slovenijo. Kongres delegatov vseh Orjun. Dne 1. decembra t. 1. se prične v Splitu veliki kongres delegatov vseh naših organizacij. Je to prvi pravi kongres, v katerega stavlja-mo velike nade, ker si bomo na njem definitivno uredili na znotraj našo organizacijo in postavili celemu pokretu čvrst in nerazrušljiv temelj. Na tem kongresu se bodo razpravljala najvažnejša vitalna vprašanja našega pokreta. Vsaka organizacija ima pravico biti zastopana na tem kongresu potom jed-nega delegata. Ker je ta naš prvi kongres naj večje važnosti. Pričakujemo obilne udeležbe. Orjuna Trbovlje priredi dne 4. novembra plenarni sestanek ob pol 3. popoldne v dvorani g. Ane Forte na Vodah. Pozivamo člane, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže Na sestanku poroča tudi predsednik oblastnega odbora inž. F. Kranjec. ORJUNAŠEM! Italija je v sistematičnem zatiranju našega narodnega življa šla zopet korak naprej. Za ukinitvo slovenskih šol je prišel ukaz, da se ne sme tiskati noben list samo slovensko, temveč mora vso vsebino priobčiti tudi v italijanskem prevodu. Proti temu nasilju, ki bije v obraz vsem mirovnim pogodbam, nimajo protesti in pisani članki nobenega uspeha. Zob za zob! Ven z italijanskimi tvrdkami iz Jugoslavije! Proč z italijansko govorico iz naših lokalov in naših ulic. Noben italijanski trgovec ne sme zaslužiti niti pare. Kontrola tega je naša nacijonalna dolžnost. OPOZORILO. »Slov. Narod«, glasilo narodno-napredne stranke v Sloveniji je v zadnjem času ponovno napadel organizacijo jugoslovanskih nacionalistov. V kolikor so ti napadi širši, prepuščamo njih likvidacijo oblastnemu odboru. V svoji 243. številki z dne 24. t. m. pa očita direktno mestni organizaciji v Ljubljani, da je privesek demokratske stranke. V informacijo članom sporočamo, da imamo sicer nekaj članov iz vodilnih krogov vseh naprednih strank, da pa isti razven upisa, organizaciji še niso dosti doprinesli. Po večini niso plačali niti članarine, še manj pa, da bi v kateremkoli oziru sodelovali. Uredništvo »Slov. Naroda« pa opozarjamo, da bodemo v slučaju ponovnih napadov na organizacijo prisiljeni iskati zadoščenja, ki ne bo niti v korist niti v čast listu blago-pokojnega dr. Tavčarja. Samovoljen napad na Narodno tiskarno smo kaznovali, kaznovali bodemo pa tudi vsak bodoči napad na nas. Toliko v vednost! Mestna Orjuna Ljubljana. Sramotni oder. Siidmarck — posluje naprej? Državni izpit za šumarske upravitelje pri direkciji šuma 25. sept. 1923. Predsednik: Inž. Josip Rustia, dvorni svetnik; Izpraševalni komisar: Zmago pl. Ziernfeld, šum. upravitelj; Izpraševalni komisar; inž. Viljem Put ick, inšpektor; Izpraševalni komisar; inž. Vinko Travirka, gozdni svetnik; Izpraševalni komisar: inž. Janko Urbas, gozdni svetnik; Kandidata: Emil Drobnitsch, Rogatec, Alfred Pungerscheg, Vitanje. Zadnji je polagal izpit pismeno in ustmeno v nemškem jeziku in ga tudi z zadostnim uspehom napravil. Tako se pomaga pri nas nesposobnim tujerodcem na noge in odjedati domačinom kruh, čemur se pa ne bo čudil tisti, ki ve, da je bil g. inž. Rustia avstrijski gozdarski nad-svetnik v Celovcu in katerega rodbina je popolnoma nemška. Putick: neutrudljiv Siidmarkovec, odliko- van na Lukan - Hribatjev predlog z redom sv. Save IV. r. Vprašamo narodno misleče člane komisije, kolikor jih pač je, ali niso imeli poguma upreti se vplivu onih članov komisije, ki so Nemci in nemškutarji. — Ali so že pozabili na tiste čase, ko jih je gnjavil nemško-nacijonalni profesorski zbor na visoki šoli v interesu nemštva in jih kljub dobremu znanju slabo klasifi-ficiral, in ko so na ukaz nemških Volksratov morali opravljati službo na najbolj zapostavljenih mestih po Koroškem in v Dalmaciji. Sicer so pa najbolj nemštvu naklonjeni člani komisije že davno zreli za pokoj. G. minister za šume in rude, zakaj se je tu ustavila redukcijska furija? Ali imate res tako zelo vezane roke od pakta z Nemci? Iz uredništva! Vsled pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni odložiti priobčitev več člankov in vse dopise za prihodnjo številko, kar naj nam cenjeni dopisniki blagovolijo opravičiti! Publikacije znanstv. dr. za human. vode v Ljubljani. Nove! Filozofska sekcija št. 1/1. Nevol ANALITIČNA PSIHOLOGIJA Prvi poizkus sistematične geometrije duha. Napisal dr. Fr. Veber, izr. prof. za filozofijo na univerzi v Ljubljani. Prvi snopič. Delo rešuje vprašanja, kakor: metoda in predmet dušeslovja, bistvo doživljanja, dispozicija, zavest in nezavest, duša, bistveno komponente na vsakem doživljanju, načelni zakoni, ki prevevajo vse doživljanje, arhitektonična struktura celokupne duševnosti itd. Prvemu spisu je pridejana tudi pregledna risba celokupnega doživljanja. — Glavni namen vsega dela je, pokazati, da ima tudi duševen svet take zakone, ki se jim mora pokoriti vsako individualno življenje. Knjiga je važna za vse duševne delavce (učitelje, prof. duhovnike itd.) Drugi snopič dela je v tisku. 170 st. 48 Din, po pošti navadno 49 Din, po pošti priporočeno 51 Din. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založbi ig. Kieinenayr &Fed. Bamberg) d. z o. z. v Ljubljani. — Zahtevajte gratis katalog „M*sderne krcjšši«as‘! Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecifalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. Strgalke (radirke). THE REX C0., Ljubljana. P O Z O K I Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. Mf&CEK se je preseBSSa na Aleksandrovo ca- s?o t2 (hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah. UlMm LJUBLJANI Ra flž&elo !b drolsisB! Ing. V. Nikolič Kraljev, dvorski liferant Ljufoljana - Moste Telefon št. 562. m m Manufaktura, moda, konfekciia DRAGO SCHWAB Lili, Snni lig 3 v zalogi špecijelno angleško i češko suk n o, vseh vrst obleke, dežni plašči, usnjeni suknjiči, pelerine, zimniki, ra-glani etc. Izdelava oblek v lastnem modernem salonu! Merakl barve, mastila, lake, ■ 'in ' kit, klel, emajle, Žepiče in zaiantžerto listi firnež m ————— nafbollše vrste nudi tovarna 1 Maribor Ljubljana Novisad podružnica. centrala. skladišče. L' Tovarnes LJUBIJANH-HEDVODE J Zobna pasta ikadont A Ustna voda AUTOMOBILE koSess, motorje, pnevmatiko vseh yrs4, oijs, bencin i« druge potrebščine ima vedno v zalogi • v«v LJUBLJANA. več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa „gVANS“. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili« ranje in poniklanje, „TRIBUN£“ F- B L. tovarne dvokoles in otročkih vožičkov Ljubljana, Karlovška 4. v večji množini. Vprašanja in ponudbe sprejema: Uredništvo „0 R JU N A“ .Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica. SLOGRAD Slovenska plena in Hipa i l. Tel. infer. 180. Tel. Inter. 180. Mina pisarn LJlilJli!®, Spodnja ilra. Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „ silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. ==F=T-.............................. =^F= Autoaaraža autec8©lavn6ca LJUBLJANA GLINCE 37. MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE! IVAN ZAKOTNIK mastni tesarski mojiier Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesareka dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezcv in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. Carinsko - Posredniški - Bureaux llvez GROM Izvos Podružnice« Zagreb, Maribor, Jcsenice, Boh. 81- Contral. LJUBLJANA Kolodv. ni. 41. ‘“‘mJ*’ je najmodernejše urejena ii» izvršuje vsa Uskarntška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige, — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica Šolskih zvezkov. Šolski zvezki za 6snovne Sole in srednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice. I I ING. DUKIČ IN DRUG n 1 4 r O A Bohoričeva 24 ■0m«amEsmiiH^maaamatsi . m priporoča za vsa v to stroko spadajola dela. ^fiSEUMfiHBSBOEvV [Tiska Učiteljska tiskarna s LJubJjanJ,