Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4.meiiki The t*rst Slovenic Daily in the United States. Issued every daj except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered aa Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 207. ŠTEV. 207. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 4, 1906. — V TOREK, 4. KIMOVCA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Zvezne finance. Stensland prijet. 8,000.000 prebitka. Ubegli bančni predsednik STANJE ZVEZINEGA GOSPODARSTVA JE BILO V ME SECU AVGUSTU ZELO UGODNO. Prebitek minolega meseca znaša $8,155,147, medtem ko je bilo lani dokaj deficita. PODROBNOSTI. Washington. sept. Urad zvezine-ga zaklada objavlja ravnokar račun za minoli mesec. oziroma stanje zvezi-nih fina ne v avgustu. Skupni zve/in i dohodki znašajo $56,007,596, izdatki pa le $47,848,449, tako da je prebitka $8,155,147, d očim smo imeli v lanskem avgustu deficita v znesku .$4,660,061. Dohodki minolega meseea so: $29,-012,051) carina, domač davek $21,853,-180 in raznovrstnosti $3,990,000. Izdatki so se pomanjšali za $4.302,044 ako jih primerjamo z onimi v avgustu 1. 1905. Najbolj so se zmanjšali izdatki za vojno mornarico, namreč za $2,758,000. Zopet nemška blamaža. Sedaj v Valparaiso. V IMENOVANEM MESTU SO SE IZKRCALI MORNARJI NEMŠKE KRIŽARKE FAL-KE. DA ČUVAJO KONZULAT. Vojni minister jih je takoj prepodil in "cesarski" Nemci so odšli potepeno nazaj na ladijo. PODPORA PREBIVALSTVU. VJELI SO GA V TANGERU, MAROKO, KAMOR JE BEŽAL PO BANKEROTU MILWAUKEE AVE. BANKE V CHICAGU- Potoval je preko New Yorka v Liverpool in dalje preko Gibralta ra v Tanger. NAZAJ V CHICAGO. Chicago, 111., 4. sept. Semkaj se br-zojavlja, da so včeraj v Tankerju, Maroko, prijeli ubeglega predsednika Milwaukee Ave. State banke, Paul O. Stenslanda. Prijeli so ga včeraj zjutraj ob 8. uri v tamošnjem poslopju angleške pošte. Stensland je takoj dejal, da bode šel prostovoljno nazaj v Chicago. Stensland se je v nedeljo popoludne ob 5. uri odpeljal iz Gibraltara v Af-riko, baš jedno uro pred prihodom pomožnega državnega tajnika Olsena, kteri nm je sledil iz Zjed. držav v Anglijo in od tam v Gibraltar in Tanger, od tam zopet v Rondo, kjer je prisostvoval boju z biki, v Babadello, Se-villo in druga španska mesta. Stensland je potoval tudi pod imenom 01-sen in je mislil, da mu nihče ne sledi in je povsod i pustil dobre sledove. V Maroku se je nameraval trajno nastaniti, ker ta dežela nima pogodbe z Zjed. državami glede izročitve de-fravdantov. Kljub temu bode pa sultan storil vse, da pride Stensland v < 'hieaso. Buenos Ay re s. Argentina, 2. sept-Lz Valparaiso, Chile, se brzoja vlja, »la je t a mošnji nemški konzul v strahu, da bi sedaj, ko je radi potresa v mestu vse narobe, domačini njegov konzulat, v k tereni razun papirja itak ni ničesar dobiti, ne oplenili. Radi tega je ukazal, da se mora oddelek mornarjev tamkaj >e mudeče nemške križar-ke Falke izkrcati in čuvati konzulat. Jed v a da so se Nemci izkrcali, je pa ehilenski vojni minister odločno ukazal, da morajo Nemci takoj oditi na/.aj na svojo ladijo. kar so tudi po-tepeno storili. Zajedno je chilenska vlada Nemcem naznanila, da zamore sama brez njihove pomoči v Valpa- raisu skrbeti za red in mir. * * * Za chilensko prebivalstvo, ktero je bilo po potresu poškodovano, nabrala je dose daj Merchants' Association v Zjed. državah (New York) $10,405. Sedem dezerterjev. Ourdensburg, N. Y., 4. sept. Sedem mornarjev, kteri so služili na vladi-nem carinskem parniku Dallas, na jezeru Ontario, je radi kapitanove strogosti ušlo. Dosedaj jih še niso našli. O KOPELJI. V poletju je največje važnosti, da si človek pogostoma privošči kopelj, pa naj že bode doma ali pa na prostem, da so na ta način znojne luknjice vedno odprte. Truplo se potem vedno dobro počuti in ne bode podvrženo vsakovrstnim boleznim. Ako tudi redno rabimo Trinerjevo ameriško grenko vino. nam poletje s svojimi nevarnimi boleznimi na prebavalnih organih ne more škodovati. To sredstvo je popolnoma zanesljivo v vseh boleznih, ktere je spoznati po slabosti, zgubi teka in bledosti in ono bode vedno pomagalo, ako se ga uživa pravočasno. Tudi pri kroničnih boleznih prebavalnih organov, doseže se s Tri-nerjevim ameriškim grenkim vinom najboljše uspehe. Radi tega to vino najtopleje priporočamo nervoznim in bolehnim ljudem in onim, ki žele, da bode njih prebavljanje popolno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S|0. Ashland Avenue, Chicago, III. KRETANJE PARNIXOV Dospeli w: Bluecher iz Hamburga 1. sept, s 1280 j>otniki. 1'jnbria 1. sept- iz Liverpoola. j Celtic 1. sept, iz Liverpoola s 1G24 potniki. Colunrbia L sept. iz Glasgowa s 1260 potniki. Philadelphia 1. sept, iz South amptona z SOO potniki. Barcelona 2. sept. iz Hamburga s 159 potniki. Noordam 3. sept. iz liotterdama s 1252 potniki. Zeeland 3. septembra iz Antwerpena. Dospeti imajo: Patricia iz Hamburga. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Friedrich der Gross«-; iz Bremena. Moltke iz Genove A.bano iz Hambi iga. Caronia iz Liveroima. Oceanic iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. St. Cuthbert iz Antwerpena. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Franeesea iz Trsta. St. Paul iz Southamptona. Carpathia iz Reke. La Bretagne iz Havre. K roonland iz Antwerpena. Furnessia iz Giasgowa. Smolensk iz Libave. Bovie iz Liverpoola. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odpluli so: Kronprinz Wilhelm 4. sept, v Bremen. Cevic 4. sept, v Liverpool. Potsdam 4. sept, v Rotterdam. OdplsU Mi: Majestic 5. sept, v Liverpool. Giulia 5. sept, v Trst. Bluecher 6. sept, v Hamburg. La Provence G. sept, v Havre. Main 6. sept, v Bremen. Zeeland 7. sept, v Antwerpen. Celtic 7. sept, v Liverpool. L'rabria 8. sept, v Liverpool. Philadelphia 8. sept, v Southampton. Columbia 8. sept, v Giasgow. Patricia 8. sept, v Hamburg. Hudson 8. sept- V Havre. "La mano nera" v državi Pennsylvania V PUNXSUTAWNEY, PA., SO ITALIJANI USTRET.TTJ DVA KONŠTABT.F.RJA. — MNOGO JIH JU RANJENIH. Sedaj konštablerji oblegajo Italijane in bodo napad obnovili. STRELJANJE. Punxsutawney, Pa., 3. sept, Včeraj zvečer je prišlo do prave bitike med Italijani in 21 konštablerji sotnije D. Pri tem se je izstrelilo najmanj 500 strelov; dva konštablerja sta bila na mestu usmrtena, dva ranjena in tri druge osobe ranjene. Italijane oblegajo sedaj v nekej hiši blizo rova Florence, par milj daleč od tukaj, in bati se je, da pride Jo liadaljnega pro-livanja krvi, kajti Italijani so dobro preskrbljeni z orožjem in streljivom. Nemiri so se pričeli popoludne, ko je narednitk Logan prišel v Florence, da aretuje Leopolda Scarlata, kteri je ustrelil svojega svaka Bruno Traz-zone. Logan je bil v pisarni dr. Bo-denhorna, ko se je Salvatore Valzoc-co, ki je član organizacije ''La mano netra", pričel pretepati z nekim svojim rojakom. Ko je Logan YaLzocca aretoval, pozval ga je v hišo, da ga izpraša. Logan je jedva prišel v hišo, ko ga je nek I.ta ijan napadel z bodalom, ate da bi ga pogodil. Logan se je ttmaunil, toda p redno je storil l.l korakov, pričel je nek Italijan streljati nanj. Logan je tudi ustrelil, toda krogljo je dobil v nogo. Tudi Italijan je ranjen in je odšel nazaj v hišo. Logan je telefonira po pomoč in ko so mu j.> poslali, s> Italijani ustrelili že dva konštablerja. dociin sta bila dva ranjena. K:> je prišla nat-daljna ltointv, so konštaulerji streljali na okna. doč.m s.) trije policaji priš i skozi stranska vrata v hišo. Toda Italijani so jih zapazili in na nje u-trelili; dva sta ušla, dočim je tretji obležal mrtev v hiši. DELAVSKI PRAZNIK. Delavske parade in izleti. Povodom včerajšnjega delavskega praznika, priredilo je delavstvo našega mesta običajno veliko parado, pri kterej je po glavnih mestnih ulicah korakalo nad 80,000 organizovanih delavcev. Paffcda se je pričela ob 10:30 na 57. ulici ter se je za vršila po vse m v redu. Na tisoče ljudi je že v soboto osta-vilo mesto, da se na deželi odpočije od vsakdanjega dela, toda kljub temu je bilo v mestu ravno tako živahno, kakor drusre dni. Žid je na Madžarskem. Kako raste na Ogrskem židovski element, dokazuje dejstvo, da pred ,50 leti še niso imeli Židje na Ogrskem niti pedenj svoje zemlje. Leta 1900 pa so imeli že 130,965,000 oralov zemlje. Da se to bolje razume, treba je vedeti, da ima celoskupno ogrsko plemstvo 217,498,500 oralov, država ima 139,320,550 oralov, katoliške cerkve imajo 12,160,500 oralov in dobrodelni zavodi 12,400,000 oralov. Židje imajo potemtakem toliko zemlje kakor država in več kot mogočna in bogata katoliška hierarhija na Ogrskem. Toda to še ni vse. Leta 1900 je bilo izmed 4861 zemljiščnih najemnikov 3170 Židov, ki so imeli v najemu 167,-537,000 oralov. Na ta način imajo Židje v rokah skoraj 300 milijonov oralov zemlje, t. j. toliko, kot vse plemstvo in katoliška cerkev skupaj. Samo v zadnjih desetih letih so židovska posestva narastla za 50 odstotkov, in ako gre tako naprej, bo v 50 letih cela Ogrska v židovskih rokah. Štrajk uslužbencev telefonske družbe Kansas City, Mo., 3. sept. Vsi ve-zalci žice Bell Telephone Company v tukajšnjem okraju, štrajkajo. Do včerajšnjega dne ni prišlo do nemirov, sedaj so pa štrajkarji porezali večino telefonskih žic, tako da je telefonska služba nemogoča. Danes so prišli štrajkarji tudi v glavne urade družbe in so porezali tam glavne žice. Areto-van ni bil nihče. Pred kompromisom? Revolucija na Gubi. PREDSEDNIK ESTRADA PALMA JE BAJE PRISILJEN PODATI SE. Javno mnenje na Cubi ni zadovoljno s Palmovo trdovratnostjo. USTAŠI. Havana, Cuba, 4. sept. Položaj se je v toliko spremenil, da prevladuje mnenje, da se bode mir ustanovil naj-preje na podlagi kompromisa. Javno mnenje dan za dnevom bolj upliva na predsednika Palma, kteremu svetuje, naj sklene z revolueijonarji kompromis. Kljub temu pa Palma odločno izjavlja, da ustašem ne bode v ničesar več privolil. Oddelek vladinih čet je pri Guinesu razgnal četo ustašev. Pri Cruces so ustaši napadli nek vlak. Mnogo ustašev je med Pinar del Rio in Consola-eion del Sur. Havana, Cuba, 1. sept. Sedaj se u-radoma naznanja, da se je revolucija razširila tudi na pokrajino Puerto Principe. V Moro se je pridružilo 17 meščanov ustašem, ktere vodi Garcia Cunizares, bivši predsednik poslanske zbornice. Ustaši so se povsem očitno oborožili in potem ostavili mesto. V Arravo Blanco, blizo Ciego de Avila, so ustanovili 200 mož konjiče pod vodstvom Dillon Sancheza. Danes zjutraj je napadlo 200 ustašev Ran-elmelo pri Cienfuegos, kjer so uplenili mnogo konj in $1700 denarja. Havana, Cuba, 2. sept. Ustaško gibanje neprestano narašča in za amnestijo, ktero je vlada proglasila, se nihče ne zmeni. Samo na jugu Arte-nrisije je 15,000 ustašev, kteri so pa še razdeljeni v posamne oddelke, kteri vedno naraščajo. Tr nstaši bodo v kratkem zasedli Arternisijo In Gua-najav. tako da bode vsa pokrajina Pinar del Rio v njihovej posesti. Najmanj 75 odstotkov vsega prebivalstva je na strani ustašev. Vesti iz Rusije. v Varšavi. DELAVCI SO PRI NEKEM POGREBU RAZVILI RUDEČO ZASTAVO; 6 MRTVIH, 22 RANJENIH. Vojaki kot teroristi; tajna organizacija med vojaštvom v Odesi. 14 ČASTNIKOV ZAPRLI. KRIŽARKA BOSTON NA PEČINAH. Zavozila je pri Anacortes, Wash., na skalovje. Taeoma. Wash., 4. sept. Iz Anacortes. Wash., se poroča, da je zvezina križarka Boston zavozila na tamošnje pečine in da se bode potopila. Glasom kasnejšega poročila so jo pa že splovili in je le lahko poškodovana. Italijanski morilci. Lancaster, Pa., L sept. Ko je v mi-nolej noči blizo G a pa, Pa., prenočevalo 16 železniških delavcev v koči Italijana Placido Albanese, prišlo je v kočo pet Italijanov, oboroženih z revolverji in bodali. Lopovi so delavcem odvzeli vso gotovino. Vsi so se pustili mirno preiskati, razun Alba-uesija, kteri se je branil z britvijo. Lopovi so ga končno zaklali in ustrelili. Roparji so ušli, toda deputyji jih zasledujejo. Root je srečno prišel v Chile. Santiago de Chile, 1. sept. Zvezina križarka Charleston, na kterej potuje državni tajnik Zjed. držav Elihu Root, je srečno dospela v Loto. Denarje v staro domovino pošiljam«: za | 20.50 ............ 100 kron, sa | 40.90 ............ 200 kron, ca f 204.00 ............ 1000 kron, ca |1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Dcma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne po&ljatve izplačuj« c-kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje de $25.00 v gotovini v priporoče-aem ali registrovanem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK 8AX8ER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O- Varšava, 4. sept. V bližnjej Rada-guzowski so delavci pri nekem pogrebu razvili rudečo zastavo. Radi tega je prišlo med delavci in kozaki do boja, v kterem je bilo 6 osob usmrtenih in 22 ranjenih. Katowicz, 4. sept. Pet roparjev napadlo je nekega blagajnika, kteremu ixl vzel i .£2500, »ktero svoto je nesel, da izplača delavee elektrarne v Zomko-vici. Odesa, 4. sept. V nedeljo zvečer so pronašli tukaj med vojaštvom teroristi eno organizacijo, ktere namen je uničiti vse oblasti. Zaplenili so tudi mnogo dopisov z naznimi revolucionarnimi organizacijami; 14 častnikov so zaprli. Med častniki je tudi nek zdravnik. * * * Petrograd, 1. sept. Ivnez Šakov-skoj, kteri je bil v Stolypinovej vili, ko se je tam razletela bomba, je vsled za dobljen ill ran umrl. Sebastopolj, 1. sept. Mnogo deklet je izrazilo željo, da bi se rade omo-žile z mornarji, kteri so radi irj)oi*a prognani v Sibir. Admiral Skrydlov je večini tauih prošenj ugodil. Pet rograd, 1. sept. T utaj opetova-no krožijo vesti, da je general T repov, pove jnik carjeve telesne straže v Petrovem dvorcu, tako nevarno bolan, da je dvomiti, bode-ii okreval. Kaka je njegova bolezen, se ne poroča, toda bolan je od onega časa nadalje, ko so pričele krožiti vesti, da so ga njegovi kr.uiarji suušali zastrupiti. Policija je ipronašia važne sledove, ki vodijo v glavni stan teroristov. \ Petrovem dvorcu so zaprli nekega moža v zvezi z umorom generala Mina. Ta aretovauec je skuša; pogoltniti komad papirja, kterega mu je policija in tako poizvedela odredbe glede nadalj-i.i i 11 napadov na razne dostojanstvenike. '" Novoje Vrenja" naznanja, da je bil jed en izmed napadalcev na mi-uistersLiega predsednika čifut. Varšava, 1. sept. Policija je v mi nolej noči aretovala nad 2000 osob in prebivalstvo se vsestranski pritožuje radi policijske brutalnosti. Moskva, 1. sept. Policija je danes aretovala nekega j>o kmetski ob.eče-nega moža. ki je nesel velikansko bučo. Ko so slednjo preiskali, so pronašli da je bila nai>olnjena s patroni. Moža so s poznali kasneje kot nekega znanega revolucijonarja. Libava, 1. sept. V minolej noči so revolueijonarji napadli oddelek vojakov, ikteri je vodil oddelek jetnikov. Vojaki so kmalo dobili pomoč, nakar so ustrelili v innožieo. Osem osob je bilo usmrienih in 50 ranjenih. Petrograd, 2. sept. Da se terorizem razširj.. sedaj po vsej Rusiji, pripisati imamo v prve j vrsti čifutskej agitaciji. Radi tega ni čudo, da pričenja vse pošteno prebivalstvo z vlado vred vedno bolj sovražiti zidove, o bterih je že davno znano, da so vodje nemirov. Kadi tega je sedaj tudi za stalno pričakovati, da vlada čifutom ne bode dala kaikih pravi, kar bi bila gotovo največja nesmisel. V vsakem poročilu o umorih a.i drugih zločinih se posebej povdarja, da so ga izvršili cifuti. V minolem tednu so v Petro-gradti ustanovili "narodno stranko" in v Moskvi "ljudsko stranko", kateri obe prr-d vsem zahtevata, da se čifute izključi od vsaikega političnega delovanja in tudi od vojne službe, pač pa naj čifuti plačujejo vojni davek, kakor Tartarji in Finci. Moskovska stranka je tudi sklenila podpirati zionistieno gibanje, da spravi čifute v inozemstvo, in poživlja vlado, naJ JeJ P1^ tem pomaga. Reakcijonarna ekstremna organizacija "črna stotina" postaja vedno bolj delavna. Njen vodja grof Ko-uovničin poživlja ljudstvo v odprtem pismu, naj uniči vse one, ki terorizu-jejo ruski narod pod zastavo svobode. V Ribinsku pri Jaroslavu so včeraj zaprli kneginjo Obolensko, ker se je udeležila neikie zarote. Petrograd, 2. sept. General grof Orlov, kteri je znan radi strogosti, s kojo je zatrl nemire ob Baltiku, po-sane generalni gubernator varšavske gu'bernije, oziroma naslednik generala SkaJona. On zahteva, da se pred vsem varšavsko prebivalstvo razoroži, kar se sedaj že dogaja: pri (komur najde policija orožje, mora v ječo. Varšava, 2. sept. Tukajšnje časopisje naznanja, da podpirajo nemški tovarnarji poljske revolueijonarje, da tako uničijo uspešno poljsko konkurenco. Varšava, 3. sept. V minolej noči sta bila ubita dva j>olicaja. Morilci so ušli. XeT.u vojak, ki je morilce iskal na ulici, je ustrelil nekega dečka in smrtno ranil nekega pasanta. Tekom popoludneva so revolueijonarji smrtno ranili nekega častnika. Tudi brigadni poveljnik general Tumenov je bil ranjen. Napadlo ga je pet teroristov, kteri so nanj streljali. Vse polno lju-dij je ostavi.o Varšavo in hoteli ter zasebne hiše so prazne. Vsaudo, kdor zamore, pošlje svojo rodbino proč. Teroristi so naznanili učiteljem v Lodzu, da jih bodo Ubili, ako bodo otroke podučevali v ruskem jeziku. Petrograd, 3. sept. V minolej noči so trije revolueijonarji napadli stražo pred vojašnico Izmajlovskega polka in jej skušali odvzeti puško. Vojau je jed nega revolucijonarja ustrelil in 2 ost a a sta bežala. V Bjalistoku skušal je neki čifut z bombo umoriti policijskega poročnika Hodorovskega, ikar se mu pa ni posrečilo. V Lennemvanlenu pri Rigi so revolueijonarji umorili nekega luteranske-ga duhovna in njegovo ženo. Iz Avstro-Ogrske. Zopet Velika Hrvatska. HRVATSKA DEŽELNA VLADA JE RAZVELJAVILA SKLEP ZAGREBŠKEGA OBČINSKEGA SVETA. Nemiri premogarjev v čeških premo-govih okrajih; v mnozih okrajih so premogarji pričeli prenehavati z delom. TRUPLO LADY CAMPBELL SO ODPELJALI IZ MARIJINIH VAROV. Budimpešta, 2. sept. Razburjenje radi sklepa zagrebškega občinskega sveta glede ustanovitve Veliue Hrvatske v okviru avstrijske monarhije postaja na Ogrskem od dne do dne večje, kajti Madjarji vedo, da je, kakor hitro se to zgodi, z Ogrsko za vedno pri tli raju. Da to razburjenje pomiri, je hrvatska deželna v.ada, ktera je sedaj ravno tako madjaronska, kakor je bila za časa Khueu - Hedervarvja, imenovani sklep občinskega sveta razveljavila, in sicer najbrže na povelje vlade iz Budimpešte. Praga 2. sept. Med upravami raznih premogovih rovov na Češkem in premogarji je prišlo do resnih nasprot-stev in tudi do štrajkov premogarjev, tako da delo v dvajsetih rovih popolnoma počiva. V raznih krajih je prišlo radi štrajka tudi do nemirov. Marijine Vari, Češka. 2. sept. Včeraj so truplo tukaj umrle soproge angleškega mi« iste r skega predsednika Campbella odposlali v London. So-žaljnej slavnosti je prisostvoval tudi angleški kralj Edward. Budimpešta, 4. sept. V Pet rosen ju komitat Hunvad, prišlo je do boja med štrajkiyočimi premogarji in vojaki; 175 premogarjev je ranjenih. Vojaštvo so pomnožili. Mnogo štraj-karjev je zaprtih. Ognjenik Souffriere bluje. Kingstown, St. Vincent, zap. Indija, 3. avg. Policaji, kteri tvorijo posadko v Chateau Belair blizo vulkana Souffriere, poročajo, da je tam neprestano čuti podzemske razstrelbe in da vulkan bluje ogenj. Gora je obdana z oblaki dima. Uj«ti ribiči. Galveston, Tex., 4. sept. Semkaj se brzojavlja, da so v zalivu Campeche Mehikanci ujeli neko ribiško ladijo iz Zjed. držav in zaprli 14 ribičev. Bazne novosti iz inozemstva. RAZSTRELBA NA NOVI RUSKI KRIŽARKI RJURIK V ANGLIJI. ŠTIRJE DELAVCI USMRTENI IN OSEM RANJENIH Boji v Maroku; čete pretendenta Bu Hamara poražene. 7000 PISEM UKRADENIH Raznoterosti. London, 4. sept. Xa novej ruske j križarki Rjurik. ktero grade v Yi-ckerjevej ladjedelnici v Barrow ti. se je pripetila razstrelba; 4 delavci so ubiti. 8 je ranjenih. Tanger, Maroko, 4. sept. Vladino čete so pri Muluvi porazile pretendenta Bu Hamara. Dva glavarja sta bila usmrtena. Podrobnosti niso znane. — Dunaj, 4. sept. A" Krakovu, avstr. Poljska, je nek poštni uradnik tekom zadnjih treh let ukradel 7000 navadnih. pisem iz Amerike, v kterih je bilo obilo denarja. Brest, Francija. 3. sept. Na skalovje pri otoku Quementes blizo Ushanta je zavozil nek velik paraik, kteri strelja na pomoč. Na morju vlada gosta megla. Tanger. Maroko. 2. sept. Sultan je ukazal zapreti vse trgovce s sužnji in oprostiti vse sužnje, kteri pridejo po morju v marokanske luke. Ta odredila pomenja prvi korak uresničenja, sklepov konference v Alueciras. Cardiff, Wales, 2. sept. Jednajst tisoč premogarjev doline Rhvmnev je-pričelo včeraj štrajkati, da tako protest ujejo proti uslužbencem, ki niso člani unije. Nadaljnih 10.000 premogarjev je izjavilo, da bode iz istih vzrokov prenehalo z delom. Madrid, 2. sept. Uradoma se brzojavlja, tla so štrajkarji v premogoven! okraju Santander prenehali s štraj-kom. Položaj v Bilbao je Še kritičen. Carigrad, 4. sept. Turški visoki krogi se bavijo z vprašanjem o presto-lonasledstvu. Zaunnitega prestolonaslednika Iiešid Effendija nameravajo pregovoriti, da se odreče svoje pravice ill da se ga proglasi nesposobnim, sicer '_ra takim proglasi Šeik ill Is am. Sultan želi baje, da mu postane naslednik njegov tretji sin Burharedin. ali to ne bi bilo možno brez revolucije v Yildiz Kiosku. Belgrad, 4. sept. Maeedonija ni že štiri mesece dobila običajnih obrokov iz Carigrada. Tudi kredit otomans^e banke je izostal. Potrebščine za mesec avgust so znašale 150,000 turških funtov. Finančna komisija je sklenila, da morajo najprvo dobiti plače orožjiiki in policaji. Turška vlada nalašč neče plačevati dolžnih prispevkov, da bi na ta način prisilila velesile, da ji dovolijo zvišati carine v Macedoniji za 3 odstotke. Berolin, 4. ^ept. Sedaj so začelo šolske oblasti v Poznanju poljskim otrokom vsiljevati nemški veronauk z zapori in telesno kaznijo. VGos-eieszu se je 9 deklic in 2 dečka branilo nemškega veronauka. Zato morajo vsak dan presedeti po Šoli celo uro, in sicer toliko časa. da se bodo uklonili nemščini. V Žydo\vu pa je šolski nadzornik pooblastil nndučite.ja, naj vsak dan telesno 'kaznuje poljske o-troke. ki nečej > tufliti nemškega oče-naša. PARNIK SHERIDAN ŠE NI REŠEN. o Rešitev vladinega transportnega par^ nika bode nemogoča. Honolulu, 4. sept. Vladini transportni parnik Sheridan, ki je pred par dnevi zavozil na pečine pri otoku Oahu, včeraj niso zamogli rešiti. Iz parnika so izkrcali vse blago, toda dosedanji napori so bili zaman. Voda je v ladij i že 14 čevljev visoko. Mayor-goljuf. Albuquerque, N. M., 4. sept. V Socorro je poneveril tamošnji mayor H. C. Bursum $7000 depozita in $$23,000 raznih fondov. Razne knjige in zapisnike je jednosiavno uničil. H. 13 "GLAS NARODA" i ts^ slovenskih dvlavcev v Ameriki. . redni k: Editor ZMAGOSTJVV VALTAVEC W*:ik: Publishes FRANK SAKSER, ®9 Greenwich Street, New York City- la leto velja list za Amerike . . . $3.00 " pol I-ta............ i.50 Ca Evropo, za vse .......4.50 p^l leta....... ^'.50 w u «< četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GI-AS NAHODA vsaki dan iz- vzeiaši nedelj i.i praznikov. "GLAS .VAROOA" ('•Voice of the People") fteuce eve^ day, except Sjndays and Holidays. Subscription vear.y $li.0C. AJvert:stinent on agreement- Merchant Marine League, Pred dvemi leti se je pod zgoraj -njim imenom ustanovila v našej re publiki družba, k t ere namen je dvi gniti našo trgovinsko mornarico Tekom zadnjih 44 iet je naša trgo vina z inozemstvom tako narasla, da je postala stvar skupnega ljudstva j Zajedno z našim vsestranskim napred j kom j>a naša trgovinska mornarica ni | jeduako napredovala, pa epa riaza .lova a. tako da je bila leta 1905 eelo primeroma manjša, nego prejšnja le ta. Tako stanje naše mornarice je pa nevarno vsemu ljudstvu, ker po manjša tudi pomoč, ktero mora imeti vojna mornarica od trgovinske v času potrebe. Že samo radi tega treba je storili vse, da se skrbi tudi na tem velevažnem polju za napredek. Xa-a trgovina z inozemstvom je sedaj odvisna v prvej vrsti od ino kih parnikov, kteri oskrbujejo pr< met. kar za naše trgovinske Pri spi ..membi kraja naročnikov in poljedelske razmere nikakor ni u-»jrosnno, d >. se nar i tudi prejinje bivali,, „odno kajti aku pride med drugimi te n^nam, da hitreje najdemo naslov- 1 lika. - Dopisom in pošiljatvam naiedKe Za oglase ao deaet vrstic se plača 3L entov. Dopisi bie.T podpisa in osobnosti se k. natisnejo. I zen Denar naj se blagovoli pcšiljati po i !y der. "Ola\ftroda" 4)9 Oieenwict? Street. New York Citv. Cubanska junta. ljudstvi do kake neprilike, j>otem mora ves naš izvoz počivati. Promet - tujimi ladijami ovira tudi gradnjo domačih trgovinskih parnikov in vrhu tega odide vsako leto na milijone dolarjev popolnoma nepotrebno v inozemstvo. Kadi tega mora biti dolžnost vsa-il-ieua državljana, da deluje na to, da r-im preje dobimo svojo trgovinsko mornarico. Kadi tega se je osnovala v Cleve-landu, Ohio, imenovana Jiga, ktere član zamore postati vsak državljan. Ta liga sedaj razpisuje $1000 nagrade za najboljši spis: "Kako zamore napredovati naša trgovinska mornarica z ozirom na inostrano trgovino." Take vpise zamorejo vposlati le dijaki ameriških višjih šol, 'kolegij in vseučilišč. Kazun glavne nagrade so razpisane Ae štiri manjše. Dijaki, ki nameravajo vposlati svoj spis, naj prijavijo svoja imena. Spisi ne smejo imeti ve enego po 2500 besed in spisani s pisalnim strojem samona jednej strani listov. Spisi morajo bili vposlani do 15. novembra in nagrade se razdele dne 15. decembra t. 1. zastavi, a cesto je tekla tudi kri. V madjarski zastavi je narod zrl ne samo supremaeijo Madjarov, temveč tudi tiranstvo domače vlade na znotraj, a servilnost na zunaj. Mržnja proti madjarski zastavi se je globoko vkorenila v narodu. Dasi je pri volitvah zmagala trezna narodna j>olitika, ki prepoveduje sporazum z Madjari, vendar se še niso mogle kar preko noči izbrisati težile prejšnje žalitve. Zato se je tuwii govorilo, da bodo baš to situacijo izrabi.i frankovei in spravili inscenirajoe sedaj protima djarske demonstracije, v prvi vrsti v neprilike novo vlado, v drugi vrsti pa kovali političen kapital v narodu sa mem proti koaliciji. O tej zadevi so pisali vsi listi. — "Hrvatska", organ hrvatske stranke prava, najmočnejše stranke v koaliciji, si je hotela pomagati na ta način, da je izjavila, da se je preje demonstrovalo proti madjarski zastavi kakor proti znaku supremaeiji Madjarov, no, sedaj pa radi spremenjenih razmer lahko to zastavo trpimo iz "kurtoazije". Xo, ta rešitev ni ni-A-jer naš.a odobravanja. Fran ko vo ''Hrvatsko Pravo" je zbog tega ni bilo 11a veliki boben in proglašalo hrvatsko strano prava kot izdajico narodnih pravic. Današnji "Pokret", drugi organ v koaliciji, je priobčil o tem vprašanju uvodnik, v ikterem povdarja, kako so frankovei dosedaj pod Khuenovim režimom lepo molčali in se celo leta 1003 izražali zoper protimadjarske in protikbuenovske demonstracije. Pra va njihova demonstracija so bili samo sramotni protisrbski izgredi 1. 1902. Naloga stare vlade je bila, da tepta doma svobodo ter prepreči vsak izraz narodne volje proti tiranstvu — vse to v interesu vsakega tujega vpliva in naj pride le-ta že iz Budimpešte ali z Dunaja. Nova vlada pa ima ravno nasprotni program: Hrvatsko hoče preporoditi z novimi ustavnimi reformami, da jo tako ukrepi napram vsakemu, zunanjemu vposeganju. V deklaraciji hrvat-kih delegatov v skupnem saboru je določeno delo naše vodilne politike: najprej delo doma, potem pa reševanje državnopravnih sporov med Hrvat-ko iu Ogrsko. Zato naprednjaki, ki so se izkazovali povsod v prvih vrstah pri obrambi narodnih pravic, ne bodo edaj demonstrirali proti madjarski zastavi, ker bi to moglo več škodovati konsolidaciji naših razmer iu notranjemu našemu delu, kakor pa šovini-tičnim madjarski m pretenzijam. Današnje "Narodne Novine", še vedno glasilo vlade, prinašajo očito inspiriran uvodnik o tem vprašanju. Odkrito in jasno prinašajo /godovin-ki razvoj tega vprašanja, ob koncu pa konštatujejo, da so izobešavanje madjarske zastave ob takih prilikah priznavale vse dosedanje vlade, a dosedanji hrvatski sabori se mu niso vedno dovolj odločno zoperstavljali. S tem mora računati vsak odgovorni ]xditičar. Vsakemu mora biti jasno, da se avtonomna vlada mora v sedanjih časih držati statusa quo. Končno Frankovo "Hrvatsko Pravo'' prinaša danes opomin na svoje prijate.je, naj se po nikomur ne dado zavesti na iriične demonstracije, ker bi se s tem hotelo opravičiti neuspehe novega kurza. A" saboru bodo že frankovei sprožili to vprašanje, a potem še ulici vedno preostane dovolj časa, da reče svojo. Potemtatkem se kaže, da se ne prigode nikake demonstracije in da imajo prav tisti, ki so govorili, da vodstvo Frankove stranke ne bode šlo predaleč v opoziciji proti novi vladi. — E — vlada je vlada, veliki radikalec dr. Frank se je vedno držal tega na-eeia. C ASTNO IN POŠTENO JAMČENJE ZA VASE 7RRAVJF ,ma "J110^0 skušnje in tehnične LUnnVJLi sposobnosti, je za vas in za vse bolnike veliko več vreden, kakor tisli nepraktični zdravniki kteri se livalijo po časopisju in izstavljajo svoje slike. Ako obiščete moje zdravniške prostore, ali samo pišete, najdete me vedno kot zdravnika, kteri zdravi že 1C let uspešno* Kadar pride boln k k meni, se kar najbolj potrudim za njegovo zdravje. Moje 16 letno praktično in izvrstno zdravljenje, zdravniške šole, društva in pismena priznanja so dokaz največjega zaupanja bolnikov v vseli slučajih boleznij. Naj se vsakdo obrne name in meni zaupa v raznih boleznih in govori potem, ko bode popolnoma ozdravljen. Poskušajte ; to vas nič ne velja. Le odločite se, da se obrnete v vseli slučajih bolezni 1<£ name. Pišite mi iu ojnšite točno Vašo bolezen. Pišite tudi po mojo zdravuiško knjigo in druge tiskovine iz kterih razvidite in spoznate sami bolezen. Opišite mi jo potem dobro in jaz Vam takoj povem, ali se da ozdraveti ali ne. Moje plačilo za zdravljenje je majhno in ga vsakdo lahko plača. Zato naj vsakdo, pa naj bode bolan kakor hoče, takoj piše name in naj ne odlaša, da se mu bolezen zastara. Zato pa še danes pišite na Dr. LEONARDA L ANDES A 140 East 22nd Str. NEW YORK, N. Y. ČAST IN H T AL A DOKTORJU LEONA RDU LAN-DESU! V iskrenih in srčnih besedah se zahvaljujemo Slovenci in Hrvatje vsak dan doktorju Leonardu Landesu za naše povrneno zdravje in našo srečo. Najnovejše zahvale so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Fili-povič, Box SI Mountain View, Cal.: Mat. C ambry, Box 179 East Helena, Mont.; Ivan Turk 5 Chestnut St., Calumet, Mich, in Andro Ivaneič, 320 E. Front St., Youngs t own, O. DR. LEONARD LANDES. ^lovensi. j katoif^iko Iz Hrvatske. V Zagrebu, 16. avgusta. ^ zadnje mčasu se širijo pri nas glasovi, da nameravajo frankovei, ki so pred mesecem hoteli preprečiti s svojim "Argusom" imenovanje nove vlade denuneirajoč koalicijo z Jugo-.-! o vans tvoru, dovesti vlado v največjo iiepriliko z demonstracijo proti ma-Ijarski zastavi. Na ikraljev rojstni dan < 1 a\g.l. kakor tudi na dan sv. Ste.p'ana (i!0. avg.) se razobeša pri nas na zajedniških .uradih (na linančnein i:i g. izdai ^ke mravnateljstvu, na ko.o-dvorih, na upravi državnih železnic in ua banski palači) poleg hrvatske tudi madjarska zastava. Tu vprašanje o razobešanju madjarske zastave na teritoriju kraljevine Hrvatske in Slavonije je eno izmed najtežjih spornih vprašanj med Hrvatsko in Ogrsko. V nagodbi iz leta 1S0S ni najti v tem ozinii nobene pozitivne odredbe. Tam se samo določa, da se v ozna-čenje skupnih zadev imajo rabiti združeni grbi kraljevine Ogrske, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Nadalje se tudi določa, da se ima na skupnem parlamentu v Budimpešti za časa razprav o skupnih zadevali razobesiti poieg madjarske tudi hrvatska zastava. Hegnikolarne deputacije (12 hrvatskih in 12 madjarskih deputatov) imajo razen v tinancijalni nagodbi razpravljati tudi o spornih državno-pravnih vprašanjih. Hrvatska regni-ikoiarna deputacija je leta 1S86 predlagala, naj bi bila hrvatska zastava državni simbol tudi na skupnih oblast vili, na hrvatsko zastavo bi se naj samo dal zajedniški grb, kakor se je ta zadeva rešila leta 1870 pri hrvatskem domobranstvu. Ka to je odgovorila madjarska regniiko.arna deputacija, da je v resnici samo madjarska zastava državni simbol za vse zemlje pod krono svetega Štefana, hrvatska zastava pa je samo za avtonomne urade. Na ponovni odgovor hrvatske deputacije je odvrnila madjarska deputacija, da se sme vse dotlej, dokler se to vprašanje zakonito ne reši in uredi, razobešati iz razloga pravičnosti na zajednišikih uradih v Hrvatski obe zastavi, poleg madjarske tudi hrvatska zastava. Pri tem je tudi ostalo. To vprašanje še torej ni rešeno zakonskim potom. Razobešanje madjarske zastave na zajedniških uradih ni zakonito, ali tudi ni protizakonito. De-jansfko se danes razobešata pri slav nostnih prilikah na zajedniških uradih v Hrvatski obe zastavi, a vprašanje samo lahko končno urede le regniko-iarni deputaciji in obadva sabora s posebnim zakonom. Za časa KZhuenove vlade je bilo mnogo demonstracij proti madjarski Lili se je vrnila. Spisal A. D. Minil je dan, minila sta dva dneva, in jaz sem se klavern in razdejan, poln nesrečnih spominov in slabe vesti odpravil na kolodvor, svoji Lili nasproti. Po glavi so mi šumeli nelepi misli, in ugibal sem, kaik obraz naj napravim, kadar stopi Lili pred-me, ali naj jo poljubim — Lili je namreč moja soproga — ali naj počakam, da stori ona, kar se ji zljubi. Po poti sem mislil še enkrat nazaj in si obnovil v duhu, kako je pravzaprav bilo res .-epo zadnja dva dneva, ko sem bil prost sladtkega zakonskega jarma. Pa komaj sem se malo privadil na zltto svobodo, že se mi je zopet bližal nežnorožni simbol svete nečistosti. A bilo je res prijetno te kratke urice mojega samskega stanu, ko sem užival slavo slamnatega vdovca. Dve noči sem tako junaško prepil, da so me potem cel teden bolele noge. Vse-kalko lep dokaz, kako sem skakal čez ojnice! Potegnil sem iz žepa pisemce, ki ga oni je poslala Lili prvi dan moje svobode. Namigavala mi je, da gnezdi na hiši — namreč na hiši njenega očeta, namreč pri njej na starem domu, šla je obiskat svoje stariše — da gnezdi štorklja in ima že inlade. Da je bila takrat Lili pri meni, bi ji presneto kaj žalega storii. Morda bi jo tako na ustnice ugriznil, da bi ji pri tekla ikri, ali bi jo pa — no, kar si že 'bodi! Ivaj mene briga, če ima štorklja mlade, jaz sem oženjen šele dobre tri mesece, in moja vest je čista kot Alojzijeva v pratiki. Bolela me je glava in oči so mi bile rudeee, res nisem več ponočna ptica, in bil sem slabe voije. Saj to je gotovo, da bi se vse dobro izteklo, in Lili ne bi imela niti pojma o mojih junaških. činih zadnjih dnij, ali doma v kuhinji imam mlado gorenjsko liozo, ki je sicer krščena na ime svete Rozike, ki pa sicer ne maram prav nič zanjo. To je dekle, ko se nosi pokonci, drugače pa ni pri njej niti sluha o kakem deklišikem ponosu. Sedaj bode vse izblebetala moji ženski, vse moje grehe ji naštela, domaČe in ptuje, kako sem povabil v goste tri prijatelje, kako smo noč prerotkov-njačili, se drugi dan zdravili z buteljkami, vse to in še to ji bode morda povedala, da sem vzel pri večerji v naročje, ta koza. No, da, ali to me edino tolaži: Imel sem se dobro! Ko sem bil tako zatopljen v lepo in nelepo premišljevanje, me potrka pis-monnša po rami in mi vroči brzojavko. Kaj pa to? Posla/a mi jo je Lili. No, kaj je spet s štorkljami, sem mislil in na tihem mi je postalo prav prijetno pri srcu. Nisem se motil. Lili ostane pri •mamici še teden dni. Vesel — k<>t da sem zadel glavno srečko — jo krenem domov in pokličem Roziko. Najprej sem jo prav pošteno ozmerjal, potem jo pa spodil za teden dni med gorenjske koze. Bil sem tedaj popolnoma sam. Dve noči sem imel še dosti prijetno, in tretje jutro prikorakam ob zlati zarji v svoj samostan. Malo sem se začudil, ko najdem stanovanje odprto, 110, bil sem truden, in svest si neomejenega svojega gospodarstva, stopim v spalnico. Stopim v spalnico, in kar kolena so se mi zašibila. Na postelji leži moja draga Liii in gleda in zdeha. "O, že doma!" jo veselo pozdravim. "Hvala Bogu. presneto mi je bilo dolg-čas." Malo se mi je jezik opotekal, zato sem vse storil bolj na kratko. Lili molči, moja draga Lili gleda in nekaj misli. "Kaj ti je, ti me ne pozdraviš?" Govoril sem trdo in »končnice zategoval, kot se spodobi. Se vedno Liii molči, malo je nabrala ustnice, kot bi me hotela kljubbovati, njen nosek pa se je smelo junaeil sredi gorečega obraza. Naredil se je že dan, ter je solnce usipalo prve žarke na posteljo. "Bil sem pri prijatelju, saj veš, predpustom se oženi, in sinoči, sinoči smo se poslovili od njega".. - No, da, vedel sem, da govorim neumnost. Kdo se poslavlja v avgustu od prijatelja, ki se meni predpustom oženiti! Pa izgovor je le bil, seveda ni zalegel. Zakaj Lili se je dvignila in se šegavo nasmehnila. Pomajala je z glavico. O, ta njena glavica in iaski in oei! Kaiko se mi je vse zazdelo lepo, krasno, grozno — krasno! "Res, povabil nas je, no ni bilo hudega, par steklenic, im pogovarjali smo se, pa nam je noč minila." Še je molčala, potem je njen glas zatrepetal: "Pa vam je noč minila!" Postal sem žalosten in srce me je zapeklk). Hotel sem na vsak način dobiti lep izgovor in se opravičiti, da bodem popolnoma čist pred svojo LilL "Saj veš, Človek pade v slabo dru- | Ščino, pride med razbojnike! Glej, ; tajko sem nedolžen in ves čas sem le i na-te mislil. Štel ure in dneve, nisem mogel spati brez tebe___" Tedaj me je zaskelelo zopet nekaj, in sicer ne brez vzroka. Priš.a je naša mlekariea, brhka Po-savka, in zapela v kuhinji kot petelin-ček: "Dobro jutro!" In njej se je oglasila naša Rozika, gorenjska koza, ki sem jo bil zapodil na Gorenjsko za teden dni. Lili je videla mojo zmedenost, moj nemir, slaba vest se mi je brala na iieu. "No, moj ljubi, zvesti soprog", je hladno dejala Liii, "kaj pa je bilo z Roziko ? Zakaj si jo poslal stran?" Meni je postalo naenlkrat vroe in mrzlo. "0, kako si me prevari!, kako sem se zmo-tila v tebi!" In Lili je zaplakala — in tedaj je bilo z mejioj pri kraju. Ženskih solz ne morem trpeti, to je moja slabost, ali da je Lili jokala zaradi mene! Premagoval sem se in poslušal, ikako sta se dekleti menili o nekem Janezu, ki je pri vojakih. "Glej, kaj takega bi si o tebi ne mislila. Ko je prišla Rozika za me-aoj" — utrriznil sem se v jezik — ■*in mi to povedala, ji nise mverjela. Sama sem se hitela prepričati. A zdaj idLm, da je res." Njen jok je utihnil, samo solze so se svetile v njenih očeh. in pogled ji je bil vlažen kot vjeti srni. Jaz sem se nagnil k njej 11a posteljo in ji poljubil ustnice in jo poljubil globoko |xh1 vrat. "Lili, oprosti..." Pogladila me je z roko po laseh. "Ti porednež! Tako me ljubiš torej!" Ko mi je Lili to očitala, sem začutil nekaj rosnega v očeh — skoro me je sram — in jaz sem skril glavo v njeno naročje. Moj Bog, kako ljubim Lili, niti sam nisem vedel, kako! Lili, nikdar več, nikdar več te ne pustim od sebe! Bilo je že pozno v jutro, ali jaz sem postal nenadoma zaspan in legel sem v posteljo k svoji Lili, svoji zakonski ženki. Pritisnila je k meni svoje tople grudi, ah, kri je zavrela v meni! In povedala mi je sladko tajnost in nato pripovedovala prelepo povest o štorklji. Lili mi je odpustila, in jaz jo ljubim, ljubim blazno. IZVEZBAN BRIVEC dobi takoj stalno delo. Plača dobra na dan, mesec ali leto. Po dogovoru dobi se brivnica tudi v najem. Pisma naj se pošljejo tnpravništvn "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, N. Y. Ura za vse življenje $5.95. Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej označeno 14k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi [kakor solidna, zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kolesc viem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, moŽke veličine št. 18, ali pa srednje št. 16 in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razp«. šiljamo po ekspressu G. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugaja, potem plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošljemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato veriži co s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elgmovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite natančno: CROWN JEWELRY CO, Dept 172 163 E. Randolph St, Chicago, III, podp. društvo o svete Barbare Za Zledlnjene države Severne A merike. Sedež: Forest Citv~, Pa. l^£er je v resni«-i. Toda nezadovolj-nežev, kteri se ne boje prijeti orožja proti svojej viadi. je mnogo več, nego SO v Havani prvotno domnevali. — Kij; m temu pa dosedaj še ni pretila uevarno>t, da bi končno v,ada ]>od-h-^la revoluciji. Dejstvo pa je. da mora vlada sedaj delati noč in dan ter vsestransko, ako hoče, da si tudi za nadalje zagotovi obstanek. Mogoče je dobro, da napredujejo njene priprave počasu. .predno nastopi odločilni korak proti vstašem, .k a j 11 resen poraz vladinih čet bi j>omenjal priče-tek vstaje na v^t-m otoku. Sedaj uiti malo ne dvomimo, da dobivajo vstaši i*>d])oro iz inozemstva, pa bilo denar, orožje in streljivo in inorda tudi možtvo. Povsem opravičeni sm»i, ako domnevamo, da prihaja t ajK>d]>ora iz Zjedinjenih držav, kajti vse izgleda tako, kailior da bi m' stare tlbu.siirske ekspedii-ije iz ieta 1SD0 in ka-neje -edaj zopet ponavljale. Baš tako. kakor tedaj, se tadi »edaj imenu.;. mesto Wilmington 'kot ukreevaii-M-i 1111 > 1 s i i r j e v in ravno tako, kakor tedaj, e tudi >edaj Xe wYork centrala. xjer se stekajo vs eniti revolu- >t\areli, k:ere >u dogajale pred špn - • -ameriško vojno, nego v onih lun Ji . - ill. Danes nikomur ne preti da _:a bodo nazvali slabim patrijotom, ako izjavi ,da bi takrat a v a-ia šuiiko prepreči.a ekspedi-eije na t ubo, ako bi pazila po dne-\u iu |*> noči. Vlada je bila tedaj lah -o lepazna, ker je naše lji»Utvo Tod a danes je stvar drugačna. O jxjbia!imstvu našega ljudstva z vstaši na rabi ne more biti govora, kajti oni ne predstavljajo za svobodo se boreče ljudstvo, temveč le stranko, kttra se bori proti druge j. Vladu-jočt j >tranki za sedaj naše ljudstvo še zaupa in naša v.ada gotovo ne bode [»odpirala onega, kteri hoče kako drugo vlado upropastiti. Cubanska junta bode radi te10 število naprav za generatorni plin. Pri nas na Slovenskem je to število .-eveda veliko manjše, zato pa je poire ba, da Slovenci kupujejo kolikor iiio^.K-e samo domače izdelke. Na ta na 1:1 ostane denar doma, medtem, ko sodaj naši najhujši nasprotniki, Nemci in Italijani, odnesejo vsako leto iz it/.ele lepe milijone, naši ljudje pa si morajo iskati dela in kruha v tujini. Novi premogokopi. Na Špieberge je bila odposlana iz Amerike ekt»pedicija, ki naj preišče ta otok glede premoga. Izvrtali so v zemljo globoke luknje in se prepričali I« njih. da ležijo v zemlji globoke plasti premoga najboljše kakovosti. V najkrajšem času mislijo pričeti s iko-panjem t etra premoga, najprej pa morajo na tem pustem otoku postaviti , delavcem potrebna stanovanja. Inkorponrana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. CRAD^IKI: Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Calumet, Mich., P<" I predsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tainik: JURIJ L. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pom< ni tajnik: ANTON G Eli Z IN, 306 Pine St. Hibbin< Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, EIv, Minn. i benem drugem. D. !.:nvie posil.jatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Mirin., po svojem zastopniku in nobenem dru-j k i It i krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blarkberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki Tsake pritožbe a. in rir Minn Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DR0BN3STI KRANJSKE NOVICE. Strela je ubila IG. avg. 22 let staro Marijo Kresse. posestnikovo ženo v lieinu pri Kočevju, ko je devala oves v kozolec. Žena je bila takoj mrtva, drujre, ki so ji pomagali pri delu, je pa strela samo omamila. Ogenj v župnišcu v Rakitni. Ne-•davno je v žapnišču v Rakitni gorelo v dimniku. Ljudje -o pravočasno prihiteli in so ogenj pogasili. Zastonj kumare uživala je neka žen.-ka iz predmestja. Hodila je krast iste na vrt posestnice Ane Novakove na Stranski poti št. 7. Dne 13. avgusta je pa bila zasačena bas v trenutku ko je bila potrgala zopet nekaj ku-ji.ar. Tatico so ovadili sodišču. PRIMORSKE NOVICE. Gozdni požar. Med OjW-ino in Konto v> jem je v teku enega tedna šestkrat >relo v gozdnih napadih. Najhuje po ar je bil 15. avg.. ko je gorelo istočasno na treh krajih ter je požar a d loo.ioo štiri jaških me-tr« . I'-ar je x>.lej na-1 al vsled i>k' r, ki lete iz lokomotive državoe ŠTAJERSKE NOVICE. Nezgoda. Dne 17. avg. je v Celju i/.v -. a Rau -gruberja konj s kopiten - j • i I v ospredje telesa ter ga hud» ranil. Zdravniki imajo le malo upanja, tla mož še okreva. Strela je udarila v čet . tek Iti. avg. v Vre-ar- v. domače Marošekov hram v celjski okolici in ga up»-[.< lila. Na Slatini na Štajerskem je 11. t. m. ponoči razsajala silna nevihta. Ob ]>oludvanaj;-tih je strela u-darila v hišo posestniko Kolenca pri Sv. Emi in jo zažgala. Poslopje je pogorelo. Sreča v nesreči! I)ne 13. avg. je hlapec pri maribor-kem trgovcu Jos. Prr-teeu na Tržaški cesti pustil stati «!vorj»režni voz brez nadzorstva. Zraven je prišel sedemletni fantek, ki se je ijrral z bičem in udaril po konjih. Ti >o potegnili in zbežali v najhujšem diru po Tržaški cesti navzdol pn.ti mostu čez Dravo. Med potjo je težki Prsteeev voz trčil z vso silo ob I:ii: -'a, «-r*.ki voziček tamošajega jt-r inenarja Antona Lamprehta. Na voz r\in sta sedela I^mpreht in njegov brat Karol. Vsled hudega udarca se jf Larnprehtov voz preobrnil in >ki.ro razbil, oba gori sedeča pa prišla |»>d drugi težki voz. K sreči sta pa dobila le lahke poškodbe. Strela ;e udarila dne 11. avg. v hi-p. ~< >tnika Jurija Poš v Selnici, župnije šentiljske ter je poslopje deloma ogenj uničil. Bil je zavarovan. Tudi prejšnje leto mu je požar uničil hišo. Hud vihar z nalivom in točo je divjal dne 11. avgusta zvečer pri Sv. II j a v Slovenskih goricah. V Krčevinah pri Vurbergu je dne ft. avg. strela udarila v hišo mizarja Tomaža Nerat. Strela je šla skozi prednji zid, v kterem se vidita dve luknji v podstrešje. Iz podstrešja je sla v sobo, kjer je na omari vžgala venec okrog podobe Matere božje. Podoba Matere božje in drugi kipi o-krog so ostali nepoškodovani. Razdrla je še en predal pri omari in zopet izginila. Oje ubilo. Lovrenc Čep, hlapec pri hišnem posestniku Ohmu v Mariboru je nedavno na dvorišču prestavljal vozove. Pri tem ga je vozno oje (štan-ga) tako silno butnilo v prsi, da se je na mestu nezavesten zgrudil. Prenesli so ira v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnil. Štirje kozolci zgoreli. Nedavno je začel jroreti v Mariboru na polju za IiiAo posestnika Antona Skaza kozolec, ki se je na neznan način vnel. Kmalu so bili v plamenih še trije sosedni kozolci, ki so vsi zgoreli do tal, ne da bi se dalo ž njih kaj rešiti. Lastniki so bili zavarovani in ne utrpe ni-kake škode. Za hitrost mariborske požarne hrambe je značilno, da so vsi trije kozolci pogoreli predno so prišli gasilci na lice mesta. Nemci v nevarnosti. Nemški listi poročajo, da je grof Zabeo v Falu v Dravski dolini prodal nekemu Slovencu. kterega baje podpira neki ljubljanski denarni zavod, svoje, v občini Recenjak ležeče, 800 oralov obsega-joče gozdove. Kupnina je baje znašala 300.000 K. a gozdovi so, kakor zatrjujejo nemški listi, vredni najmanj enkrat toliko. Glede na to vest pri-občujejo nemški spodnještajerski listi do]._re notice, v kterili slikajo v naj- i 'i..! i črnih barvah nevarnost, ki baje , irrozi neinštvu na Štajerskem, ako se e najde v pravem Času sredstvo, s | :.!• i i. bi preprečilo, da bi Sloven- I »-i s Kranjskega še nadalje nakupo-I vali nemška posestva [>o Štajerskem, i Ako 1h» šlo tako naprej, tako pišejo ti ' i;-ti. bodo v doglednem času že stali Slovenci pred vrati nemškega Gradca. Ni nam pač treba naglašati, da je ta bojazen samo plod razgrete domiŠ-'■ije in posledica bolnih halucinacij, a značilna je vendar. Nemci, ki nas -ieer slikajo kot narod, ki nima nobene kulture in vsled tudi ne nobene življenske sile, se že tresejo pred nami. ako kak Slovenec nakupi med njimi kako posestvo: ako pa preide par zemljišč v sredi med trdimi Nemci na Gornjem Štajerskem v slovenske roke, je že vse nemštvo na Štajerskem baje v nevarnosti in nemško časopisje že vidi strahove, kakor da bi že butali >lovenski valovi ob obzidje najbolj nemškega mesta v Avstriji. Te lamen-tacije nemškega časopisja o grozeči slovenski nevarnosti so znak slabosti in dokazujejo, da mora nemštvo na Štajerskem stati na zelo slabih no-uah, ako se maje že v svojih temeljih, <*-e par nemških graščin pride v slo-ven>ke roke! Stomilijonski nemški narod, ki se ponaša s svojo vse premagujoče kulturo in s svojo neizmerno politično močjo, trepeče in se trese pred pritlikavim, kakor pravijo, in maloštevilnim slovenskim narodi-eem, to je prizor za bogove! In vendar se Nemci ne sramujejo še vedno bahato kričati med svet: "Wir Deutsehen fuerchten nur Gott, sonst niemand auf der Welt!" HRVATSKE NOVICE. Velikanski požar provzročila je strela 35. avte Vi en m or. i in hvale vredni zdravnik, kt r je in bolezni, katero I>i Vi ne ozdravili, pa ste tudi m« ne ozdravili od t:.ko težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in ed katere me nt jeden tukajšnjih zdravnikov ni 11 ■>-gel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nic in tla ne ve kakšna bi mogla biti m< ia bolezen, kt r ni-č sar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako t lov. k ne bi bil bolan bi mu tudi ne l ilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal, jaz sem st daj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je b lan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolj i zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od neoiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žacar, __ __1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. I. New York. Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so meji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlic, _ Box 334 Aspen, Colo. Izdravlien od r-imatizma v rokah in nosiah in želodčne bolezni. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera t kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino- (Concord) prodajan: po 50c g&lono; belo vino (Catawba) po 70c galooo. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VIN C JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral onnje iz Kranjske, velja 15 ; steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽN1K $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žganje ao galone. Niročilon, je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. >' ?mY7Tvff-7^; V'T>• -V'. »>77-" nabavna G A LI F0RN1JSKA VINA na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov gaiona. Staro belo ali črno vino co centov gaiona. Reesling 55 centov gaiona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drotnlk od $«.25 do $2.75 golona. Sllvovlcapo $3 gaiona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Akte, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., CaL POZOR, ROJAKINJE! Pridna in poštena Slovenka, ne oziraje se na starost, dobi takoj stalno službo. Tudi vdova z enim otrokom se sprejme. Zahteva se voditi i 11 vzdrževati gospodinjstvo. Natančnosti po-iz vedet i je pri: JOHN KOŠEL, 782 W. 22nd St., Chicago, 111. (4-6—9) —> "Wt W" NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6O do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošliejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco, CaL "-jS- ^^ 4 Za vsako hišo koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- nilr " Tczua IIIK) 75 c« nt. Dalje: urnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafre no olje, kolmež, la-neno teme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, ametlika, tav-žentrože, ientjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva PiSite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se K. ausenik, 11 rt mk Street Brooklyn, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY F>IVO«f»«» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najboli priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Jugoslovanska Kate!. Jednota. 1516 Kecla Street, Rojakom na znanje ! i* Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de-' nar, kar si lahko sami napravite in sicer za ^U odstotkov ceneje. Mi prodaja-^ mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. a Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker J; je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. « Napravljati žgiiiije In likerje 111 težko, 0 Če imate jedno steklenico r.ašega izvlečka, preberete samo listek na nji ; S* tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam-£ čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa jI Vas ta 8<> odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi A morali izdati, plačate le 20 centov. ž SPRICFVAI O italijanskern zakonu sklenjenem 24 junija v Ixl\_ti V f\L*KJ j se vsj nagj izvlečki prej pregledajo po držav- ni nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat, 'ff Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo ® mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: v| 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa ® 1 ,, ;Vlahova 1 ,, Konjaka 1 ,, Ferneta 1 „ Maraskina 1 ,f Brinovca i „ Absinta Y 1 ,, Kimljevca 1 „ ^uir.a i ,, Anisetta. 1 12 litrov (3 galone) samo za "tt~i dolarje. I w Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako ® se delajo razna žganja. f Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-* koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja, s NADALJE PRODAJAMO 1 vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. V/ Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne priš«.'e na njej; naše milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago »I iz telesa. |) MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. ^ Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. J Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-® ko bolezen. 6, Pisma in vse poizvedbe naslovite na f AMERICA-EUROPE COMPANY 1161 COLUMBUS AVE. NEW YOKK, N. Y. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi v* Ne^Aihan^'ind pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ——_ KOJAKI 8L0A EXC1 iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins IM, Y. Medical Institute, 140 West 34th Street, NEW YORK, JT. Y. ker on je edini, kateremu j'e vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah prsih že-Iodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno' prebavl-janie, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ah preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevania), šumenje in tok iz ušes, oglušenje vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rant' vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavoboli, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in'edini kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo Zdravje" katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. 1., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATOTtAJ KOJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dohio traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, ' >1RIHCA^ I>XTITl Ti:. 140 West 34th St., New York, N. Y. j Poti m smete biti preoričani v najkrajšem popotnega ozdravljena. Za tiste, fcat.ri > :ijo saaii o^-bno eriti v t ... i ; . , • 9-ure zjutraj do 5 pofoludne. Ob r.edeljih in prszmkiii od 10-ttre dopoltnine iio 1 j>, poludne. " ' ,tf ' "Winnetou, rdeči gentleman", j Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) i ''Udarec s puško---na glavo---na pleča," odvrnem. / ♦ • Torej pobiti ste bili? Sem mislil, da ste samo zaboden. No, to vam bode -lava burala! Toda to preide; glavna stvar je, da vam niso ubili šo tisto malo pameti, kar jo še imate. Edina nevarnost je v prebodenem jeziku, kterega se ne da obvezati. Jaz hočem---." Več nisem slišal, ker sem omedlel. Ko se zbudim, začutim, da se z menoj gibljejo; slišim peketanje konj in odprem oči. Znajdem se — izmislite! — na koži tistega medveda, kte-retra sem jaz zaklal. Bila je privezana za dva konja in tako prirejena, da sem lahko Iež;U na njej. Bil sem tako globoko zal >an, da sem videl le ^lave obeh konj in nel»o. Solnee je zarilo na jasnem nebu in me peklo, da sem mislil, da se mi tekoč svinec pretaka po žilah. Moja usta so bila otekla in polna strjene krvi. Hočem raztegniti jezik, a ga ne morem. ' * Vode, vode!" hočem zaklicati, a ne spravim niti močnega diha iz -ebe. Mislim si sam pri sebi, da je po meni; zato začnem misliti kot vsak kristjan na to, kaj bode z menoj na onem svetu. A kmalu me premaga omotica. Potem se bojujem z Indijanci, bivoli in medvedi, jaham smrtno utrujen ]x> suhih puščavah, plavam več mesecev po morju, ne da bi ugledal kako obrežje — bila je mrzlica, med ktero sem se dolgo boril s smrtjo. Včasih zaslišim Sam Hawkensov glas kot od daleč, ali pa vidim dvoje žametastih očij pred seboj, prav kot one od Winnetouva; nato umrem; polože me v krsto in pokopljejo. Nato zaslišim, kako pada prst in kamenje name, in ležim potem dolgo, dolgo večnost, ne da bi se mogel ganili. Konečno se začne brez šuma dvigati pokrov od krste in zgine polagoma ves. Nad seboj zagledam jasno nebo; vse štiri stene groba se pogreznejo. Ali je to res? Ali se zamore zgoditi? Posežem z roko jk) čelu in--—. 4"Živeli, živeli! On ustaja od smrti, on ustaja!" kliče veselo Sam. Jaz obrnem glavo. "Poglejte, kako se je prijel z roko za glavo — glejte, zdaj celo obrača glavo!" vpije mali Sam. Sklone se nad menoj. Njegov obraz se sveti od radosti; to sem zapazil dobro kljub temu, da je bil ves porastel." "Ali me vidite, ljubi Sir?" me vpraša. "Vi ste odprli oči in se gibali, Torej živite. Ali me vidite?" Hočem odgovoriti, a ne morem, ker sem prvič preveč utrujen, drugič mi je pa jezik težak kot svinec. Zato pomigam. "Ali me slišite?" nadaljuje. Zopet pomignem. "Poglej t a ga — i>oir!ejte sem — poglejte sem!" Njeno v obraz iztrine, a mesto njega se prikaže Stonejeva in Parkerjeva glava. I*oši. ua de<"ka -ta imela od veselja solzne oči. Ko me hočeta ogovoriti, -une jih Sam na stran iu pravi: "Pustita mene! Jaz hočem govoriti ž njim, jaz, jaz!" On prime moji roki in jih nese na ono mesto, kjer bi morala biti po človeški pameti usta; nato me vpraša: "Ali ste lačni. Sir? Ali ste žejni? Ali hočete jesti ali piti?" Jaz zmajem z glavo, ker nisem imel veselja kaj uživati. Bil sem tako slaboten, da bi ne mogel zavžiti niti kapljice vode. "Ne? Kes ne.' Moj Bog, ali je to mogoče! Veste Ii, koliko časa ste ležali?" Jaz odvrnem s slabotnim odkimanjem. "Tri tedne. }w;lne tri tedne! Le pomislite! Vi seveda ne veste, kaj se je zgodilo po vaš.-m ranjenju in kje Bnn sedaj. Vi ste imeli strahovito mr-/ i . i . -s. k: e. A padli so vas hoteli že pokopati; a jaz nisem hotel v i : .! \ .t o >•• ! * tokko časa prosil, da je Winnetou pro>il očeta /a to .i.', vi o do\. ! jo. da se sme vas pokopati šele tedaj, ko bodete raz-t-in:T a n •• zahvaliti Winnetou vovi priprošnji. Zdaj ga pa moram Zapiein o. : :i t.. ti.in •>. a ne kot v grobu, ampak prijetno truden v za.] :-:eiu n i! h. Žele! sem si vt <"-no. večno tako ostati. Kar zaslišim korake. Neka roka ne [»oiLpIje, potem pa zaslišim Winnetouvov glas: "A!: -e Sa n Hawk-as motil? Je-li Selki-lata (Old Shatterhand) re» čul ?'* "l"-a, da. Mi -mo jH.polnoma jasno videli. Saj je še pritrjeval in zmajeval z glavo na moja vprašanja." "To je velik čudež. A skoro bi bilo bolje, da bi se ne bilo zgodilo in i a . t.., mrtev o-tal. Vrnil se je v življenje le da bode zopet umrl. Z vami pojdo v smrt." "To«la 011 je najboljši prijatelj apaški!" "Dvakrat me je pobil!" " Ker je moral!" ' * Ne, ni moral! * * "In vendar! Prvič zato, da ti je rešil življenje. Ti bi se bil gotovo branil in Kiowi bi te bili ubili. Drugič je bil pa prisiljen, boriti se s teboj. .M: mi;«, se van. le teli pri \ .! jno udati, a se nismo mogli, ker nas niso hoteli vaši vojniki -dišati." "To pravi Hawkens, da bi se rešil." "Ne: to je resnica!" "Tvi.j je/ik laže. Namen tvojega pripovedovanja je le. da odideš inu-. . :>r.! -mrti: t v«.je pripovedovanje nas je le prepričalo, da ste še večji sovražniki .an. kot kiovvaški psi. Ti -i sel nam nasproti in nas zalezoval. Če Id bii naš prijatelj, bi nu- bil opozoril; potem bi ne bili tam ob vodi napadeni. ne privezani ob drevje." "Toda vi bi bili maščevali Klekih-petrovo smrt; če bi se pa mogoče ne bii t., z .'o iilo \ sled hvaležnosti do vas, bi nas bili pa vsaj ovirali pri delu." "Saj tudi tako niste mogli napredovati. Ti navajaš take izgovore, da bi jih ne vr.iel noben otrok. Ali smatraš Inču-čuno in Winnetouva za tako neumna ali še neumnejša kot otroci?" "To mi niti na n:i>el ne pride. Old Shatterhand se je zopet onesvestil. Da je pri zavesti in da bi mogel govoriti, bi ti lahko potrdil, da sem govoril resnico." "Da, on bi lagal kot ti. Bledoličniki so vsi Iažnjivci in sleparji. Po-/ a! sem le jednega, v kterem je bila resnica; ta je bil Klekih-petra, kteri jra -te nam umorili. V tem Old Shatterliandu pa bi se bil kmalu zmotil. Vi te! sem njegovo drznost, njegovo moč in občudoval sem ga. Zdelo se mi je, da počiva v njegovih očeh resnica in mislil sem si, da bi ga lahko rad imel. A je prav tak tat tuje zemlje kot drugi: on vas ni zadrževal, ko ste na- i/.va!. ii v pa-; ; mene je dvakrat bil s pestjo po glavi. Zakaj je veliki duh ustvaril takeira moža. a mu dal tako hinavsko srce!" Ivo me e polipa!, bi g-a bil rad pogledal; toda moje volje ni hotelo po--■-.iti oslabljeno živčevje. Moje telo se mi je zdelo sestavljeno iz etra; pva it ' i ne in « :»» nobene sestavine, ktera bi bila vsaj deloma odvisna od v . :< i o. :. Zdaj pa. ko sem čul Winnetouvovo'sodbo. so se mi obrvi po-.• -:ua Odprem jih in ga vidim -tati ]>oleg sel>e. Bil je oblečen v lahko platneno obleko in j< bil brez orožja; v roki je držal veliko knjigo, na .. n- platnicah je bilo zapisano z zlatimi črkami: Hiawatha. Ta Indijanec, Ijiid-tva, kterega imenujejo 'divjega', ni znal torej le citati, ampak ima strd-el za kaj višjega. Slavna pesem Longfellowa v rokah apaške& I: i janea. Tega bi si ne bil nikdar mislil! ••<» je 7 ipet odprl oči!" zakliče Sam in Winnetou se obrne k meui. i , zraven in deda dolgo, dolgo meni v oči, potem pa vpraša: ' "Ali moreš govoriti?" Jaz od majem z glavo. "Ali te telo hudo boli?" Zopet jeduako znamenje. • !*o.li ...Ikiit z menoj. <'e se človek prebudi iz mrtvaškega spanja, ne i! ore govoriti neresnice. Ali ste nas vi štirje res hoteli rešiti?" Jaz potrdim dvakrat. On zamahne malomarno z roko in pravi vidno razdražen: "Laž, laž, laž! Se pri odprtem grobu laž! Da si priznal resnico, bi mi bilo n. o joče pri-lo na misel, da poprosim svojega očeta Inču-čuno zate z name:,, m. da se s časoma malo pcdndjšaš. Toda ti nisi vreden take prošnje in mora- umreti. Mi te hočemo zelo skrbno negovati, da postaneš prej zdrav in moean in da preneseš kot tak hujše in daljše muke. Kot bolan, sla-boten človek kmalu umreš in to je premalo za tvojo kazen." Del j nisem mogel vzdržati očij odprtih; zato jih zaprem. Da bi bil vsaj mogel govoriti! Sam, sicer vedno zvit in pretkan, nas je zagovarjal naravnost umetno; jaz bi bil govoril popolnoma drugače. Prav kot bi bil uganil mojo misel, pravi mlademu apaškemu glavarju: (Dalje prihodnjič.) Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjjem Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja: Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na i bo j Se sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlaienje itd. ifl^ Naša znamka Sidro je na . I . vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 ^Šr centov. F. Ad. RiCHT^R «& Co. 215 Pearl St., New York. POZOR SLOVENCI IN HBVATL Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, III., in okolici sto j doltro urejeni —: SAIL O ON. :— Na rar.pulago imam tudi lepo keg ijišč*. Točim vedno sveže m dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prefkomorske črte po izvirnih cenab Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez; sem a banko Frank Sakser v New Yorku. Svoji k svojim! Z velespoštovanjem . JO ŠIP K0MPAR1 3908 Greenbay A^e., So. Chicago, HI ' ____< jj Skušnja uči! | 1 t/ Podpisani naznanjam rojakom, \8y J) da izdelujem (Sj $ ZDRAVILNO 6RENK0 VINO f'j ® po najboljšem navodilu, iz najbolj* f j a ših rož In korenin, ki jih je dobiti v ) \ ® Evropi in Ameriki, ter iz finega, vli A, naravnega vina. (S) j I ^ Kdor boleha na želodcu ali 0 I g prebavnih organih, naj ga pi- )j ( I V je redno. j ( 1 9 Pošilja se v zabojih po 1 tucat {y g (12 steklenic) na vse kraje zapad- ^ » % nih držav Severne Amerike. S: J V obilna naročila se priporoča (g; f | JOSIP RUSS f i 432 South Santa Fe Ave., Pueblo Colo. | --ft ■ ^ -■'■-Ji- .. ... ..... r — -HŽlIrnij^ K | NAZNANILO. I | | Rojakom Slovencem in Hrva- | £ j tom, kteri potujejo čez DuJuth, F ft ? naznanjam, da sein se preselil z F • | mojim saloonom, in sicer prav bli- i. I zo kolodvora. F I Moj SALOON se nahaja pod jlt. P % 409 W. Alichlgiin St., I | in le samo pol bloka oddaljen od | ; kolodvora Kadar prideš iz dipe, | f kreni na desno in si takoj pri meni. | 1 Zahvaljujoč se za vso uosedanjo L = naklonjenost rojakov, se za nada- k » 2 l(e najtopleje priporočam in vsa- | ~ 4 komu najboljSo postrežbo žago" | • ^ tavljam. - I • it ^ S sp štovanjem ! \ JOSIP SCHARABON, 1 J 409 W. Michigan St., f 1 DULUTH, MINN. | \ [ %TJ1TI!J!1 ipnswBBer p— rjm IJ|I D —■ ——————_____ Alojzij Češark t 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y I Pcšilja U denarje v staro domovino' najeeneje in najhitreje. j L,. Preskrbuje parobrodne listke, {šilkarte) za razne prekoiuorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in podučlii vi h kniifr. POGODBA ZA IZDELOVANJA DOCK Ml knpujemo in Udniujemo pogodbi » fnneoiki doft ia sa iogo sa kadi Posodimo tudi potrabai denar sa Is delovanje dof. Ako Imate doge na prodaj, pišite nam, nail pogoji bo ngodni FBIEDIAENDEl ft OLIVEN OO.. ttwwpoii La. P. O. B«x Ml DELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI *a izdelovanje dolgih dog (Binder-hoiz) in kratkih do g (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Gbae. O. Weimar, Houston, Texas. (Aug4—Sep4) RED STAE LINE Prekomorska jarobrodna družba „Rudeča r^zdd" posreduje redno vožnje s poštnimi paraiki med New Yorkom in AntwerpciM-^ 4 ^ ★ ^ ♦ ♦ ♦ * Fhiiadciphijo in Antwerpeaom C " ifc. t jltidedimi rožlnimi vamlkf. VMERUKD d*i 'Uaira I20i7 ica.jKHuOhLAfjD..... 12760 ten ZEELAND..........>..105 ton, i FiNNUND.............I27S0 ton hr^^ijbSiSr'p^S^S^ "* ctotore. Pot £«: Antwerper. jc icdiia najkrajših m na-prijctn-i^ih za potnike Izal druge^^A^iij^ ^^ Šui^sko Koroško, Primorje, ^-tskofoataiicijo 7 ZS^fu odpbu jeio parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo^ taone od pomoia štev. 14 ob vznožpi fulton Street. — Iz PHlLADELt PMWE« vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vnrašan aii kupovanja voii\\lh listkov ^e je obrniti na- office 9, broadway, new york city. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. S Velika zaloga vina in žganja i Matija Grill,' 1 -Proznava t,ržava sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar lnaloletruh otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, piipilaroo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nas zaupnik v Združenih drŽavah je že več let osi rojak jgWH^N.^ FRANK SAKSER, 6^^roA" N E- SjT--- ■ Ci-^O^TP ;^ „ ^ I AHSTHB-JUBEBIC1K lil ( U ^t^ularnl potni purnlki j odpluje 5. septembra, j "FRaNCESCA" odpluje 13. septembra. ! «SOFIAtHOnENBERQ» odpIuje 3. „kL vozljr. Yorkom, 1>„ton, irl Reko. I I Isajpripravnejža in najcenejša parobredna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub ' ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik ko ' od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents 3 Washington St., INew York. ^^p^W^Wyi^^P^Wq^: I I, I.I.JII l| 4| ^ ■-J^J lUfil- , ^ ^ _ Telefon 2034. Frank Petkovšek 714-218 Market Street. Waukegan. I!!. priporoča rojakom svoj ^SAUOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALlNici ima vedno sveže groee-rij© po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno- v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kew Torku. - — — —__— ■ — Ai A. — ^ - Compagnle teiaie Traosaiianilp. |Francoska parobrodna družba^ ---------^ DIREKTNA G37A CO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INO^OSTA IN LJUBLJANE, POSTNI RESICI SO: "fl Savnf.n-e" na dva Vijaka ................Monoton, 30,000 konjskih močL ««t ? ? „ ,, „ ................ J "_',< 11 h) 2r.,imo La Lorraine" „ „ „ .................1- i-> w , L Apuitai^e" „ „ ..................10 (Nl0 " „;', , 0 ''La Bretan-e" ............................. 8 noo 0 La Chamqa?ne" .................................................., j>\ <1 . La Gascogne ............................. 8 0 ,(1 ^ 0 BLraa Alenka; 32 BEBACWAY, NEW YORK Parnik i od p! nje i o od s- dnj n^ptrj vedno ob r. trikih il> 10 nri dopoludue iz pristanišča St. 42 North Ki^er, ob Morton St., > .Y. •LA PROVENCE 6. sept. 1906. La Gaseogne 29. sept 1906 •LA LORRAINE 13. sept. 1906 *LA PROVENCE 4. okt. 1906 La Bretagne 15. sept. 1906. *LA LORRAINE 11. okt 1906 •LA TOURAINE 20. sept. 190to. La Bretagne 13. okt 1906 •LA SAYOIE 27. sept. 1906. *LA TOURAINE IS. okt. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Kozmfnski, generalni agent za zapad. 71 Detiibot-n St., Chlcngo, m. OUNARD LINE RARJNIKI F»L.UJfBJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOIi \1 KR0TU ZA SETANJE POTNIKOV TRETJEGA R IZ . k PJSNNONIA "WkMaK IHSPITOU «ss«s ■,l,IIBil!tu 1 M1A iaka™NIA, SLAV0MV in PAX VOX IA - parni ki na ,1 -a vi- |a k a. II pa nn ki so iwprav jeni po najn ivejšem kroju in zelo p i.M, t,i =a.tretji razretl. JEDILA so dobra ia potnikom trikrat na d u , r n;zi jiostrez na. " 1 Yo*n;e listke prodaj ijo pooblaščeni a ;entje in The Ciarfi Steamship Co., La. BOSTOIN: MLN>LAPGL1S: CH5CACO: 2G St. Guaranty Buiilclir^. 6*7 DeortornSt 21-24 STATE ST., INEW YORK.