TRST, sreda 15. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 13 (3858) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini » UL“ MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — PoStm predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 10 — Tel. MALI OGLASI: 30 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 3500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico Ml., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, _ ne v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-uoravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - 2 - 375 . izdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Tudi glede nevtralizacije na Jadranu bo Zolijev odgovor Bulganinu negativen Zunanja politika vedno bolj v službi demokristjanskih predvolilnih koristi - Razbobnan sestanek Zolija in Pelle s Čangkajškovim veleposlanikom - Vse kaže, da so se pogajanja med monarhisti razbila (Od našega dopisnika) ' RIM, 14. — šele danes se je izvedelo, da bo Zoli z odgovorom na obe Bulganinovi pismi posial še posebej svoje osebno pismo, v katerem bo odgovoril na predaš zunanjega ministra Gromika za atomsko nevtra- lizacijo Jadrana, ki ga je zunanji minister Gromiko izrazil, ko je sprejel v soboto delegacijo italijanskih ^partizanov miru*. Tudi ta Zolijev odgovor bo negativen, tako kot je negativen odgovor na obe pismi Bul-ganina, o katerem bo jutri dokončno razpravljal ministrski svet na svojem sestanku. Posebno osebno pismo je Zoli izbral, ker gre 2a Gromikov privaten sestanek z italijansko delegacijo. y naprednih političnih krosih se oba negativna odgovc-ra. ki dokazujeta popolno nasprotovanje politiki pomiritve ■n zmanjšanja napetosti v -ve-‘H, komentirata kot podrejanje zunanje oolitike demokristjnn-predvolilni propagandi. Fanfani in njegovo vodstvo so namreč prepričani, da bodo, i-meli največ uspeha, če bo mednarodna napetost ostaia nezmanjšana. Zato nočejo nič sli -sati o sestanku na najvišji ravni pred političnimi volitvah ali pa celo med volitva-nai samimi. Zato so zaostrili Polemiko s komunisti in socia-hsti. Zato tudi poudarjajo ,lskrbne priprave« za sestanek Predsednil cov vlad in zahtevajo najprej sestanek zunanjih ministrov, glede razorožitve pa nadaljevanje pogajanj v raz- orožitvam komisiji OZN, češ ?a so v njej zastopane ne za mo velike, temveč tudi maie drž; stvo hr ave. Demokristjansko vod- Prav tako ne pristaja na zezatomsko področje v Sred-H Evropi, češ da je to vpra-j5nje sestavni del vseh ost a-m mednarodnih vprašanj. ^lada je torej v celoti pre-2"? fanfamjevsko argumen-vc>)0. Zdi se namreč, da bo ,-Ohgovoru Bulganinu Zoli o-]QPnil komunistično «peto ko-'ki da prejema navodi-j K Sovjetske zveze in da raili tega Itadija do njene paa® ne more imeti zaupanja. s 1 vsem tem je zelo značilen , stanek samega Zolija in Pel-* ,s čangkajškovim veleposla-‘kom v Rimu. Sestanku so ali velik poudarek prav zara-j * -te6a, da bi podčrtali, kako p alija v prvih mednarodnih Sn “komunističnih in prot,-rad ets*t’h vrstah. Kot se u-nju110 P°r°ča, se je veleposla-s«d ■,'^Ucunči zahvalil pred-Iti ?1*'1 vlade «za resolucijo, ljr )e hila pred kratkim odo' So °a v poslanski zbornic: ki i^azPfav> o zunanji politi- . na v poslanski zbornici n o z )o je Zaht".’ resolucli°' v kateri se *lad- j° ie sprejela tudi *'mnVa' na’ Ita'Ua imenuje a*”-®) svojega veleposlani- ""'nciiiiiii ............. mn...... ka pri kitajski nacionalistični vladi«. Cangikajšek pa je nasprotoval proti temu, naj bi Italija enostavno imenovala svojega veleposlanika na Filipinih tudi za veleposlanika na Formozi, tako kot je Ju-cunči Cangkajšlkov predstavnik hkrati v Španiji in Italiji, ker bi se, na ta način olajšal postopek Poleg tega je imel Zoli dolg sestanek s Pello o seji zunanjepolitične komisije senata in obrambne komisije poslanske zbornice. Te sestanke že dolgo zahtevajo socialisti in komunisti. Sedaj je bilo objavljeno, da se ti sestanki skličejo 24. t. m. Po razgovoru je bilo objavljeno, da bo sestanek obrambne komisije 24. t. m., medtem ko datum za sestanek zunanjepolitične komisije ni še določen in se le govori, da bo tri dni prej, t. j. 21, t. m., ko bo v Rimu tudi Pella. Na teh sestankih bi morala ministra Pella in Tavia-ni poročati o obveznostih, ki sta jih sprejela na sestanku NATO v Parizu. Glede razprave o tem vprašanju v senatu in zbornici pa niso še nič sklenili in vse kaže,' da je vlada mnenja, da razprava v komisijah povsem zadostuje. Zoli ni še nič ukrenil glede odporniškega zborovanja, ki naj bi bilo na njegovo pobudo in na predlog treh bivših odporniških voditeljev Par-rija, Boldrinija in Cadorne. Vse tri bo prej predsednik vlade še enkrat sprejel, da bi se z njinA sporazumel glede zborovanja. Ob tej priliki bi prinesli v Rim slavno zastavo CVL, kar naj bi se zgodilo v velikem sprevodu po rimskih ulicah ob udeležbi predstavnikov raznih borbenih odporniških organizacij. Medtem pa je monarhistična združitev zašla v negotovo fazo. Covellijev sestanek z Laurom ni dal pričakovanih rezultatov. Lauro je namreč nenadoma objavil pismo s svojimi pogoji, nakar je tudi Co-velli objavil svoj odgovor Lau-ru, v katerem te predloge odklanja. Lauro je predlagal, naj bi združeno organizacijo vodil začasno komisar, ki naj bi bil on sam, da bi mogel na ta način »imeti čast in privilegij, da bi dal stranki svoj popoln prispevek v sredstvih in v energiji«. Hkrati se Lauro odreka vsem «morebitnim funkcijam in vladnim častem«. Covelli pa predlaga v svojem pismu, da bi bilo neugodno predlagati vodstvu njegove stranke Laurove predloge in da je zaradi tega po telefonu govoril z Laurom, ki je še nadalje zahteval Covellijev pristanek nanje. On pa je nato »vzel na znanje«, da je Lauro predloge, o katerih se je njegov predstavnik s Co-vellijem že sporazumel, zavrnil. Vendar pa je mislil, da bo mogoče napraviti nekaj dokončnega samo s pogojem popolne enakopravnosti, kar je sklenil tudi izvršni odbor, kateremu je Laurove protipred-loge pokazal takoj po vrnitvi iz Neaplja. Odbor na Laurove predloge ni pristal, ker je u-gotovil, da je Covelli s sporazumom prekoračil meje pooblastil, ki so mu bila dana. Covellijevo pismo pa je odbor odobril in 17. t. m. bo sestanek glavnega odbora parlamentarnih skupin. Novinarjem je Covelli izjavil, da so stališča zelo oddaljena, pač pa je opravičeval Laura, da ni po svoji volji predložil takšnih pogojev, ki so za Covellijevo stranko nesprejemljivi. Jutri bo »Europeo« objavil intervju z M. Mutteottijem o političnerh položaju. Voditelj socialdemokratske »avtonomistične« struje izključuje možnost sestave vlade po volitvah med PSDI in demokristjuni. Glede socialistične združitve pa je dejal, da milanski kongres nikakor ni te združitve pokopal, ker niti PSi niti PSDI ne moreta opustiti poti enotnosti, čeprav je ta pot začasno prekinjena zaradi trenutnih del na njej«. Tudi sicer se PSDI ne more vrniti k centrizmu ali pa PSI k fron-tizmu in socialistična enotnost ostane edina perspektiva, ki je sposobna prenoviti na novi podlagi demokrutične vrste v Italiji. Medtem pa bo PSDI sodelovala z republikanci in radikali, čeprav je mnenja, da So «abstraktne formule laične fronte« nemogoče. Zu liberalce pa je dejal, da je tudi z njimi sodelovanje postnlo povsem nemogoče, ker je prešla PLi na zelo konservativne pozicije, tako da je postalu v resnici »prava desnica* v Italiji ter tudi sama izjavlja, da hoče to biti, kar pa nima nič skupnega z lažnimi socialnimi pretenzijami monarhistov in fašistov, ki postajajo vedno bolj hlnuvski, retorični in anarhistični. Republikanski tajnik Reau P« je nocoj v Raven,n izjav:!, bili "■ gJff* negativen odgovor Bu/n Vem osebnem pismu urQ?an*nd, v katerem za-at0 “ Gromikov predlog za Jadranu nevtrallzacijo na (N. Bov0r S,e Eisenhomerjev od-bia-> lahko označi vsaj kot rn0oJn korak naprej, ki bi tiejg' •. omogočiti, da se zač-PotenaiP‘omatska pogajanja, v°r t ,Je italijanski odgo-ti Vp-n j0 bolj nekonstruk-ie* n ,n Popolnoma podre-sjfce žrebam demokristjan- olilne propagande. kor Pogledu je vseka- da 1ši odgovor Gaillar-arneriilav v bistvu enak boij "kemu; vendar pa ni Ba y7neriski od ameriške-S km T 4 >wiade zli tnano0^710 bcsedi*° Hruščev v svo-i>Ctniu u \u1u nekemu dan-Zorn „ ponovno opo-^erno j neVarnoxt, če se !t>rein,l/rzave odločijo, da n rakoI° atom!oji J ne države že po dalnih nrai,J nimajo napa-Hak natnenov. VfcQ0r Poročajo iz New ^Oftfn ,;se kaže. da bo *a',edan? 0 (i° Izrednega Ua fcate“- skupščine OZN krščanska demokracija republikancev «ne more utopiti v enotno fronto antikomunizma)). A. P. V prihodnjih 30 dneh ameriški satelit? CAPE CANAVERAL, 14. -Danes so iz poskusnega centra na Cape Canaveralu izstrelili vodeni izstrelek »Bomarc« nadzvočnega tipa »zemlja— zrak«. Ta izstrelek je doig okrog 14 m in ima dve krili, dolgi skoraj 5,50 m. Poročilo letalstva ne pove, ali je poskus uspel. General Robert Wood je včeraj na nekem javnem sestanku izjavil, da bodo ameriške oborožene sile izstrelile umetni satelit v prihodnjih 30 'dneh. Drugih podrobnosti ni povedal. Tajnik za mornarico Thomas Gate pa je izjavil, da bo prihodnja izstrelitev rakete »Vanguard« samo nov po-sikus. Dostavil je, da bo morda s to iztrelitvijo uspelo spraviti umetni satelit na njegovo krožno pot okoli zemlje, dostavil pa je, da je ta verjetnost majhna. Poudaril je tudi, da po ponesrečenem poskusu 6. decembra ni bilo mogoče nikoli preizkusiti sistema za usmeritev rakete #Vanguard». Gate je podal te izjave zaradi vedno bolj vztrajnih govoric o bližnji izstrelitvi rakete »Vanguard« Dr. Bowman, eden izmed znanstvenikov, ki se ukvarjajo z izstrelitvijo rakete »Vanguard«, je dejal, da so v SZ napravili 17 poskusov, preden jim je uspelo izstreliti umetni sateilit. Napovedali so, je še rekel Bovvman, da bodo vsak mesec izstrelili po en satelit, toda to se ni zgodiio, zaradi česar je mogoče sklepati, da so naleteli na težave. »Vsekakor sem prav tako prepričan, je izjavil Botvman, da delajo neutrudno in njihov prihodnji poizkus pričaujem kot nekaj povsem izrednega.« V Moskvi narašča pričakovanje za nove sovjetske stvaritve na področju vsemirskih poletov v okviru geofizičnega leta. Znanstveniki sami govore po radiu in v tisku o zanimivem razvoju v bližnji bodočnosti. V današnji številki «SovjetSke Rusije« piše prof. Cebotarjev z inštituta za teoretično astronomijo v Leningradu o nadah. ki jih sovjetski znanstveniki polagajo v dvoje raket, od katerih bi ena morala doseči površje Lune, druga pa bi morala Luno ob krožiti in se potem vrniti m Zemljo. Za istrelitev rakete, ki naj doseže Luno, bi bilo treba doseči začetno hitro it 40.000 km na uro. Dosedanja dva sputnika sta zahtevala hitrost 28.000 km na uro. Ameriški znanstvenik John Kraus, ki vodi astronomski oddelek univerze v Ohiu, je danes povedal, da se je sovjetski prvi umetni satelit pred svojo razkrojitvijo ob dotiku z zemeljsko atmosfero v prvih dneh januarja razbil na osem kosov. Razbitje se je pričelo že konec decembra, ko je bilo mogoče videti tri kose. Potem so se ti kosi še razdrobili in 6. januarja je bilo mogoče razločno opaziti osem kosov. V naslednjih dneh so se posamezni kosi razblinili, tako da je 9. januarja ostal samo še eden. Naslednjega dne, to je 98 dni po izstrelitvi, pa je izginil še zadnji kos satelita. Prof. Kraus je pnpomnil, da se ta opažanja približno ujemajo s tem, kar~ so povedali sovjetski znanstveniki, ki so sporočili, da se je začel prvi sputnilk razkrajati med 2. in 5. januarjem. Razgovori med Naserjem In Sukarnom Za ustanovitev svetovnega nevtralističnega bloka V prihodnjih dneh prispeta v Kairo tudi ministrska predsednika LR Kitajske Cuenlaj ter Burme U Nu, Sukarno pa pojde na razgovore k maršalu Titu BEOGRAD, 14. — Predsednik republike maršal Tito je obiskal danes urbanistični zavod Beograda in si je ogledal načrte in makete splošnega načrta za izgradnjo novega Beograda in tovornega pristanišča na Donavi. KAIR-O, 14. — Zadnja številka egiptovske revije «Rosa el Yussef» piše, da so razgovori med predsednikom Naserjem ter predsednikom Sukarnom velike važnosti za bodočnost svetovnega nevtralističnega bloka in da so imeli za glavno vsebino sklicanje mednarodne konference držav, ki se bore za pozitivni nevtra-lizem. Omenjena revija, ki je navadno dobro informirana, omenja v tej zvezi, da bosta v prihodnjih tednih prišla na uradni obisk v Kairo kitajski ministrski predsednik Cuenlaj ter burmanski U Nu. Sukarno pa bo prihodnji teden imel v Beogradu razgovore z maršalom Titom. Indonezijski zunanji minister Suibandrio, ki spremlja predsednika Sukarna na njegovem potovanju, je listu «A1 Ahram« izjavil, da si Indonezija ne prizadeva za posredništvo Zahodne Nemčije med Holandsko in Indoneziji. Ce bi hoteli koga prositi .za posredništvo, tedaj bi se lahko obrnili na Egipt, je dostavil Subandrio. Medtem ko je svoj čas Sukamo negativno odgovoril na vabilo sirskega predsednika, pa je danes predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva izjavil, da se bo Sukarno sestal s predsednikom Sirije na letališču pri Damasku, kjer se bo ustavil za nekaj ur. Nadalje je omenjeni predstavnik dejal, da so razgovori Sukarna z voditelji azijskih držav usmerjeni v to, da bi ti voditelji bolje razumeli indonezijske zahteve po Zahodni Novi Gvineji. Predsednik Naser in predsednik Sukarno sta danes odpotovala z letalom v LuXor, zgodovinsko mesto 640 km od Kaira. Državni minister za predsedniške posle Ali Sabri je danes izjavil, da je predsednik Naser sprejel vabilo Sukarna, da obišče Indonezijo. Ni pa še določen datum obiska. Izjave Ilruščeva o odnosih med Vzhodom in Zahodom 0 važnosti spremembe ravnotežja sil v korist socialističnih držav za mir Izstrelitev satelitov je dokaz znatne spremembe v ravnotežju sil med državami socializma in kapitalizma - O odnosih z Dansko, Norveško, Švedsko in Finsko KOFENHAGEN, 14. — Prvi tajnik OK KP SZ Nikita Hruščev je v intervjuju glasilu mladinske organizacije danske agrarne stranke «Dansk Folkestyre» na vprašanje, ali postavitev raketnih oporišč na Danskem in Norveškem lahko poslabša odnose teh dveh držav s Sovjetsko zvezo, odgovoril: «Ne dvomim, da bo postavitev raket in jedrskega orožja na ozemlju Danske in Norveške zelo škodila stre^e na Danskem in Nor- odnosom med Sovjetsko zvezo in tema državama. Voditelji NATO ne prikrivajo, da je to orožje za množično uničevanje napravljeno zato, da se uporablja proti Sovjetski zvezi in proti drugim miroljubnim državam. Razmestitev raket in jedrskega orožja na Danskem in Norveškem bo izpostavila ti dve državi povračilnim ukrepom. Pa tudi druge države v Severni Evropi bodo v veliki nevarnosti, ker se bo povečala nevarnost, da se atomska vojna razširi na to tradicionalno mirno področje. Ce NATO postavlja oporišča za jedrsko orožje in iz- lllllllllllllllllllllllllllillllllllllllilllllHmilllliHHinilllllllllllllllllllllinillllllliHlilllllUlllllllIllIlllllllllllllllllllllllllUIIIIHIIIHlIlllllliUllllllIlluIIIUUIIIlillllllltlllllllilllllillllllllllllllllllllllllll Tudi Gaillard predlaga Bulganinu najprej sestanek zunanjih ministrov Na sestanku naj bi določili le program morebitne konference na najvišji ravni Očitki, ker se je Sovjetska zveza uradno udeležila konference v Kairu - Jutri novo glasovanje o zaupnici Gaillardovi vladi PARIZ, 14. — Danes so v Moskvi izročili Gaillardov odgovor na Bulganinovo pismo od. 10. decembra. Gaillard pravi med drugim: »Menim, da bo ob primernem trenutku lahko nova konferenca na ravni predsednikov vlad. Vsak sestanek predsednikov vlad pa je treba — če nočemo uničiti upanja, ki bi se s tem porodilo — skrbno pripraviti in pred njim mora biti konferenca zunanjih ministrov, katerih vloga ne bo proučiti bistvo vprašanj, pač pa primerno določiti program morebitne konference na višji ravni.« Gaillard pravi, da bi mo- sk'e se za odgovor rirn-'re Caclo w Novo dne. 15.20: Prenos ., Halija-lrska. Slndl «D°VW" oče«. Itt OUaon. 16 00: »Nobeden me ^ ustavil*, »Stcrltnft * Hum Bl*th<>i> *hkU Rudfto. I6.UO: Mire# Hi Jotrn **** W. SOMERSET MAIIGHAM J O življenju večine ljudi odloča nijiihovo okolje. Razmere, v katere jih je usoda vrgla, ne sprejemajo le z resignacijo, ampak tudi do-brovoljno. So kot tramvaji, ki mirno drse po tračnicah ih prezirajo majhne avtomobile, ki se vrivajo v gneče in se iz nje umikajo ter brzijo po ravninah podeželja. Spoštujem jih. So pač dobri državljani, dobri mož je in očetje in končno, nekdo že mora biti, ki bo pla čeval davke. In ti ljudje se he razburjajo. Občudujem P« ljudi — in zares je malo takih — ki vzamejo svoje življenje krepko v svoje roke in ga gnetejo, kot se jim zljubi. Morda mi nimamo onega, čemur pravimo svobodna volja, vsekakor Pa imamo iluzijo o njej. Na križišču se nam zdi, da lah ko krenemo desno ali levo. Ih ko smo se odločili, se težko zavemo, da nas je ves Potek svetovne zgodovine Prisilil, da smo se usmerili ija, kamor smo krenili. Nisem še srečal človeka ki bi bil bolj zanimiv od Mayhewa. Bil je odvetnik v Detroitu. Bil je sposoben in dosegal je uspeh za u-spehom. Do svojega petintridesetega leta je imel donosno prakso, zbral veliko Premoženje in že bil na Pragu odlične kariere. Bil je duhovit, prikupen in posten. Nič mu ni bilo na poti. da bi ne postal finančna kil politična sila v deželi. Nekega večera je v družbi Prijateljev sedel v klubu. In *i so bili malo slabše (ali boljše) volje, ker so bili pi-“• Nekdo od njih se je bil malo prej vrnil iz Italije in Ptlpovedoval o hiši, ki jo je bil videl na Capriju, o hiši na gričku, o hiši z velikim *enčnatim vrtom, od koder vidi ves neapeljski zaliv. "Pisal jim je bil lepoto najinega otoka v Sredozemlju. 'Ne zveni slabo,?, je rekel "tayhew. «Je ta hiša na-Prodaj?» «V Italiji je vse naprodaj, > 'Poslal bom telegrafsko P°nudbo.> ,'Cernu ti bo, za vraga, hi-* ha Capriju?» *zivel bom v njej.* j. Napisal je brzojavko in jo Pbslal. čez nekaj ur je že Vhspei odgovor. Ponudba Je bila sprejeta. Mayhew ni bil hinavec in j*1 nikoli tajil, da bi kaj ta-re8a ne storil nikoli, če bi “u trezen. Ko pa je bil tre-^h- mu ni bilo tega žal. Ni n niti impulziven, niti e- jnocionalem, pač pa zelo po- v,dn in iskren, če bi bil u-*3z®l» da je to noro, bi s *m teatraličnim načinom d nadaljeval. Sklenil je k-?riti vprav tako, kot je *' rekel. Ni mu šlo za bo-tnmVo’ hkrati je ze imel ».hko denarja, da je lahko S? ^.Italiji- Mislil je, da Zlvlienje tudi drugače ra?Jvljati kot s tem, da po-?nI*aVa navadne spore ne-^».inih ljudi. Določene-Je i^rta ni imel. želel si •' rešiti se življenja, ki I® dalo vse, kar mu je go sprehajati med privlačnimi vinogradi, toda počasi, ko se je čas bolj odmikal, je z vsem tem prenehal. Delal je več kot kdaj koli v Detroitu, Začenjal je po navadi opoldne in delal skozi vso noč, dokler pa ga ni sirena male ladje — ki vsako jutro odpluje s Ca-prija za Neapelj — opozorila, da je že pet in da je treba k počitku. Njegovo delo se je kazalo veliko in pomembno. Zamislil si je delo, ki bi ga uvrstilo med velike zgodovinarje preteklosti. Kot so se leta odmikala, tem manj se ga je videvalo na cestah. Od doma si ga mogel zvabiti le, če je kazalo, da bo možna diskusija o tem ali onem. Rad je razpravljal, da bi se tako mogel kosati z drugimi. Bil je zelo načitan, toda ne le v zgodovini, ampak tudi v filozofiji in biologiji. Bil je spreten polemik, nagel, logičen in o-ster. Bil pa je dobrodušen in blag. Ko je bil prišel na otok, e bil velik in mišičast dečko. Bil je močan, imel je goste črne lase in črno brado; postajal pa je čedalje bolj suh in šibak. Bilo je to čudno protislovje pri najbolj logičnem človeku, ki sem jih kdaj poznal, da je kot prepričan in nepopustljiv materialist preziral svoje telo. Gledal je nanj kot na navadno sredstvo duha. Niti bolezen, niti u-turjenost ga nista mogla o-virati v njegovem delu. Neutrudno je delal polnih štirinajst let. Nabral si je tisoče in tisoče beležk, si jih uredil in razvrstil. Svojo snov je imel že v malem prstu in bil končno pripravljen začeti s svojim delom Sedel je, da bi začel s pisanjem in — umrl. Telo, s katerim je tako prezirljivo ravnal, se mu je maščevalo. In vendar je njegovo življenje zame uspeh. Slika je dobra in popolna. Napravil je, kar je želel, umrl pa je, ko je bil njegov cilj že na vidiku. Ni okusil grenkobe doseženega cilja. hiu ki??1® dati. Verujem, da so menili, da je nor. bj Kateri so storili vse, da Vsa Pregovorili. Uredil Je Iti ’ zam°tal svoje pohištvo ®® odpravil na pot. Oblit* temna čer ostrih trmi- k* se koplje v plavem Pa i,U' Njegovi vinogradi 0111 dajejo blag videz in E' (^npnosl. Osamljen je in LJhden. Čudno, da se je hem w Ustavil na tem le-Inl, ,oto*n. kajti ne poznam fcutm ■ ki bi bil manj ob-kai t Za lepoto. Ne vem, bJ. Je tam iskal: srečo, svo-ali morda zabavo? ki t £aj Je našel: V kraju, hitu niočno deluje na h0v‘a> Je živel izključno du-tok , živUenJe. Kajti ta o-tnmJe hogat zgodovinskih •Um n*kov in nad njim lebdi enigmatični Ivniik °®sarja Tiberija. S Oton °ken, ki so obrnjena z neaPelJskemu zalivu, •kurm^kim Vezuvom, ki se niemV'? 8 svetlobo stalno ha o+ii0,’ Je Mayhew videl s« .r^n® prostorčkov, ki iti rKSfhinjali na Rimljane Preteki,!:.. Prafhu‘J»la g* Je del tJ, Vse> kar Je vi" Prej "" k»0ti nikoli Je r.‘* hil v tujini mu %g™Vneimi'° duha in v ^reS rt , duSevnostl se je Ut) j o hi ustvarjalna fan-v»k bi,,1 Je pogumen člo-v«st vi!1111 Je napisati poki® m J fciuia Je iskal te-1rw 8e končno odločil za >iva tl|eJlrkt,«a ce‘ S*abo ^ ° °hdobje je bilo hiU , P°zthiiTJ1A pisatelji in Q8tlh,i„. 'Jndml v majhni blizu trga, sedaj čedaii uniaknU avetu tn kV°J ttudši ^ P°*l»MJal v kT el Je navado, v morju in se dol Vrata slovenske univerze so se po osvoboditvi na široko odprla tudi za dijaško mladino Slovenskega Primorja. Vendar je bilo takoj po nojni število primorskih študentov še majhno. Sele ko je minilo nekaj let in so novoustanovljene gimnazije v Postojni, Novi Gorici iti Kopru dale svoje prve redne ahitlinente, se je zoralo v Ljubljani toliko visokošol-cev s Primorskega (manjši del (udi iz Trstu in drupih zu-mejskih krajev, u ti so imeli svoje društvo), du jih je bilo dovolj za samostojno društveno delovanje. Tedaj, v Jeseni leta 1952, se je v Ljubljani u-sfanovil Klub primorskih študentov. Brez prostorov tn sredstev, brez neposrednih tradicij, j« bilo videti, da klub ne bo mupej napraviti niti začetnih korakov, Samo dobre volje ni manjkalo; te je bilo na pretek. Kjer pa je mlada volja, mladostni zanos in pa nekaj skuten) — te smo imeli že zaradi sodelovanja starejši h kolepov, ki so celo sodelovali v partizanskem boj« *™ tam se nujno morajo pokazali tudi uspehi. primorskih študentov «Vinko Vodopivec«, ki se J® razvil v enega najkvalitetnejših amaterskih zborov na Slovenskem. Klub je organiziral več ruznih kulturnih nastopov po vseh krajih Primorske. V zvezi z večjim dotokom novih študentov s Prtmorskegu so pozneje nailtale nekatere organizacijske spremembe. Iz Kluba primorskih študentov se Je najprej izluščil Postojnski akademski klub, pozneje, z novo državno in nazadnje še notranjo upravno razmejit ijo, se je ustanovil je Klub koprskih visokošolcev, ki danes pod i-menom Klub koprskih in sežanskih študentov združuje tudi študente iz Selane in okolice. Bivši K|ub primorskih študentov pa se je pred kratkim preimenoval v Klub portških študentov in sedaj združuj* študente pariškega okraja. Kljub vsem tem spremembam s o primorski Študentje vedno složno delovali, Velik skupni uspeh je bil prvi je- stival primorskih študentov ob /b-letnici osvoboditve spomladi J9S5. Tudi naslednje le-V prvem letu delovanja | to so primorski študentje iz- Kluba primorskih študentov je . vedli festival, ki pa Je bil o- bil že Ustanovljen na pobudo j mejen na Kras in slovensko I Antona Nanuta pevski zbor I stro. Študentje so prirejali . . ,, s. . I ttearl/i.inntn a- _ I s predavanja, koncerte, igralske naitope, akademije, športna srečanja, literarne večere, radijske oddaje i. pd. Klub se je brigal tudi za ekonomsko stanje svojih članov, posredoval štipendije i. dr.’ Tudi la ni in predlanskim delo ni zamrlo, čeprav ni bilo tako vidnih uspehov. Leta 1956 je bil vsekakor uspeh kluba uspešno gostovanje pevskega zbora sVinko Vodopivec* v Trstu in Gorici Vedno večje število primorskih študentov v Ljubljani (ki pa jih je še vedno premalo) nam daje lepe obete, da bo kulturno žarišče, ki so ga zanetili prvi ustanovitelji Kluba primorskih študentov, postalo iz leta v leto pomembnejše. Klub primorskih študentov, ki je ob svojem petem jubileju dejansko prenehal obstajati pod tem imenom, je častno opravil svoje delo. V petih letih je združil okoli sebe velika večino primorskih študentov, jim vzbudit zanimanje za kulturno in vsakršno javno delo med primorskim ljudstvom, postal njihovo nujljub še duhovno in družabno središče. TOMAŽ PAVSIC be sproti patentirati, hkrati pa je dobil ogromne vsote denarja za svoje petrolejske vrelce v Bakuju ob Kaspijskem morju. V oporoki je bilo določeno, da bo vse njegovo premoženje šlo v poseben fond, iz njegovih obresti pa naj se vsako leto razdelijo nagrade tistim, ki so v prejšniem letu največ prispevali >za napredek znanosti in sicer po eno nagrado najboljšemu znanstveniku s področja fizike, kemije, medicine ali fiziologije in literature. Nadalje je N0-bel v oporoki izrazil željo, da bi nagrajenca za fiziko in kemijo določila Švedska akademija znanosti, za biologijo in medicino Zavod Karolina iz Stockholma, za literaturo pa Akademija iz Stockholma, medtem ko naj bi določil nagrajenca za mir poseben odbor, sestavljen iz petih poslancev, izvoljenih v norveški parlament. Nagrado za mir naj bi prejel tisti državnik, k-i je napravil večje ali boljie delo za bratstvo med narodi, za prepoved ali zmanjšanje stalnih vojska. Nobel je v svoji o-poroki še izrecno poudaril, da pri podelitvi nagrad naj ne bo nobene diskriminacije glede na narodnost. Takšna oporoka seveda ni bila všeč Nobelovim sorodnikom, in pričela se je huda borba za dediščino. Zanimiva je okoliščina, da so dediči našli podporo tudi pri nekaterih članih Švedske a-kademije znanosti. Zavoda Karolina in stockholmske a-kademije. Znanstveniki so bili namreč mnenja, da bi podelitev nagrad lahko negativno vplivala na njihovo nemoteno delo. Kljub raznim napadom je bil Zavod za Nobelove nagrade vendarle ustanovljen in nedvomno gre za pjegovo uresničitev največja zasluga Nobelovemu nečaku Emanuelu, ki se je po stričevi smrti vztrajno boril, da bi se njegova volja uresničila. Ce si danes ogledamo lestvico posameznih nagrajencev v vseh teh letih, lahko opazimo tudi vzporedno i temi imeni postopen napredek znanosti. Od Nobelovih nagrajencev za fiziko naj omenimo le nekatere, kot so bili; Roentgen, Marija in Pierre Curie, Marconi, Einstein, Niels Bohr, Fermi ali pa na drugih področjih znanosti, kot je prejela Marija Curie nagrado v kemiji za odkritje radija, Frederik Jol-liot za umetno izdelovanje radioaktivnih snovi itd. Robert Koch je prejel to najvišjo nagrado za svoje študije na področju bakteriologije, Alexander Fleming pa za odkritje penicilina itd. O-menili smo le nekaj imen, ki so gotovo znana vsem, v lestvici pa je še mnogo drugih, ki so dali svoj velik prispevek za napredek znanosti. Nobelovo nagrado so prejeli tudi naslednji italijanski znanstveniki, literati in politiki: C. Golgi in G. Car-ducci 01. 1906); E. T. Moneta (1907); G. Marconi (1909); G. Deledda (1927); L. Piran-dello (1934) in E. Fermi (1938). Za leto 1957 je bila Nobelova nagrada za fiziko razdeljena med dva mlada kitajska fizika (Chen Ning Yang in Fsung Dao Leeo); ki živita v ZDA in katerih imeni sta bili še pred letom skoraj nepoznani. Oba fizika sta prišla do važnih izsledkov na področju atomske znanosti. Za kemijo je bil nagrajen docent organske kemije na univerzi v Cambridgeu, sir Alexander Todd. Todd proučuje razne encimske reakcije v sklopu živih celic in je njegovo delo še posebno osredotočeno na proučevanje vitamina E in BI, ki imata važno vlogo pri sestavu živih celic. Njegov prvi uspeh je bila kemična sinteza obeh vitaminov, Todd je svoje delo razširil tudi na študij raznih pojavov v mikrobloke-miji in »e ukvarja z raznimi še nerešenimi vprašanji glede sestava jedrnih Kinih, ki so še posebno važne pri prenašanju dednih lastnosti na potomce. Nadalje je preje) nagrado za medicino in fiziologijo profesor Daniele Bo vet, ki je po rodu Švicar, Francoz pa P° svoji znanstveni kulturi, saj je celih 18 let deloval na pariškem zavodu Pasteur. Sedaj je Bovet italijanski državljan in ravnatelj sekcije za farmacevtiko pn Višjem zdrav-stvenem zavodu v Rimu. Bovet se v glavnem ukvarja s pojavi raznih strupov v človeškem živčnem sestavu. Nagrado za književnost pa je Stockholmska akademija podelila francoskemu pisute- lju Albertu Camusu, po rodu iz Alžira, ki je po Ru-dyardu Kiplingu najmlajši avtor, kateremu je bila podeljena ta visoka nagrada. Glavni literarni deli Alberta Camusa sta nedvomno «La peste« (Kuga) in «L’e-tranger« (Tujec). Nobelovo ime ni ostalo v človeški zgodovini le strogo povazano z njegovimi važmi-mi odkritji na znanstvenem področju, njegova misel in duh se stalno obnavljata ob vsakoletni podelitvi mednarodnih nagrad iz fondov, ki jih je sam preskrbel s svojim neumornim znanstvenim delom. MARIO BAN V Blitvi* nastopajoči člani SNG z režiserjem Jožetom Babičem v sredi. IIUIIIIIIIIIIIItlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilHIIIItlllllllltlMIIIIIMIIflllllllllllltlllllllUllllllllllllllinilllUMIIIIIIIItUIIIIHHIIIIllMlllUftUlltlllllllllHIIIIIIIlIlUlHIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIUlMIMIIIIIIIIIIHIIimillN Problemi trda Da zavarujejo domačo proizvodnjo pred inozemsko konkurenco, so se nekatere države obdale z visokim carinskim zidom. V splošnem največja povprečna obremenitev uvoza s carinami od navedenih' držav je v Italiji. Zahodni Nemčiji, Avstriji in Franciji; najnižjo povprečno obremenitev uvoza s carinami izkazuje Danska. Danska proizvaja predvsem kmetijske proizvode, glede katerih je konkurenčna z inozemstvom, saj prav kmetijska jroizvodnja predstavlja znaten del izvoza. Tudi industrijska proizvodnja na Danskem je zlasti v nekaterih strokah močno raizvita, tako da Danska nima posebnega interesa na visokih uvoznih carinah. Drugače je to na pr. pri Zahodni Nemčiji, ki želi z Visokimi carinami zaščititi predvsem domačo kmetijsko proizvodnjo. Toda slabe posledice tega niso izostale. Znatna carinska zaščita je povzročila, da so cene kmetijskim proizvodom sorazmerno visoke in da kažejo tendenco naraščanja, zaradi česar se je v Nemčiji pred kratkim podražil kruh. Na trgu je opaziti, da so inozemski kmetijski proizvodi, kolikor se smejo u-važati, predvsem sadje, znatno cenejši od domačih kmetijskih proizvodov. V tem letu Gosto carinsko omrežje zadržuje gospodarski razvoj Evrope kot celote, pa tudi carinska zaščita ni vedno v skladu z interesi domačega gospodarstva velja to predvsem za italijansko in grško sadje. Istočasno pa je prav Zahodna Nemčija na vse mogoče načine vse do srede 1. 1957 pospeševala ižvoz, seveda v glavnem industrijskih proizvodov. To je vodilo do tega, da je izvoz znatno presegal uvoz in da je bil devizni pritok zelo velik, še večja pa pozitivna razlika v plačilnih bilancah. To je vodilo do novih kreditov na račun izvoza, s čimer je prišel v obtok dodatni denar, ki poleg znatnih investicijskih kreditov, predvsem v 1. 19515 in 1956, rablja tržne razmere, ki so bile 1. 1953 in 1954 že več ali manj ustaljene. Cene so se začele ponovno gibati in ekonomski inštituti v Zahodni Nemčiji so začeli opozarjati na »uvoženo« inflacijo, ki izhaja iz prevelikega izvoza. Primer Zahodne Nemčije kaže, da zunanje trgovine ne gre obravnavati ločeno od notranjega gospodarstva v državi in da so tu zelo občutljivi medsebojni odnosi. Le izvažati in »zaslužiti« na račun ino- zemstva je vabljiva misel, toda njena izvedljivost brez škode za domače, notranje gospodarstvo ima določene meje. Zato so v Zahodni Nemčiji, verjetno ne brez vpliva očitkov predvsem Francije, začeli v zadnjih mesecih vedno bolj odpirati možnosti uvoza, zar naj vpliva na izravnavo oziroma vsaj na zmanjšanje razlik v zunanjetrgovinski bilanci. Tako naj bi se omilila tako imenovana itprerazgreta« konjunktura in »papirnata« pozitivna razlika v plačilni bilanci naj bi se nadomestila ali vsaj zmanjšala z uvoženim blagom. Nemški gospodarski strokovnjaki vidijo v takem razvoju nemškega gospodarstva pot k stabilizaciji cen in k utrditvi gospodarskih razmerij med proizvodnjo in potrošnjo Po »mesečnih poročilih Nemške zvezne banke« je moč ugotoviti že prve ugodne rezultate, ki izvirajo iz take orientacije nadaljnjega gospodarskega razvoja. V zveei s tem pa misel NADVSE USPELA STUDIJSKA KONFERENCA V RIMU Gramsci kot filozof in voditelj delavstva in drugi. Iz Budimpešte je na | ro Togliatti, ki je govoril o konferenco prišla prof. Julija temi »Gramsci in leninizem« skupnega evropskega trga pri-dobiva na svoji utemeljitvi in veljavi. O skupnem evropskem trgu so prav različni načrti. Vedno bolj prodira mnenje, da skupnega evropskega trga ne morejo predstavljati le izrazite evropske industrijske države, kajti v tem primeru ostaja i-sti problem, le na mnogo večjem obsegu. Zato se s skupnim evropskim trgom vedno bolj razumeva skupnost evropskih držav z raizlično gospodarsko strukturo, ki zaradi bolj sproščenega blagovnega prometa med državami-člani-cami skupnosti olajšajo ali celo povsem odpravijo carinsko pregrado. Po najnovejših načrtih naj bi bili v skupni evropski trg vključeni tudi določeni deli izven Evrope, kot na primer: Severna Afrika, Belgijski Kongo, Siam. Južni Vietnam. V teh načrtih je očitna težnjtf, da se industrijske evropske države pod imenom »skupnega evropskega trga« povežejo z gospodarsko manj razvitimi deželami, od koder bi bilo mogoče dobiti nekatere surovine iiiittiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiMiimiiiiiiimiiiiiimiiiuiiiiiHMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiintiiimiiiiitiittimitiiiinimiuimiiiiiiMititiiiitiiiiiimiiiHiitim oziroma v te dežele izvažati razen potrošnih dobrin predvsem določeni investicijski material in opremo. Gospodarska kalkulacija za tako «obsežen» skupni evropski trg doslej ne kaže kakšne posebne materialne prednosti. Zato je pričakovati, da se bodo nadaljnje študije in prizadevanja na poti organiziranja skupnega evropskega trga praviloma omejile le na evropski kontinent. Dasi je v pripravljanju skupnega evropskega trga tudi mnogo sebičnih preračunavanj, kar kažejo predlogi, da se v skupni evropski trg vključijo celo daljna, neevropska ozem. lja, je treba vendar tej akciji priznati pomembno in pozitivno stran oziroma vlogo za na-daljnji razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Ko. likor bolj so narodi oziroma države gospodarsko med seboj povezane oziroma koliko* manj je med njimi gospodarskih pregrad oziroma ovir, toliko znosnejši, pravilneje; po-voljnejši so med njimi normalni politični in kulturni stiki. Razširjanje trga je v skladu s prizadevanjem za aktivno sožitje. Skupni evropski trg bi lahko po načelih gospodarskega računa odprl pot h gospodarsko zelo koristni delitvi dela v mejah Evrope, kar bi Evropo še močneje povezalo med seboj v gospodarsko celoto z ogromno kapaciteto. Obenem bi se razvoj gospodarsko manj razvitih držav ob pravilnem vodstvu notranjega gospodarstva in ob pravilni udeležbi v skupnem evropskem trgu lahko na ta način znatno pospešil. Nedvomno je normalno raz. širjenje trga preko meja lastne države v veliko korist razvoju notranjega gospodarstva. Gospodarska avtarkija neke države bi danes pomenila za tisto državo hudo obremenitev, če ne celo nazadovanje. Prednost oziroma korist skupnega oziroma razširjenega trga je prav v tem, da se lahko posamezni udeleženci na trgu okoristijo z najnovejšimi pridobitvami oziroma proizvodnimi uspehi drugih udeležencev, ki nastopajo na istem trgu. Antonio Gramsci «Končali »mo študijsko kor.-ferenco, toda le prvo študijsko konferenco o Gramsciju, kajti obvezujemo se, da bomo še nadalje prirejali vsakolet ne gramscijevske študijske konference, na katerih bomo obdelali posamezna dela Gram scijeVe dediščine« S temi besedami je v ponedeljek zvečer prof. Bianchi Bandineili zaključil veliko tri dni trajajočo konferenco, na kateri so številni poznavalel Gramscije-vih filozofskih del razglabljali o tem velikem voditelju italijanskega proletariata, Gramsciju. Ta zares pomembna konff-renca se je začela preteklo soboto v dvorani palače Brancac-Cio v Rimu. Konferenco je or ganiziral Gramšcijev zavod v Rimu, nanjo pa so se poleg zelo številnih italijanskih po znavalcev, političnih, javnih in kftlturnih delavcev prijav;! tudi številni gosti iz inozemstva, med katerimi n. pr. dl rektor beograjske revije »Komunist« Mijatovič, za jugoslovansko zvezo komunistov pa prof. Boris Ziherl. Moskovss inštitut za marksizem in len -nizem je zastopal njegov direktor prof. Dimitrijevi Obickm, londonski Blrkbeck CoRege je zastopal prof. Eric Ubsvawm ameriški Trinity College Je zastopal Piero Sraffa. iželo številna je bila francoska delegacija, ki so je med drugimi sestavljali prof. Jean De sani. Armand Monjo, Gilbert Mojet Hevesy kot zastopnica tamkajšnje znanstvene akademije, iz Bukarešte pa Constan-tin Nikuta. Od predstavnikov italijanskega kulturnega življenja bomo omenili le nekatere kot n. pr. Mario Luiso Astaldi, Feli-ceja Alderisija, Luigija Arbiz-zanija, Athosa Bellettinija, Antonia La Penno, Bruna Pag* nija, Paola Padoanija, založn, ka Giulia Einaudija, prof. Gut da Calogera itd. Od političnih predstavnikov so poleg številnih predstavni kov KPI in drugih komuni-sličnih partij bili navzoči tudi predstavniki PSI in CGIL. Delovni program te študijske konference je bil za same tri dni, kolikor je trajala, zelo obsežen, saj sta bila za vsak darb določena kar po dva velika referata, katerim je sledila daljša razprava. Poleg tega so posamezniki poslali okoli trideset pisanih referatov, ki so jih nato na konferenci obdelali v delovnih komisijah. Poleg tega so bil* v programu tudi pozdravni govori številnih delegacij iz inozemstva. Prvi fn otvoritveni referat je imel prof. Eugenio Garm. ki je govoril o «Gramsciju in italijanski kulturi*. Prof. Ga-rln je postavil Gramseija Kot začetnika novega in izvirnega svetovnega nazora v italijanski kulturi in prikazal trdnost in utemeljenost njegovih naukov. Predavatelj je prikaza! Gramseija kot borca proti zgrešenim Crocejevim filozof škim nazorom, s katerim je Gram-sci imel le eno stično toc ko začetnika Vse sodobne kultur*. Prof. Garin je prikazal Gramseija tudi kot borca proti «praktlcizmu» Crocejevega i-dealizma, ki izhaja le iz strogo razrednih buržoaznih vidikov. Ob koncu svojega referata je prof. Garin citiral tud Gramscijevo pismo svojemu sinu Deliu. v katerem ga vzpodbuja, naj se posveti proučevanju zgodovine, toda zgodovine aživrčih ljudi in vsega, Var se ljudi tiče, in čim več ljudi, vseh ljudi svet? ...» Drugi referat je imel Palmi- V svojem referatu je Togliabi poudaril značilno leninistično načelo, ki ga je Gramsci izvajal v organski razredni povezavi med kmetom in delavcem, kot novem »zgodovinskem bloku« v narodni revoluciji. Togliatti je prav tako obdela! Gramšcijev poizkus «delavskih svetov« v Turinu in prikazal Gramseija kot voditelja italijanskega proletariata in ustanovitelja italijanske Komuni stične partije. Nemogoče bi bilo tudi na kratko povedati, k^j vse niso obdelali na tej konferenci, za to bomo omenili le t0, da i? prof. Roberto Cessi govoril o temi «Vprašanje italijanske zgodovine v Gramscijevih delih«, prof. Cesare Luporini pa o »Filozofski metod;ki marksizma v Gramscijevih idejah«, kjer je govoril o Gramsciju kot o novatorju v filozof« si obdelavi znanosti in o tem, kako je Gramsci jasno videl, da začenja Marx »razumsko novo zgodovinsko dobo za mnoga stoletja«. Med pozdravi tujih delegacij je omeniti pozdrav sovjetskega delegata prof. Obidkina, ki je rekel, da v ZSSR vidijo v Gramsciju zelo velikega mar-ksiita in leninista, moža, »ki je italijanskemu ljudstvu dal novo vedo m nakazal naloge v novi zgodovinski dobi«. inillllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIOIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI BREZ BESED Goriško-beneški dnevnik Ob razdeljevanju pokojninskih knjižic kmetovalcem Zakon se mora popraviti in priznati pravica do pokojnine vsem kmetovalcem Demokristjani naj se ne hvalijo s svojo «socialnostjo* V nedeljo so demokristjan-»ki in vladni predstavniki z veliko reklamo razdelili neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem in kolonom prve knjižice, ki jim dajejo pravico do mesečne pokojnine. Ob tej priliki so poudarili važnost tega zakona, ki ga je vlada sprejela v korist kmetovalcev. Najbolj zagrizeni, kot na primer Bonomi, voditelj demofcrist jamske organizacije neposrednih obdelovalcev je ob tej priliki napadel komunistične in socialistične poslance, češ da so »sabotirali* vladno prizadevanje za sprejem tega zakona. Zaradi resnice moramo o tem vprašanju .ki je marsikdaj bilo predmet obravnave v našem listu, ponovno napisati še nekaj vrstic, da bo javnost obveščena, kakšna je resnica okoli tega vprašanja, ki ima svoje dobre in slabe strani. Priznanje pravice do pokojnine, kakor tudi njeno izplačevanje je hvale vredno dejanje, ki kaže, da obstaja v državi težnja po izboljšanju socialnega položaja delovnega ljudstva. Zakon pa je še daleč od tiste točke, ki jo morajo po našem objektivnem prepričanju doseči vsi kmetovalci v taki meri, kot so jo dosegli in jo dosegajo delavci. Tako je na primer zakon pomanjkljiv, ko govori o najnižjem številu delovnih dni na leto. Marsikateri revni kmet — kajžar ne opravi na leto predpisanega najmanjšega števila delovnih dni in nima zato pravice do pokojnine 5.000 lir na mesec, čeprav ne prejema nobene druge pokojnine ali podpore, ki bi mu omogočala, da bi dostojno preživel tvoja stara leta. Pomanjkljiv pa je zakon tudi v tem, da ljudje, ki so vse svoje življenje obdelovali zemljo in bili lastniki večjega Mevila njiv, nimajo pravice do pokojnine, če so svoje njive prodali ali jih dali zn doto. Ti ljudje bi morali kot delavci prejemati pokojnino, če lahko dokažejo, da so vse življenje obdelovali zemljo. Se posebej pa je zakon ne- zadosten za srednje močne družine, kjer je družinski poglavar sin, oče ali mati pa sta v vrstnem redu za sinovo družino. Za take primere zakon pravi ,da odpadejo na sina 104 delovni dnevi, nekaj na njegovo ženo, tako da za očeta ne ostane niti najmanjše število delovnih dni, kolikor jih potrebujejo za pokojnino. Vse te pomanjkljivosti bo treba sčasoma odpraviti, m prav borba levičarskih poslancev ki so dosegli, da se pričnejo pokojnine izplačevati takoj, ne pa šele po 15-let-nem plačevanju pokojninskega sklada, kot je zahteval demokristjan Bonomi, bo lahko dosegla, da se bo zakon izpopolnil in da bodo imeli pokojnino res vsi kmetovalci Literarno predavanje v klubu ASK Akademsko • srednješolsko društvo ASK eSimon Gregorčič» v Gorici obvešča vso slovensko javnost, da bo v soboto IS. januarja zvečer ob 20.30 predavala na sedežu kluba srednješolka Vislava o slovenskem pesniku #Josipu Murnu-Aleksandrovu». -s»- Danes seja občinskega sveta v Gorici Danes popoldne se bo na seji občinskega sveta v Gorici nadaljevala diskusija o posameznih točkah proračuna za leto 1958. Pellegrini govori v Doberdobu Pellegrini o mednarodnih in notranjih vprašanjih. TEMPERATURA VCFRAJ Včeraj so v Gorici zabeležili najnižjo temperaturo ob 7. uri in sicer 6 stopinj C, najvišjo pa ob 14. uri, ko je bilo nič manj kakor 13,4 stopinje. dezurIva lekarna Dane« posluje ves dan 'n ponoči lekarna Alesam, Ulica Carducci 12, tel. 22-68. #»----- - KINO - CORSO. 17.00: «Stirje nemirni mrliči*, B. Craford, C. Tre-vor, v barvah. VERDI. 16.30: »Ujetnik iz Amsterdama*, G. Sanders, L. Day. V1TTORIA. 17.15: »Prepovedano je krasti zvezde*, J. Rus-sel. CENTRALE. 17.00: »Morilski bes*, D. Clark, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: »O changa-siero*. Sklepi gradbene komisije SAFOU bo zgradila dve stanovanjski stavbi za svoje uslužbence Na zadnji seji gradbene komisije naše občine, ki ji je predsedoval župan dr. Ber-nardis, so se njeni člani izrekli v prid sledečim gradbenim načrtom; Mario Bisiach in Luigia Sellman — gradnja stanovanjske stavbe v Ul. Rossini, Renato Ziani — gradnja sta-Madonnina del Fante, Cesare Piras — razširitev in povišanje stanovanjske stavbe v Pevmi štev. 5, Podjetje SELVEG — gradnja skladišča v Stražicah, Vittoria Flegl por. Pari — razširitev in popravilo stanovanjske stavbe v Ul. Orzoni štev. 36. Livarna SAFOG — v glavnem se gradbena komisija strinja z načrtom za gradnjo 2 stanovanjskih stavb s šestimi stanovanji vsaka v Ul. Caprin — Ul, Ciconi, Luigia in Lucia Grusovin — gradnja stanovanjske stavbe in zasebne garaže ter ograje na Svetogorski cesti. Nato je gradbena komisija dala svoje privoljenje tudi gradbenemu načrtu, pri katerem pa bodo morali izvršiti nekatere spremembe: Leone Perco — gradnja stanovanjske stavbe v Ul. Sar-torio, in končno je komisija odbila gradbeni načrt Drossija-Saina za gradnjo stavbe v Ul Formica 1. 'OTZ. Kdo se bo kvalificiral za svetovno prvenstvo? Danes odločitev v Belfastu: Severna irska ali Italija? Se nikoli doslej tolikšno zanimanje v Belfastu za nogometno tekmo - Vsi irski reprezentanti ze v Belfastu razen vrataija Gregga BELFAST, 14. — Belfast in z njim vsa Severna Irska živita v nestrpnem pričakovanju jutrišnjega odločilnega kvalifikacijskega nogometnega srečanja med reprezentancama Severne Irslkc in Italije za svetovno prvenstvo. O tekmi govorijo povsod, tudi ljudje, ki se doslej za nogomet sploh niso zanimali. Neki predstavnik severnoirske nogometne zveze iiiiiiiiiHimittifHiiiiiiitiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiitittiiimimiiiiiiiMiiiHtiiiiii Sindikalna kronika Kje je vzrok krize v livarni SAFOCi? Predlogi ravnateljstva, da se dopolni mezda delavcem, ki delajo po znižanem delovnem času - Volitve notranje komisije v S0LVAY od 20. do 22. januarja Danes ob 19.30 bo v prosvetni dvorani v Doberdobu govoril senator KPI Giacomo ................................... iiiiiihiiiiiihiiiihi Včeraj na goriškem okrožnem sodišču Znanemu tatiča iz Eradeža niso mogli dokazati Ukradel naj bi iz električnega gramofona za 20.000 lir kovancev Iz zapora so včeraj pripeljali pred sodnike goriškega kazenskega sodišča 22-letnega Oresta Destradija iz Gradeža, ki je bil priprt že od 2. decembra lanskega leta. De-stradi ni nepoznan sodnim oblastem, še manj pa policijskim, saj so imele že večkrat opravka z njim. Tokrat se je moral mladenič, ki je eden izmed najbolj znanih grade-šfeih delomrznežev. zagovarjati zaradi vdora v bar «Rio-nuovo» v Gradežu v noči med 1 in 2. decembrom in tatvine 20.000 lir iz avtomatičnega električnega gramofona. 2. decembra 1957 zjutraj je eden izmed klientov «Rionuo-va» zaprosil, če lahko posluša eno izmed številnih plošč v električnem gramofonu, toda ko se je aparatu približal je opazil, da je že vžgan in da se plošč,- lahko nastavi brez 50 ali 100 lir, kakor običajno. K aparatu je poklical natakarico in slednja še lastnika bara Gaddija; kmalu so ugotovili, da je bila ključavnica pokvarjena in tla poleg aparata poškropljena s strjenimi voščenimi kapljami Gaddi je takoj obvestil policijo in ta je napravila preiskavo, vendar pa ni mogla na vratih bara zaslediti nobenih znakov, ki bi lahko pričali o vdoru tatu v lokal. Vsa zadeva se je zdela policistom precej sumljiva in prvi njihov sum je padel prav na Destradija, ki je znan v Gradežu za najbolj spretnega vlomilca v javne lokale in stanovanja. Stopili so k njemu na dom in res našli na podplatih njegovih čevljev ter na hlačah, ki pa so se že sušile na balkonu sledove voska. Mladenič je vso stvar zanikal in izjavil, da že dolgo ni bil v omenjenem lokalu. Vse njegovo prizadevanje pa je bilo zaman, ker so ga poslali v goriške zapore, kjer je presedel vse do včeraj. Na procesu je vnovič trdil, da se 1. decembra ponoči sploh ni oddaljil od doma in potemtakem ni mogel vlomiti v bar »Rionuovoa in v njegov električni gramofon, iz katerega je izginilo 20.000 lir. Nato je odvetnik civilne stranke povedal še to, da je bil Destradl tudi nekaj časa zaposlen v nekem gradbenem podjetju in zaslužil po 1.400 lir dnevno, toda dela se je kmalu naveličal in sa vrnil raje v javne lokale, kjer je vsekakor bilo življenje zanj prijetnejše. Sodiš,re, ki je precej časa zasedalo pa mu obtožbe ni moglo dokazati, zato ga je o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov in ga izpustilo. V ponedeljek popoldne sta bili pred livarno SAFOG v Gorici dve sindikalni zborovanji, na katerih je govoril tajnik FIOM Fulvio Bergo-mas. Govornik je delavcem povedal, da je krivda za krizo v podjetju, kjer so v treh oddelkih znižali delovni čas na 24 ur na teden, samo na ravnateljstvu in na FIM-Me-canica. Čeprav bi lahko, nista modernizirala proizvodnje. Podjetje izdeluje statve za tekstilne tovarne z istimi stroji kot leta 1938. Zaradi starega načina proizvodnje izgublja konkurenčno borbo doma in v inozemstvu. Podjetje Gallileo iz Firenc in še nekatere livarne so pričele resno izpodrivati SAFOG. Poleg tega Gallileo bolje plačuje delavce kot SAFOG. Govornik je med drugim tudi rekel, da bi do tega pojava ne prišlo, če bi se ravnateljstvo SAFOG manj brigalo za politiko v podjetju in več za tehnična vprašanja in za vprašanja proizvodnje. FIOM je te dni razposlala delavcem letak, v katerem j obtožuje ravnateljstvo, da ni | spoštovalo svoje izjave od 9. j novembra 1957, da »v bližnji prihodnosti v podjetju ne bodo znižali delovnega časa pod 40 ur na teden*. Notranja komisija se je včeraj sestala s predstavniki ravnateljstva, da bi se seznanila z njegovimi predlogi za doklado k mezdi za delavce, ki delajo po znižanem delovnem času. Ravnateljstvo SAFOG predlaga: 24 delovnih ur, 10.40 ur iz dopolnilne blagajne ter povpreček akorda, 5,20 ur plača ravnateljstvo SAFOG in doda k temu še 4 odst. akorda, z draginjsko in krušno doklado ter z družinskimi dokladami bi tako prejeli delavci mezdo, ki bi ustrezala 40 uram na teden. Preden bo notranja komisija podpisala sporazum ali predlagala nove predloge, se bo posvetovala s sindikalnimi organizacijami o predlogih ravnateljstva. * * * O pomenu volitev notranje komisije v kemični tovarni SOLVAY v Tržiču, ki bodo 20., 21. in 22. januarja, je včeraj pred podjetjem govoril Fulvio Bergomas. Tajništvo sindikalne stroke FILC pa je delavcem razdelilo letak, v katerem pravi, da je ravnateljstvo podjetja svojevoljno sklenilo odpraviti akordno delo za vse delavce, ki so zaposleni v oddelku za vzdrževanje strojev. la odločitev je v nasprotju s členom 21 vsedržavne delovne pogodbe in z določili civilnega zakona. FILC bo z močno sindikalno akcijo žahteva-la spoštovanje zakona, ki naj vrne delavcem akordno delo. Prenos nogometne tekme Severna Irska—Italija: PO TELEVIZIJI OB 15,25 PO RADIU OB 15. UR! je izjavil, da doslej še ni bilo v zgodovini irskega nogometa tolikšnega zanimanja za nobeno tekmo in da so vstopnice razprodane za poslednji sedež in za poslednjo ped na stojiščih. Seveda je odveč omenjati, da vlada podobna nestrpnost tudi v Italiji, kjer se uspehi in neuspehi kakršne koli državne športne reprezentance in toliko bolj seveda še nogometne pretirano istovetijo z nacionalno častjo, z nacionalnim slavjem oz. katastrofo. Italijanska reprezentanca v Belfastu je današnji dan preživela v znamenju fizičnega in duševnega odmora, le rezerve so se podale na stadion Cliftowille na lakeh kondicijski trening. Zdravstveno stanje vseh je zadovoljivo, razumljivo pa je da žive pod določenim psihološkim vtisom odgovornosti, ki bi znal imeti nanje tudi negativne posledice med jutrišnjim srečanjem. Reprezentanti so se dopoldne sprehajali po mestu, popoldne pa jim je v hotelu dr. Foni predaval o taktirki igre. ki jo bo treba izvajati jutri. Dr. Fo. ni sc je tudi podal na glavni stadion Windsor Park. da pregleda teren. Ugotovil je. da n; tako slab kot bi bilo mogoče pričakovati po obilnem dežju v minulih dneh in po odjugi, ki je sledila precej močnemu mrazu. Organizatorji so tudi poskrbeli, da so med tednom skupine delavcev posipale i-grišče s tonami posebne vrste peska, ki ne zmrazuje in k povzroča tla bolj prožna. Se veda je igrišče kljub temu razmeroma težko in še težje bo če bo jutri začelo spet deževati. kakor napovedujejo vremenoslovci, kar bo vsekakor bolj oviraio Italijane kot pa domačine, ki so vajeni težkih igrišč in ki so na splošno tud' fizično močnejši. Postavi obeh reprezentanc bosta verjetno takšni kot sta bili napovedani že včeraj. Ce bi moralo priti do kakšnih sprememb, so te mnogo bolj možne v severnoirski reprezen tanci kot pa v italijanski. Negotovost obstaja predvsem za vratarja Gregga, ki je danes igral za Manchester v tekmi za pokal evropskih prvakov proti Crveni zvezdi, v kateii je prejel en gol. Gregg bo namreč dopotoval v Belfast šele jutri z letalom, bojijo pa se, da ne bi megla, ki se lahko pojavi čez noč, onemogočila letalski promet. Mc Par-land. ki je včeraj nastopil v vrstah Aston Ville v tekmi za angleški pokal, ki se je končala z zmago Stokesa z 2:0. je prispel danes v Port Stv ward. Prav tako je prispel v Port Stevvard tudi Jack Blanch flower, ki ni nastopil v vrstah svojega matičnega kluba Manchestra in bo zato za jutrišnjo tekmo svež. V severnoirskih nogometnih krogih vlada optimizem in prepričanje v zmago nad Italijo. Taktični načrt irske reprezen- tance je preprost: presenetiti Italijane in jih s hitrim golom moraino zlomiti. Medtem ko polagajo v napad vse zaupanje, posebno še po vključitvi SEVERNA IRSKA Gregg Cunningham. Mc Michael J. Blanchflower D. Blanchflower Peacock Cush Mc IIroy Bingham Simpson Mc Parlanri • Da Costa Pivatelli Ghiggia Montuori Schiaffino Segato Invernizzi Corradi Ferrario Vincenzi Bugatti ITALIJA Simpsona, pa so mekoiiko bolj zaskrbljeni za ožjo obrambo, zaradi že omenjene negotovosti vratarja Gregga in zaradi notorične počasnosti obeh bekov, ki so že v prvi tekmi 4. dec. pokazali v prvi fazi igre mnogo vrzeli. O sposobnostih italijanske enajsterica je težko kaj reči, ker je v njej preveč novosti in sprememb. Veliko vprašanje je, kako se bo znašel Da Costa, za katerega bo to debut. Negotovost predstavlja tudi Invernizzi v krilski vrsti zaradi pomanjkanja mednarodnih izkušenj. In končno bo šele praksa pokazala, ali bo defenzivno zamišljena taktika pravilna ali ne. Na vsak način so po splošnem objektivnem mnenju Severni Irci nekoliko na boljšem, pri čemer pa ni treoa pozabiti, da zadostuje Italijanom za kvalifikacijo že neodločen rezultat, kar predstavlja že samo po sebi določeno prednost. Tekma se bo začeia ob 15,30 po našem času, vodila pa jo. bo kot znano, madžarska sodniška trojica Zsolt, Harangozo in Virag. Zsolt se je po zadnjih vesteh že znebil neprijetnega prehiada. tako da bo jutri prav gotovo kos težki in odgovorni nalogi. HiitiliilililllliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiitnitiflifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiHiiiiiiitiiillllllilllillilliliillilliilltiiillillllll Italijansko košarkarsko prvenstvo V prvem povratn so zmagali vsi favoriti Reprezentance za Bad Gastein Za svetovno smučarsko pr* venstvo v alpskih disciplinah, ki bo od 2. do 9. februarja V Bad Gasteinu, so bile uradno objavljene že naslednje državne reprezentance: ŠVICA: moški: Roger Staub. Rupert Suier. Rolando Blaesi, Georges Schneider, Willy For* rer, Adolf Mathys; ženske: Frieda Daenzer, Renee Col-liard. Margrit Gertsch. Lilo Michel, Annemarie Waser, Margrit Looser; rezerve: Fre* dy Brupbacher, W e r n e r Schmid, Michele Cantova, He-di Beeler. Hanny Durrer. FRANCIJA: moški: Charles Bozon Andre Duvillard, Fran. cois Bonlieu, Jean Vuamet. Guy Perillat. Bernard PerretJ ženske: Therese Leduc, Daniele Telinge, Edith Bonlieu, Ar* lette Grosse, Suzanne Thiollie* re, Marie-Louise Baud. ITALIJA: moški: Bruno Alberti, Gino Burrini. Bruno Bur-rini. Italo Pčdroncelli, Paride Milianti, Piero Viotto; ženske: Carla Marchelli Vera Scheno-ne. Pia Riva, Jerta Schir, Jol« Poloni. NOGOMET PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS* DOL—POLJANE priredi v nedeljo 19. januarja ob 16.30 uri v Prosvetni dvorani v GORICI pod vodstvom pevovodkinje Pavline Komel »VODOPIVCEV VEČER* Uvodoma bo predaval visokošolec Filibert Benedetič o skladatelju, katerega 80-letrico rojstva slavimo prav te dni. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Cene za sedišča 200 in 150 lir, stojišča 100 lir. llllimilttllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllltMMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIItl V nočni tekmi za pokal evropskih prvakov Manchester premagal Crveno zvezdo z 2:1 Odlična igra ekipe Stock proti Benelliju . Poraz Goriziane in Udinese v moški A seriji Jugoslovanska enajstorica je po prvem polčasu vodila z 1:0 - Izredno ostra in težka igra MANCHESTER. 14. — V pr- vi četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov je danes zvečer Manchester United premagal Crveno zvezdo iz Beograda z rezultatom 2:1 (0:1). Tekma, kateri je prisostvova. ’ 65.000 gledalcev, je bila zeiO težka in borbena. ManchesO:.-je posebno v drugem polčasu diktiral silovit tempo in izvajal nenehni pritisk na vrata Crvene zvezde, katere je z veliko veščino branil Beara. Posebno v drugem polčasu se je Crvena zvezda skoraj izključno branila, da bi ohranila vod stvo iz prvega polčasa, katero je v 35’ dosegel Tasič z neubranljivim strelom. Kljub urejeni obi..mbi pa je moralr. kloniti dvakrat. Najprej je v 26' izenačil za Manchester dej. no krilo, drugi in zadnji go za domače pa je dosegel v 36' half Kolman, katerega zoga se je od droga obila v mrezc Angleži so imeli še več priložnosti, najlepšo pa v 18', ko je desno krilo z osem metrov zgrešilo pruzna vrata. Povratna tekma bo 5. re-bruarja v Beogradu m tesen rezultat 2:1 daje Crveni zvezdi velike možnosti za izdatnejšo zmago in za kvalifikacijo v polfinale. BOKS Caprari zmagal s K.O. RIM, 14. — Italijanski prvak peresne kategorije Sergio Cv prari je danes zvečer v rimski športni palači premagal bivšega francoskega prvaka Francisa Bonnardela s K. O. v drugi rundi. PLAVANJE Nov svet. rekord SYDNEY, 14. — 19-ietni Av stralec Brian Wilkinson je izboljšal svetovni rekord na 100 yardov v metuljčkovem slogu s časom r03”8. Prejšnji rekord je imel Amerikanec Yor-zyk s časom 1'03”9. V kvalifikacijah na 400 y prosto je dosegel najboljši čas Graham Hamilton s 4’35"1, Po nekaj tedenskem premoru se je v nedeljo začel povratni del italijanskega košarkarskega prvenstva v vseh serijah. V Prvi — glavni — seriji, je vodilni Simmenthal na svojih tleh naravnost pregazil Romo z rezultatom 96:43, čeprav je samo v drugem delu srečanja nastopil z najboljšim moštvom, v katerem se je predvsem odlikoval Amerikanec Bon Sale. Virtus, ki gotovo čaka na priložnost, da se v zadnjem kolu prvenstva doma maščuje Simmenthalu za poraz in polasti prvega mesta, je moral v Livornu napeti vse sile, da je premagal žilavo petorico Livorna z razmeroma tesnim izidom 54:48. Za edino večje presenečenje je poskrbela ekipa Ignis Va-rese, ki je v Cantuju premagala Oransodo z 10 koši razlike pri rezultatu 74:64, med tem ko je domači poraz Stel-le Azzurre proti Giri z rezultatom 59:44 normalen, čeprav morda nekoliko nepričakovano visok. Na svojih tleh sta bili uspešni še moštvi Motomorini nad Pavio z 69:51 in Stook proti Benelliju s 70:49. Srečanje v Trstu je bilo eno najlepših v sedanji sezoni. Obe moštvi sta bili do polovice drugega polčasa skoraj enakovredni in sta prikazali zelo kvalitetno košarko tako, da sta bili mnogokrat deležni spontanih aplavzov gledalcev. Gostje so popustili šele, ko je zaradi dopolnjenega števila prekrškov moral zapustiti i-grišče njihov najboljši igralec Bertini in ko je opešal odlični Grk Matheu, ki je prišel v Trst naravnost iz Aten. Domače moštvo je zaigralo kot v svojih najboljših časih. Začelo je v sestavi; Damiani. Natali, Bianco, Cavazzon, Montgomery, ki je prebila led, ko pa je vstopil v igro Por-celli, je moštvo v glavnem Po njegovi zaslugi postalo na mah gospodar igrišča Ves čas je zelo dobro igral tudi Cavazzon, manj pa Damiani in Natali. Montgomery je zapravil neka) zrelih priložnosti, dosegel pa je vrsto izrednih košev. Cescutti je zaradi nepopolne fizične kondicij* igral le nekaj časa. Lestvica Prve serije po 12. kolu: Simmenthal 12 12 0 881 644 24 Virtus 12 11 1 838 632 23 Oransoda 12 8 4 847 818 20 Gira 12 8 4 717 701 20 Benelli 12 7 5 729 707 19 Motomorini 12 6 6 728 675 18 Stook 12 6 6 747 741 18 Ignis Var. 12 6 6 781 771 18 Stel la Azz. 12 4 8 689 743 16 Pavia 12 2 10 57* 704 14 Roma 12 1 11 571 756 13 Livorno 12 1 11 576 790 13 V ženski A seriji je bil potek normalen. y vseh srečanjih so zmagali favoriti in vrstni red na lestvici se ni spremenil niti za las. Tržašlka ekipa je z lahko zmago nad Messino (68:21) obdržala vodstvo z dvema točkama pred Udinese, ki je v Milanu po izenačeni igri premagala Stan-do s 53:41 Ostali rezultati: •Fari Mantova — Chlorodont 32:29, *OMSA Faenza — Au-tonomi 30:22, »Fiat — C.M.M. 38:26. Lestvica: Stock Udinese Fiat Faenza Autonomi Chlorodont CM Merc. Standa Mantova Messina 10 10 0 509 340 20 10 8 2 478 291 18 10 8 2 408 321 IS 10 7 3 331 333 17 10 5 5 330 293 15 10 3 7 319 310 13 10 3 7 417 446 13 10 3 7 380 430 13 10 2 8 304 395 12 10 1 9 316 474 11 V moški A seriji se je položaj na lestvici znova zapletel, ker sta obe vodilni ekipi U-dinese in Goriziana izgubili. Goriziano je v Benetkah premagal Reyer s tesnim rezultatom 53:51, Udinese pa je morala proti pričakovanju kloniti na svojem igrišču proti moštvu Petrarca iz Padove s prepričljivim rezultatom 65:55, Ostali rezultati: »Ravenna — Tosi 56:37, ‘Reggiana — Lib. Livorno 47:45, »Itala — RIV Torino odloženo.. Lestvica: Udinese 10 7 3 515 464 17 Goriziana 10 7 3 523 481 17 Reyer 10 7 3 533 500 17 Petrarca 10 5 5 507 448 IS Legnano 10 5 5 490 525 !5 Reggiana 10 5 5 465 508 15 Ravenna 10 4 6 489 463 14 Livorno 10 3 7 462 496 13 Itala 9 3 6 397 429 12 RIV Torino 9 3 6 451 518 12 V moški B ligi sla tržaški ekipi Acegat in Don Bosco zaenkrat na sredini lestvice. Ekipa Acegat je izgubila v Ferra. ri z rezultatom 64:50, ekipa Don Bosco pa je doma premagala vodilni D’Alessandro s 57:39. Ostali rezultati: ‘Safog Gorica - Sangiorgese 79:46, Bassano-*Zandonai 43:41. Lestvica: D’Alessandro 9 8 1 515 403 17 Safog Gorica 9 6 3 464 336 15 Sant’Agostino 8 6 2 390 355 14 Don Bosco 9 5 4 452 421 14 Acegat 9 4 5 493 426 13 Ferrara 9 4 5 403 452 13 Bassano 9 3 6 428 452 12 Zandonai 9 3 6 374 427 12 Sangiorgese 9 1 8 405 513 10 KOLESARSTVO ASSIOUT, 14. — V drugi etapi dirke po Egiptu Sohag-Assiout (115 km) je zmaga' Madžar Torok s časom 3.4'. Drugi je bil Petrove (SZ). Kino v Križu KINOPROSEK-KONfOVEt predvaja danes 15. t. m. predvaja danes 15. t. m. ob 15. uri film: ob 19.30 uri film: 'Sin neznancev’ .Plesal bom s mi (Figlio d’ignoti) med zvezdamf Igrajo: R. MILLAND in G. TIERNEY Igra PAUL HORBIGER Prvenstvo diletantov Medtem ko so moštva IV« serije minulo nedeljo počiva* ia (Pro Gorizia je doma izgti* bila proti Trevisu s 5:3 v tekmi za pokal Mattei) bi morali diletanti v obeh pokrajinskih .skupinah odigrati redno 16. kolo. Zaradi neuporabnih igrišč pa je bilo odigranih 1« nekaj tekem in sicer 6 v sku* pini A in 3 v skupini B, v ka* teri nastopajo enajstorice S Tržaškega. Goriške in obrobne Furlanije. V Trstu sta se pomerili moštvi S. Giovanni itt Romana tjiilver, ki sta se razšli z neodločenim rezultatom 1:1 ter S. Anna m C. Cancia-no. Zmagala je S. Anna z 1:0« V Ronkah pa sta srečno dokončali svojo tekmo domača enaj* storica Ronchi in Juventina i* Standreža z rezultatom 3:3. Trenutna lestvica B skupi* ne je naslednja: Fortitudo 1511 2 2 45 18 24 S. Giovanni 16 8 5 3 21 16 2J Edera .15 9 2 4 33 15 20 Libertas 15 8 4 3 28 17 29 Itala 15 7 4 4 28 16 18 Ronchi 16 7 4 5 35 30 1» Istria 15 7 4 4 26 15 17« Muggesana 16 8 16' 22 2i 1^ C. Romana 15 6 5 4 23 26 12 Cormonese 15 4 7 4 16 16 15 S. Romana 16 5 4 7 21 31 14 CRDA 15 5 2 8 19 19 t2 Amoco 15 4 4 7 15 28 12 Sant’Anna 16 5 2 9 21 28 12 Juventina 16 4 3 9 31 41 11 Mossa 15 4 2 9 25 30 10 S. Canciano 16 3 3 10 14 37 0 P. Romans 15 3 8 9 17 31 9 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trsi MwmCnčikah predvaja danes 15. t. ni. z začetkom ob 18. uri barvni Cinem ascope film: