PRIMORSKI DNEVNIK
&»*. Plačana v gotovini ^ • Postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXV. St. 102 (7296)
PRAZNOVANJE delavskega praznika v mestu in na podeželju
Proslave l maja v duhu borb za napredek izboljšanje razmer in obrambo gospodarstva
TRST, sobota, 3. maja 1969
Proslave so se udeležili tudi predstavniki sindikatov iz Istre in z Reke - V slovenščini je spregovoril na zborovanju Kiljan Ferluga
n^rpw°Ji®lavstvo Je tudi letos-sPrevociProslavilo z velikim Vanjem ^ m. sindikalnim zboro-°bšla šentifv osmih zjutraj je Paldi» , ‘35k<?bske ulice godba «Ri-a Pelavsk^t^0 budnico In ig™-
Pa so n i,,hortae Pesmi, ljudje peline 1, v gumbnicah rdeče <instvr> ;„Clani sindikatov in ob-rati n? £ se začeli ob 9. uri zbile kremi ^ Pestalozzi, od koder St«dišrn 1 - P°znejc proti mestnemu
"seu sprevod.
JVa foi,,
In ?rv, «iu 80 nosili rdeče zastave cije, clpdoet0vne sindikalne federa-horbenV v S0®3- ki je igrala nosili tračni«., 23 njo pa so Pice rvTrV0 ^ove delavske zbor-'n tržait ’ nacionalno trobojnico ie korsif?, zastavo' Za zastavami letp T«, !rl0, vodstvo zbornice, zarine ?ledi,e posamezne sindi-frva w??k? s svojimi prapori, bila z\S?0e1 ^ strokovnih zvez je 58 je hflt k0™arjev RIOM, zadnja cev. Vmi zveza Pristaniških delavcu vehiri5”0*blU posejani
Pii gesli w transparenti z ______
razmera fot na primer: «Za boljše v tovarnah!«, «Za mir v
Pogled na množico med zborovanjem na Trgu sv. Antona
S SINOČNJEGA SPREJEMA NA ČAST GOSTOM V HOTELU V ZUSTERNl
Pozdravljeni gledališki umetniki iz Beograda med slovensko narodno skupnostjo na Tržaškem!
Sprejema so se udeležili številni predstavniki tržaškega slovenskega kulturnega in javnega življenja - Pozdravni nagovori Filiberta Benedetiča, Jožka Lukeša in umetniškega vodje Jug. dramskega pozorišta Bojana Stupice - Pel je zbor «Vasilij Mirk»
Ob današnjem in jutrišnjem pr vem gostovanju Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda v Trstu je Slovensko gledališče priredilo sinoči za beograjske gledališke umetnike in za predstavnike tržaškega slovenskega kulturnega in javnega življenja sprejem v hotelu v žusterni pri Kopru. Poleg celotnega beograjskega ansambla in njegovega vodstva z umetniškim vodjem Bojanom Stupico na čelu so se sprejema udeležili med drugimi poslanec Albin škerk, dežel-
, pokrajinski in občinski sveto-ilci, nekateri župani slovenskih občin, člani začasnega odbora za upravo Kulturnega doma, člani predsedstva Slovenske kulturno gospodarske zveze, predstavniki Slovenske prosvetne zveze in Slovenske prosvete, člani tržaškega radia, številni vidni predstavniki slovenskega glasbenega, likovnega in kulturnega življenja sploh, prijatelji gledališke umetnosti, ki so vsi hoteli s svojo navzočnostjo počastiti drage beograjske goste. V i-menu uprave Slovenskega gledališča je beograjske umetnike pozdravil ravnatelj SG Pilibert Be-nedetič, ki je najprej izrekel dobrodošlico gostom in poudaril, da «naj bo to srečanje izraz enotnosti našega kulturnega prostora, slovenskega in jugoslovanskega, kaj-
v spre-razni-
**>o^!,a^rIuka med govorom na y ju na Trgu sv. Antona
^*«aniUj2,ila svetu!», «CGIL -^PcdarstSu^110 branimo tržaško Etično tv°b>, "Zahtevamo demo-c.	Pristaniško ustanovo!«
J^,vhiki J?,	. v sprevodu pred-
sen*?™ strank in med k*®* Šema, Vidali, Mari-sJe RPi taJmk tržaške federa sv)*10. Podpredsednik de-5	soaal^t Pittoni, taj-
]t?ev°du „ kartone in drugi. V «ni.rn vod?t skuPaj s sindi-
BS*a
wbe komitVko K°všča, član sindi-S5' Josin za mednarodne sti-sa Reki ,n «a,n’ tajnik sindikatov sinH„Alb€rt Peterac, predvaja ha ?l1Sta družbenih dejavne sindfi?,; Vse štiri jugoslc-ntn,g0v°rnišk, ?f so Povabili tudi nh na Trm oder med zborova-v^ciitičnhn81* S.Y- Antona, žfffa množi .v°diteljem je sledila nan? a'- W * tudi nosila han; Proti PIiSe ln table z gesli zn SftŠ*1 v°nnimP?rIaUzmu itd.. Vsi sk? raze?°vorki so bili v italijan-Cga han?«en®ga bornega _ sloven-
skega praznika nas je danes pri vedla, aa smo se tukaj enotno zbrali z namenom, da proslavimo ta naš praznik, praznik vsega delovnega ljudstva sveta ne glede na poklic ali stroko, ne glede na narodnost ali versko orepričanje in tudi ne glede na barvo kože. Vsi imamo enake želje, podobne težave in iste misli, ker smo vsi prepričani, da edino z enotnim in vztrajnim nastopom vseh nas dosežemo človeka dostojne življenjske pogoje, v bratskem sožitju in miru, v pravičnosti in napredku. Prav mi, delovni ljudje naše dežele, našega mesta, se najbolj zavedamo pravilnosti in važnosti miru in bratskega sožitja v medsebojnem spoštovanju, tu, kjer lahko vsakodnevno na jasen način opažamo uspeh in korist takega sožitja. To pa predvsem zato, ker se obe tu živeči narodnosti zavedata, da je v tem edina pravilna in pravična rešitev naših najvažnejših življenjskih vprašanj.
Toda brez varnosti ln jamstva za bodočnost naših krajev in našega mesta ne more niti odprta meja rešiti vseh življenjskih vprašanj, ker, žal, vidimo, da mora naša mladina, ta sveža in napredna delovna sila, iskati zaposlitev izven naše dežele, dale, od svojega doma in od svojih dragih, ker za vse tukaj ni zaposlitve.
Znano nam je upadanje števila zaposlenih v našem kraju, znane sc nam tudi dolgoletne obljube, ki
(Nadaljevanje na 4. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiifniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
V ITALIJI ŠTEVILNA SINDIKALNA ZBOROVANJA
Po vsem svetu slovesno proslavili praznik 1. maja
V Moskvi proslava prvič brez tradicionalne vojaške parade - Razne oblike manifestacij v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji
RIM, 2. — Po vsej Italiji, kot po vsem svetu, so včeraj svečano proslavili prvi maj z velikimi manifestacijami, ki so jih priredile sindikalne organizacije, prefekture pa so razdelile «zvezde dela« uslužbencem, ki so bili še zlasti zaslužni v podjetjih in tudi drugim osebam, ki so zaslužne za gospodarski ter socialni napredek.
V Italiji so bile prvomajske manifestacije skoro povsod mirne in je le v redkih primerih prišlo do manjših incidentov, čeprav so se tokrat pojavile poleg skupin, ki so
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllUIIIIIIIIIIIII
PROSLAVA V KRALJEVIČI
jih organizirale sindikalne organi- rega naj bi prišlo na predlog sin-
Tito o aktualnosti konference nevezanih
Obsodil je blokovsko politiko in gonjo proti Jugoslaviji - Poudaril je, da je notranji politični položaj Jugoslavije dober
tev?a hanicn Y.®ga bornega sloven-
ie dostop se je glasil: ,,Zah-mbil pr.,,.^'Jne pokojnine!« '
^ni mVnakega gcsla
, dojeni U ,kl sa je nosi
[Jne pokojnine!« in ki 1 enakega gesla v ita-7IS0ienj ‘1! , Ka je nosil neki a “elavec.
.fr*®'" je bilo tudi nekaj kili, ^oje b mladincev, ki so no-lili ,na?sne table, kitajsko, '(Sir^di la«L ,Re zastave ter de-to,aWha ^letalce s podpisom, stai*' ZlasH rotlavtontarnih študen-
*a *»lo goštZdilž,Istrske ulice je Pl, Prebiva?., špalir šentjakobske-ki ie navdušeno pridr^bedu ter se mu na
*C0 > sfeal°' Sprevod Je Sel
to&fcez G*?lv,lno' P° Ul- del Bo-
Po bTar,diJev trg' Trg Stare kfi?- oktohr„U1' Carducci in Ul
žWr„Se ten-rlJS Trg sv' Antona Uiir°Vahje P.rifielo okrog 11. ure tUK^hti; ,• « ga je odprl Silvio R«)r e Prerit6 P°zdravil tudi sin
ke. Predstavnike iz Istre ln z
fcfJM ,
deii^1 Ferweg°voril v slovenščini i? ‘Uga' k3 je med drugim
*8tUil&le^ delovno, ljudstvo,, to-st važnosti prvomaj-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Predsednik republike maršal Tito je na proslavi 240-le-tnice ustanovitve ladjedelnice v Kraljeviči posvetil precejšen del svojega govora položaju delovnih ljudi v predvojni in povojni Jugoslaviji. Govoril je tudi o mednarodnem položaju, na katerega nadaljnji razvoj ne gleda optimistično zaradi načina, kako se velike sile lotevajo reševanja raznih vprašanj.
Tito je izjavil, da je Jugoslavija, skupno z drugimi nevezanimi državami, dala pobude za sklicanje konference voditeljev nevezanih držav, ki sodijo, da bi na svetu morala vladati enakopravnost velikih in malih držav v okviru katere bi razpravljali o najvažnejših svetovnih vprašanjih in bi se namesto objavljanja deklaracij konkretno dogovorili o skupnih akcijah, predvsem v Združenih narodih, za rešitev določenih mednarodnih vprašanj.
Sklicanje konference voditeljev nevezanih držav je po mnenju Tita tako bolj aktualno zaradi nekaterih zelo nevarnih pojmovanj, da so velike sile poklicane za odločanje o svetovnih vprašanj in usodi narodov. Tito je posebno opozoril na nevarnost takega pojmovanja, iz katerega izhaja tudi blokovska opredelitev in razdelitev sveta na interesna področja, v katerem so vse države, ki so v nekem interesnem področju, izpostavljene stalnemu pritisku vodečih držav bloka. Odločno se je zavzel za uveljavljenje politike enakopravnih odnosov med suverenimi državami.
Tito je govoril tudi o odnosih Jugoslavije z vzhodnoevropskimi državami in ugotovil, da te države zadnje čase kritizirajo vse, kar se dogaja v Jugoslaviji, in napadajo celotni jugoslovanski sistem ter pri tem pripisujejo Jugoslaviji celo, da sodeluje s Kitajsko, kar so seveda navadne prazne marnje. Glede kritike Sovjetske zveze, češ da Jugoslavija ni obsodila Kitajce ob napa-
du na reki Usuri, je Tito dejal, da je dobro znano, da Jugoslavija sodi, da se mejna vprašanja ne smejo reševati s silo, temveč s pogajanji, in da je jasno, kdo je bil začetnik incidenta na tem področju. Glede obtožb, da jugoslovanski tisk piše proti Sovjetski zvezi, je Tito pripomnil, da bi jugoslovanski tisk moral v bodoče pri prikazovanju razmer v vzhodnih državah bolj upoštevati interese Jugoslavije in se izogibati raznim senzacijam. Ugotovil je, da se v Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji, Poljski Madžarski in Bolgariji stalno kritizira in napada Jugoslavijo.
Tito se je zavzel za prenehanje medsebojnih napadov in prenehanje razprav, ki nimajo nobenega pomena. «Nas nihče ne more prepričati, da nimamo prav glede našega notranjega sistema, ki ga razvijamo,« je izjavil Tito, in dodal da se Jugoslavija ne vmešava v notranje zadeve drugih socialističnih držav. Nasprotno, Jugoslavija bo vesela, če bodo te države imele pri tem uspeh.
Tito se je zatem zavzel za stalne in trdne prijateljske odnose z vsemi socialističnimi državami in posebno s sosednimi ne glede na ideološke poglede, o katerih se lahko razpravlja. Če pri tem drug drugega prepriča, je dobro, če pa ga ne prepriča, to ni nič straš-
nega.
Ti
ito je na koncu svojega govora
zacije, tudi manjše skupine anarhistov ter dveh pro-kitajskih «mar-ksistično-leninističnih« partij. Tako je prišlo v Milanu kar do treh zborovanj, seveda pa je bilo zdaleč najpomembnejše zborovanje, ki ga je priredila CGIL in na katerem je govoril tajnik CGIL Foa o izrednem pomenu sindikalnega združevanja in da so pred sindikalnimi organizacijami pomembne naloge z obnavljanjem delovnih pogodb.
«Kitajci» so se pojavili tudi v Neaplju, kjer je prišlo do kratkotrajnih spopadov in je bilo nekaj ranjenih. Veliki množici delavcev je govoril tajnik CGIL Lama, ki je ugotovil, da so lahko delavci zadovoljni z nekaterimi pomembnimi uspehi, kot je nov zakon o pokojninah ter pričetek postopnega ukinjanja razlik v plačah, da pa istočasno ne morejo ostati mirni ob številnih še vedno odprtih vprašanjih:	dramatični brezposel-
nosti, nizkih plačah in možnosti pogajanj ter vloge sindikatov v podjetjih.
V Avoli se je zbralo preko šest tisoč oseb z zastavami in napisi in se je povorka pričela na kraju, kjer so pod policijskimi streli lani nadli kmečki delavci. To mesto je bilo zasuto s šopki rdečih nageljev in rož.
Osemsto «zvezd za zaslugo pri delu« so danes razdelili v Italiji in tujini in od tega 735 v Italiji na prefekturah, 65 pa v tujini na sedežih konzulatov in veleposlani-
dikatov in šeljepina, pri čemer nekateri celo trde. da je do sklepa prišlo, ko ni bil prisoten v Moskvi obrambni minister Grečko, k: je bil v Pragi. Zelo verjetno spada v utemeljeni del ugibanj tudi sovjetski očitek Kitajcem, da so pretvorili svoj režim v polvojaški in jim je zato ljubo, da na 1. maj po ' sovjetskih ulicah ni vojakov. Pomembne so tudi priprave za mednarodno konferenco partij, resnični razlog pa seveda s takim ugibanjem še ni pojasnjen.
Do vala odločnih manifestacij je v zvezi s proslavo prvega maja prišlo v Španiji in na Portugalskem, kjer je ta praznik v stilu fašističnega režima še vedno prepovedan. V Madridu so aretirali dvajset delavcev, število ranjenih pa ni znano. Podobne vesti prihajajo tudi iz drugih mest, kjer so delavci ustanovili nekake sabotažne skupine, ki so izvedle celo vrsto manifestacij, ki so trajale le malo časa in so se delavci nato razšli. Vzklikali so «dol z diktaturo«, «dol s Francom«, «oblast delavcem« in «demokracija». Policija je že v preteklih dneh izvedla na tisoče preventivnih aretacij, vendar jj ni uspelo preprečiti manifestacij.
Univerzo v Lizboni so obkolili policijski agenti na konjih, poleg tega so v mestu najvažnejša poslopja obkolili z močnimi policijskimi silami. V zgodnjih jutranjih urah je PIDE, zloglasna portugalska tajna policija izvedla vrsto aretacij in so med drugim aretirali tudi tajnika sindikata bančnih uslužbencev Daniela Carbito. Do manifestacij in spopadov pa je kljub temu prišlo v raznih mestih.
V Solunu je prišlo do prve večje javne manifestacije, po tem ko so polkovniki prevzeli oblast v Grčiji. Na tisoče delavcev je na trgu manifestiralo za boljše delovne pogoje in niso v središču mesta ves dan odprli trgovin, promet pa se je ustavil. Po policijskih vesteh se se zbralo okrog 20 tisoč oseb.
ti v njem ne more biti mej, pa čeprav mi živimo onstran, na poslednji zapadni meji našega sveta. Ob tej priložnosti — je dejal Filibert Benedetič — vam, dragi gostje, podarjamo lonček naše zemlje, trde, uporne in žive, za spomin na meje. Pozdravljeni umetniki Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda, pozdravljen Bojan Stupica, njegov umetniški vodja.
V imenu članov Slovenskega gledališča pa je Jožko Lukeš dejal med drugim:
«Dragi naši kolegi, dragi naši bratje! Srečni in veseli smo, da ste prišli med nas, da boste posredovali tržaškim Slovencem vašo visoko gledališko umetnost umet nost s katero ste že mnogokrat tudi v svetu dosegli velika priznanja. Hvaležni smo vsem, ki so se trudili, posebno tovarišu Bojanu Stupici, da je prišlo do tega gostovanja in radi bi vam povedali, da se čutimo vaši bratje, čeprav nas ločujejo meje in čeprav naša materina slovenska beseda malce drugače zveni kakor vaša. V srcih in po krvi smo si bratje in s to mislijo vam želim mnogo uspeha na našem odru ter vam vzklikam: «Dobrodošli dragi kolegi in naši dragi bratje!»
Vsi udeleženci večera so s ploskanjem pritrdili besedam obeh go vornikov, še posebej toplo pa so pozdravili umetniškega vodjo Jugo-slovenskega dramskega pozorišta tovariša Bojana Stupico, ko se je z naslednjimi besedami zahvalil za sprejem in poudaril pomen tega go stovanja:
«Tovariši in tovarišice, občutek imam, da bi bilo treba z besedo zahvale počakati, da bi bil za nami drugi večer našega gostovanja. Vendar pa ne morem zadržati svo jih čustev in predvsem pa čustev vsega ansambla Jugoslovenskega dramskega pozorišta, ki imajo občutek, da še nikjer niso bili tako lepo sprejeti kot tukaj Mi smo gostovali od Moskve do Pariza, od severa do juga po Evropi in nikjer nismo imeli občutka, da smo se znašli z ljudmi, ki bi tako tenko občutili besedo, ki jo včasih ocenjujemo že kot navadno časopisno frazo, to je besedo: bratje!
Še nekaj je, kar mi v tem trenutku prešinja misel, to je, da so vsi veliki vtisi umetnosti obsojeni, da v človeku zblede. Toda zblede samo prividno, zato, da bi se nekdaj, ko so nam najbolj potrebni, spet zbudili in v nas oživili prav tisto vzhičenje, ki so ga zbudili v nas, ko smo ga prvič doživljali. Vsaka umetnost je neke vrste revolucija. Tudi predstava je neke vrste revolucija. Mislim na tisto revolucijo, o kateri je govoril Maksim Gorki, ko je dejal: «Revoluci-ja je zato tukaj, da ljudje po njej ne bi želeli boljše in udobnejše, ampak zato, da bi bili boljši.» Zdi se
Dobrodošli!
Dobrodošli v Trstu, kjer se med Krasom, morjem in lagunami dotikata in prepletata dva svetova: vzhod in zahod.
Dobrodošli med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, med ljudstvom, ki zna peti, ki zna s srcem govoriti, med ljudstvom, ki pozna povest Kralja Matjaža in bo čutilo z vami pesem Marka Kraljeviča.
Dobrodošli v slovens kem hramu kulture, v novem kulturnem domu v Trstu, ki je po 44 letih vstal iz ogorelin «Balkana», ko je fašizem z gledališčem hotel v ognju streti kulturo in življenje našega naroda.
Slovensko gledališče v Trstu, ena izmed najznačilnejših kulturnih ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki se bori v hudih pogojih de-humanizirane sodobnosti, za ideale bratstva in enotnosti med nami in med narodi, pozdravlja veliko Jugoslovansko gledališče iz Beograda.
Slovensko gledališče v Trstu
Pozdrav Slovenskega gledališča v Trstu je pozdrav in dobrodošlica vseh nas. ki živimo za mejo. vseh, ki slovensko mislimo in čutimo, tu ob našem morju in na našem Krasu, vseh, ki gojimo do rojakov čustva bratske pov ezanosti in skunno z njimi zavest pripadnosti eni sami veliki družini.
Dragi beograjski gled ališki umetniki, člani vodilnega gledališkega kol ektiva. Tržaški Slovenci, Slovenci v Italiji Vas poz dravliamo z vsem srcem v hrepenečem pričakovanju Vaše priznane odrske umetnosti.
kot ostanejo vtisi vsake velike u metnosti Morda bodo zbledeli, toda prav takrat ko jih bomo najbolj potrebni, se jih bomo spomnili,.
Mislim, da vam daneš ne bi mo gli povedati več. kajti vsi smo na svoj način pretreseni, ko ste nam dali s seboj košček vaše zemlje.*
Beseda Bojana Stupice so prisotni že med samim nagovorom večkrat prekinjali z aplavzi odobravanja, ob njegovi zadnji izrečeni misli pa so se strnili v občutku pristne bratske skupnosti, ki nas druži ro ake po krvi in čustvovanju od Jadrana pa tja do Djev-djeiije.
Medtem ko so članice kolektiva Slovenskega gledališča delile gostom lončke naše kraške sloven-
ske zemlje z vsajenim semenom
mi. da bodo vtisi s tega srečanja , jugu'1?? ^cvetela^?1 spomin^n^6™ z vami ostali prav tako neizbrisni. \ srečanje, je radostno razpoloženo
družbo, ki so jo sestavljali Slovenci vseh idejnih prepričanj in strankarskih opredelitev, razveseljeval s svojim ubranim petjem naš reprezentativni pevski zbor «Vasi-lij Mirk« s Proseka - Kontovela, k, je med slovensko narodno' in partizansko pesem vpletel gostom na čast tudi srbska kola in druge pesmi jugoslovanskih narodov Ves večer je bil odraz sproščenega bratskega vzdušja, ki je še povečalo pričakovanje današnjega in jutrišnjega nastopa Jugoslovanskega dramskega pozorišta v tistem slovenskem hramu kulture v Trstu, ki je — kot je lepo dejal ravnatelj SG Filibert Benedetič — po štiriinštiridesetih letih vstal iz ogorelin «Balkana». ko je fašizem z gledališčem hotel v ognju streti kulturo in življenje naroda, oa je dosegel nasprotno, to, da smo danes še živi in krepko prisotni tu za mejo sicer, toda na strnjenem slovenskem narodnem prostoru
j. k.
štev.
, Delavski praznik so svečano proslavili tudi v vseh najvažnejših prestolnicah sveta pri čemer se je prvič zgodilo, da je imela ta proslava v Moskvi samo civilni značaj in da je odpadla tradicionalna yojaška parada in v zadnjih letih nekaka razstava najnovejših vrst tankov ter zlasti velikih prekooceanskih raket. Opazovalci mnogo ugibajo, kje naj bi bili razlogi za tak nepričakovan sklep, do kate-
immiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii iiiiiii im umili,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiii n iiiiiiiiiimiiiiiiiiniimuniii 1,111,11
ZATIŠJE MED PRAZNIČNIM RAZDOBJEM
Belgijski predsednik vlade na obisku v Italiji
Stavka uslužbencev poldržavnih ustanov
RIM, 2. — V Italijo je prispel belgijski ministrski predsednik Ga-ston Wyskens, ki se je danes sestal s predsednikom vlade Rumor-jem, kasneje pa ga je sprejel tudi predsednik republike Saragat.
izrazil mnenje, da je notranji po- M€d razgovorom z Rumorjem so litični položaj v Jugoslaviji dober, in je napovedal odločno zoperstavljanje vsem morebitnim reakcionarnim kontrarevolucionarnim šovinističnim poskusom proti notranji enotnosti in notranjemu razvoju.
«V našem zunanje-političnem delovanju, je poudaril Tito, se bomo še nadalje aktivno zavzemali skupno z ostalimi miroljubnimi državami proti nevarnosti za mir, za ena kopravne odnose med narodi, proti vmešavanju v notranje zadeve drugih, za svobodo vsakega naroda.«	B. B.
obravnavali ob prisotnosti zunanjega ministra Nennija predvsem evropska vprašanja zlasti v zvezi s posledicami sprememb v Franciji.
Na ministrstvu za zaklad se nadaljujejo razgovori med državnimi predstavniki in sindikalnimi zastopniki državnih uslužbencev o reformi državne uprave in so danes nadaljevali z izračunavanji, koliko bi reforma stala. Dogovorili so se, da bo v ponedeljek prišlo do političnega razgovora
Danes se je pričela 48-urna stavka poldržavnih uslužbenoev, ki so
jo enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije v zvezi z zahtevami po preureditvi celotnega sistema in zvišanja prejemkov. Pred praznikom je prišlo v tej zvezi do razgovorov z ministrom Brodolini-jem, ki je skušal posredovati, vendar zaman.
Predsednik republike je imenoval za člana ustavnega sodišča posl. Paola Rossija, ki tako zamenja Sandullija, ki mu je potekel mandat in ki je prevzel predsedstvo RAI TV. Paolo Rossi je socialdemokrat in je znan, ker se je na njegovo pobudo ustanovila komisija devetnajstih za Južno Tirolsko, ki je tudi izdelala znani «paketvi.
Minister za zunanjo trgovino Co-lombo je odpotoval na Japonsko, kjer se bo udeležil italijanskega dne na mednarodnem velesejmu v Tokiu.
................................»lun.um...........
PRVA SEJA MINISTRSKEGA SVETA PO DE GAULLOVJ OSTAVKI
Predsedniške volitve l.in 15. junija Boj za kandidature se nadaljuje
Glavni favorit za de Gaullovega naslednika je Pompidou Jutri odločitev o morebitnem skupnem kandidatu levice
NEZASLIŠAN NAPAD FAŠISTIČNE TOLPE NA PARIŠKI LICEJ
PARIZ, 2. — Prvič po de Gaullovi ostavki se je danes v Parizu sestal francoski ministrski svet pod predsedstvom začasnega predsednika Alaina Poherja. Kot je bilo predvideno je svet sklenil, da bo prvi turnus predsedniških volitev v nedeljo 1. junija, drugi pa v nedeljo 15. junija.
Današnja seja je bila razmeroma kratka, saj ni trajala niti
uro. Posvečena je bila skoraj povsem bodočim volitvam. Notranji minister Marcellin je orisal že znane procedure volitev: kandidate bo treba predstaviti do 13. maja. Tri dni pozneje, 16. maja, bo kandidatna lista objavljena in se bo začela volilna kampanja. Marcellin je tudi zagotovil, da bodo imeli vsi kandidati enake pravice ■ glede propagande po radiu in televiziji.
Na seji ministrskega sveta je podal svoje poročilo tudi zunanji mi nister Debre, ki je dejal, da je ((edini pomembni dogodek pri teklega tedna v mednarodnem položaju oodhod generala de Gaulla« Debre je nato orisal reakcije, ki s j po svetu spremile generalovo ostav ko. Dejal je, da so francoski diplomatski predstavniki povsod naleteli na «zaprepaščenje» in «globo ko in iskreno obžalovanje«. «Močne ideje našega stoletja — je nada ljeval — svoboda ljudi, svoboda narodov, pomiritev, mednarodne sodelovanje, zgubijo, z umikom generala de Gaulla, svojega najbolj uglednega zagovornika«.
V središču pozornosti političnih opazovalcev je seveda še vedno bei za kandidature. Po sporazumu med golisti in ((neodvisnimi republikanci« Giscarda d’Estainga ima za se daj največ možnosti bivši ministi ski predsednik Pompidou, ki bi po mnenju nekaterih lahko zmagal ce lo že v prvem turnusu.
Veliko pričakovanje vlade tudi za
vah Najbolj verjeten kandidat i-; politične grupacije ostaja Gaston Defferre, ki ga podpira ŠFIO. «Zve-za klubov za prenovitev levice«, ki bi morala prav tako vstopiti v ic vo stranko, pa je za kandidata predlagala bivšega ministra Savary ja. Predvideva se torej oster boj v katerem ne bo šlo samo za prc blem osebe, ampak za širši pol: tični problem. Defferra podpira namreč tisti del bodoče socialistične stranke, ki bi skupaj z ostalimi levičarskimi strankami, a brez ko munistov, hotela sodelovati v morebitni vladi s centrom, medtem ko podpira Savaryja struja, ki bi hotela ob priliki predsedniških vo lite združiti vso levico.
V Saint Ouenu se je danes sestal centralni komite KPF, ki je prav tako razpravljaj o predsedniških volitvah. Preden bi se odločili o morebitnem lastnem kandidatu (ta bi bil Jacques Duclos), pa bodo tudi komunisti počakali na izid socialističnega kongresa. Ker je sporazum za edinega kandidata levice v tem trenutku skoraj popolnoma nemogoč, je možna tudi kandidatura generalnega tajnika PSU, Miche-la Rocarda.
Svojo kandidaturo je danes napovedal tudi prof. Guy Heraud, docent na pravni fakulteti v Stras-burgu in na evropskem institutu za mednarodne študije v Nici. He raud je sporočil, da bo svojo kan
__________ w	^ _ didaturo predlagal francoski komi
nedeljski '"ustanovni-'"kongres^nove' sij' evropskega federalističnega gi socialistične stranke, ki bo mora I b»nia ter konferenci regionalistič-
la med drugim tudi določiti svo lega j nih gibanj	________ _	___ _________
kandidata na predsedniških volit 1 maj je potekal včeraj v vsej | vedla svoj nezaslišan napad.
I' ranciji povsem mirno. Kot je znano, je notranje ministrstvo prepovedalo vse manifestacije, poleg tega pa je pariška policija izvedla množično «čistko» v levičarskih krogih šeststo oseb, po večini študentov, je bilo včeraj ustavljenih in odvedenih na policijo. Sedem so jih nato prijavili sodnim oblastem pod obtožbo «posesti nedovoljenega orožja« ali «upora javnemu funkcionarju«, medtem ko so ostale o-svobodili pozno ponoči in v današnjih jutranjih urah.
Če je bilo včeraj vse mirno, je pa prišlo danes na nekem pariškem liceju do izredno hudih incidentov, ki jih je povzročila tolpa pripadnikov zloglasne skrajno desničarske organizacije «Occident». Nekaj desetin fašističnih razgrajačev, oboroženih s palicami, pa tudi z drugim orožjem, je vdrlo v licej «Louis Le Grand«, da bi »kaznovali« srednješolce, ki so šolo zasedli. Kakih petdeset študentov je bilo . tistem trenutku zbranih v jedilnici: ko so jo skušali zapustiti, so jih napadalci obmetali s kamenjem, stoli itd. Nekdo je celo vrgel v jedilnico ročno bombo, ki je eksplodirala v gruči študentov. Deset od teh so morali hudo ranjene odpeljati v bolnišnico, enemu so morali zaradi ran amputirati roko.
Sindikat profesorjev liceja je po incidentih izdal poročilo, ki vsebuje zelo težke obtožbe proti policiji. V poročilu je namreč rečeno, da se je skupina fašistov pred napadom zbrala pred šolo ter javno kazala orožje, ki ga je imela s sabo. Policija, ki je bila zaradi študentske zasedbe v neposredni bližini šole, pa ni nastopila ter je s tem dovolila, da je tolpa nemoteno i*-
NIKONOV € VELIKI PAKET» PO TREH MESECIH
Zaviranje oboroževalne dirke Vietnam in Bližnji vzhod
Že pred dnevi so minili trije me- ( Sicer pa je postala ameriška voj-seci od dne, ko se je Richard Nixon na industrija najvecja industrijska preselil v Belo hišo. V tem času je panoga, ki proizvede letno več kot ostalo še mnogo vprašanj brez od- za 40 milijard dolarjev vojaškega govora. Njegove težnje so bile, da materiala in ima vpliv na del Nixo-bi se previdno gibal v zunanji poli-1 nove administracije in na mnoge tiki, pri čemer b, bolj računal na kongresnike, pa celo na sindikalne ameriško gospodarsko pomoč kot prvake. Nixon je te dni zmanjšal
na uporabo vojaške sile, ki še vedno prinaša hudo razočaranje v Vietnamu. V notranji politiki, kjer je podedoval nemire črncev in hude probleme v osiednjih delih ame-
proračun za prihodnje leto (osnutek je dedoval od .Johnsona), zmanjšal je vojaške izdatke za eno milijardo, civilne pa za tri milijarde.
V bistvu sta se znašla obnova
riških mest, se Nixon počasi giblje ameriških mest in izboljšanje črnin pri tem plačuje politični davek skega položaja v njegovem prora-konservativnim silam, ki so mu po- čunu in gospodarski politiki šele na magale na volitvah.
Najpomembnejša Nixonova odlo-
četrtem mestu. Pred njim so na daljnji stroški za vojno v Vietnamu,
velikega dela vodilnih slojev, posebno na severovzhodu od VVashingto-
čitev je, da popolnoma umakne ZDA dokler vojne tod ne končajo, izpol-iz vietnamske vojne. Nihče trenut- njtev vojnega arzenala in odprava no ne more ugotoviti, kako dolgo | inflacije s pomočjo proračunskih bo trajal ta proces. Morda leto, j prihrankov. Takšen vrstni red je se-morda dve, morda še vec. Ključne veda razburil liberalno Ameriko osebnosti v vladi in celo posamezni črnska in študentska gibanja, ki vplivni kritiki vietnamskega posre-> zn0va spreminjajo ameriška vseuci-dovanja v kongresu sodijo, da ZDA ušča v žarišča vrenja in nemirov.
Sr»r,Pr»S„r«i“Se,litoA.l ***** J—«—*.
in svojega ugled, kit .el«dla »! morejo kar tako zaviti repa in pobegniti z bojišča
Nixon si sedaj prizadeva, da bi spravil nasprotnika na tajne pogovore v Parizu na katerih bi formulirali politični kompromis. Trenutno malo ponuja, v glavnem sodelovanje fronte nacionalne osvoboditve na volitvah in v političnem življenju Južnega Vietnama, zahteva pa mnogo — ohranitev dosedanjega predsednika Kvja m podlago dosedanjega sajgonskega režima.
Če se bo Nixonu posrečil politični načrt, bo verjetno pričel enostransko in postopno evakuirati ameriške čete. Trenutno krepi vojaško in politično Kyjev režim.
Druga Nixonova pomembna poteza v zunanji politik je privolitev v pogovore štirih sil o rešitvi bližnje-vzhodne krize Čeprav gre tu predvsem za iskanje sporazuma s Sovjetsko zvezo, si Nixon hkrati prizadeva, da bi vzpostavil tudi treznejše ravnotežje v ameriškem stališču do Izraela in Arabcev. Wa-shington sedai popravlja nekatere porušene mostove do arabskih prestolnic.
Vietnam in Bližnji vzhod je predsednik položil v «ve.iki paket» sporazumov z Mosk\o, v katerem >e morda najpomembnejše vprašanje zaviranja dirke v jedrskem oboroževanju. Od tega, ali oodo ZDA in ZSSR v tem kritičnem problemu znale sprejeti realistično stališče, so v marsičem odvism prihodnji medsebojni odnosi obeh velesil >n razvoj svetovnega položaja nasploh.
ZSSR namreč v zadnjem času vse bolj dosega ZDA po številu medcelinskih jedrskih -aket. Med obema deželama obstaja sedaj dejansko, četudi ne številčno jedrsko ravnotežje, ker imata obe na voljo veliko število megaton, vsekakor več, kot je potrebno, da uničita druga drugo. Vsakršno zviševanje raketne dirke bi stalo obe supersih mnogo denarja, nobena pa nc bi dosegla zantevane prednosti
Lahko bi dejali da Nixon to realistično sprejema Njegova administracija je že sporočila da bo pričela konec spomladi ali na pričetku poletja pogajanja z Moskvo Nixon pa je med tem časom dejal ministrom petnajstih zahodnih dežel, zbranih v Washingtonu na zasedanju sveta NATO, da zahod »nima več na voljo *rdne jedrske premoči, ki jo je imel nekoč*. Opozoril je tudi, naj računajo da bo sporazum z Moskvo formalrto potrdil sedanje ravnotežje sil
Na drugi strani pa Nixon vztraja pri nadaljevanju graditve jedrske obrambe, ki jo je pričel Johnson.
Sam je Johnsonov prvotni načrt malce spremenil, tooa tudi njegov raketni obrambni sistem lahko skupaj s tistim, xi ga grade okrog Moskve, povzroči dosle nesluteno dirko pri graditvi povsem novih o-brambnih in napadalnih orožij.
Težko je reči, čemu vztraja Ni xon pri graditvi raketnega obrambnega sistema: ali žeti imeti v rokah adut, ko se bo pogaja z Moskvo, ali načrt, da bi držal Kitajsko v jedrskem šahu, ali pa gre za notranjo politično potrebi da bi za-
Von Papen umrl
BONN, 2. — Bivši nemški kancler in nacistični diplomat Franz von Papen je umrl v starosti 89 let v svojem dvorcu v Oberasba-chu. Praktično je umrl zaradi starosti in zaradi posledic influence, za katero je obolel za veliko noč.
Von Papen je bil plemiške družine katoliških tradicij in je za-na tja čez Philadelphio in New Yor- vfe,™al vedno zel° konservativna
Hn h.	tMon°gl,flnanč'ni f 5 Letaa'l913 je bil vojaški ataše v
dustrijski krog. tega območja sodi- nemškem poslaništvu v Mehiki, pojo, da utegne poštah sedanji pred- zneje v ZDA. nostni vrstni red usoden za ame- p0 prvj vojnj se je posvetil po-riski notranji mir	litiki in je bil leta 1932 kancler. Po-
S tem lahko pojasnimo dejstvo, zneje se je povezal s Hitlerjem ter da so se ZDA znašle v položaju, ka- je bil njegov podkancler. Pozneje kršnega po drugi svetovni vojni še Se je sprl s Hitlerjem. Vendar je niso doživele. Vsi vodilni politiki in bil konec leta 1934 imenovan za kongresniki demokratske stranke ra- poslanika na Dunaju, leta 1939, po zen tistih na 'ugu in mnogi zmerni. priključitvi Avstrije Nemčiji, je ter liberalni kongresniki iz same šel za poslanika v Ankaro in leta Nixonove republikanske stranke so! 1941 je dosegel, da je Turčija pod-uperili svoje topove proti vojaške- j pisala nenapadalno pogodbo z Nem-mu proračunu ir. «vojno-industrij-! čijo. Ankaro je zapustil leta 1944,
1 ko je Turčija prekinila diplomatske odnose z Nemčijo.
Mednarodno vojaško sodišče ga
skemu kompleksu*
Res je, da še vedno dajejo Nixo-nu časovni kredit, vendar ga omejujejo pri tem, da bi poiskal in našel najuglednejši izhod iz vietnamske vojne. Zahtevajo pa od njega, naj ustavi graditev raketne obram be in raje pohiti s pogajanji s SZ o zamrznitvi ..boroževaine tekme.
Prvi trije meseci Nixonove uprave se torej končujejo v znamenju
je leta 1946 oprostilo obtožbe zarote proti miru in vojnih zločinov. Toda leta 1947 ga je nemško dena-cifikacijsko sodišče uvrstilo med «glavne krivce* in ga obsodilo na osem let prisilnega dela ter odvzem lastnine. Januarja 1949 je bila razsodba revidirana in von Pa-pena so uvrstili v «drugo kategori-
ogorčene politične bitke, v kateri je j j0» oseb, ki so bile kompromitira-glavno razpotje — rakete ali mesta, j ne v času nacizma, in je bil iz-oborožitev ali črnci.	puščen na svobodo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
PRILAGAJANJE KATOLIŠKE CERKVE SODOBNEMU DUHU
Po 400 letih bodo spremenili besedila pri masnih obredih
Dosedanje besedilo rimskega «misala» je uvedel papež Pij V. po tridentskem koncilu * Kardinal Alfrink o stanju v holandski katoliški cerkvi
VATIKAN, 2. — Katoliška cerkev pripravlja, v zvezi z dolgotrajnim obnovitvenim procesom, ki traja že najmanj pet let, vidne spremembe v svojem bogoslužju. Papež Pavel VI. je namreč sklenil, da bodo spremenili uradno besedilo v rimski maši (misal) ter da bodo posvetili več pozornosti čitanju svetega pisma ter tako omogočili vernikom poznanje celotnega svetega pisma v treh letih. Zelo pomembna pa je neka druga novost. Gre za uvedbo treh novih «kano-nov», med katerimi bo mogoče izbirati besedila za osrednji del maše. Do sedaj je bil «rimski kanon* enoten. Povečali bodo tudi udeležbo vernikov pr; molitvah ter sodelovanje laikov, moških in žensk, pri oltarju, posebno, kadar gre za čitanje svetopisemskih beril pred evangelijem.
Te novosti bodo začele veljati v vsej katoliški cerkvi v nedeljo 30. novembra, ko se začne liturgično leto. Sklep papeža Pavla VI. spreminja sklepe, ki jih je papež Pij V. izdal leta 1570, in sicer po koncilu v Tridentu.
Iz zgornjega je razvidno, da katoliška cerkev skuša približati navadnega človeka, laika, k svojemu bogoslužju, ki se je po tridentskem koncilu ločilo od vernikov ter postalo izključna last cerkvene hierarhije duhovščine in škofov. Gre torej za nujno preoblikovanje celotnega zunanjega nastopa katoliške cerkve na področju bogoslužja v duhu sodobnega časa, se pravi v duhu čim širše demokratizacije celotnega ustroja neke cerkvene organizacije, ki se je porodila že pred tisočletjem in po! in ki se je posebno okrepila 'er dobila potem svolo dokončno obliko v srednjem veku, ko je prevladoval duh avtoritete ter brezpogojne pokorščine podložnikov.
V tem okviru Je treba presojati tudi vse kar se dogaja na primer na Holandskem. Kardinal Alfrink, holandski primas, ki je prisostvoval v teh dneh koncistoriju v Vatikanu, Je posredoval tisku nekatere izjave glede stanja v holandski katoliški cekrvi. Kardinal Alfrink je govoril med drugim o tako Imenovanem ((holandskem katekizmu*. V tej zvezi je dejal, da tega katekizma ne bodo ponatisnili. saj je že izšel že v 400.000 izvodih ter Je zato trg že prena-sičen. Izdali pa bodo nekakšen do-
dovoljil močan »industrijskovojni j datek, ki pa pravzaprav vnaša le kompleks*, ali vse skupaj.	nekatera spremenjena besedila o-
nilllltlMimilMMIIItllllllMIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIlIllIllllllMIIIMIIIIIHIIIflllllllllliniMllltllllllHIininillllllMMI)
PET OSEB PRED PREISKOVALNIM SODNIKOM
Lavorini je baje umrl za posledicami injekcije
Izjave 19-letnega Rodolfa Della Latte • Preiskovalni organi so prijeli trgovca iz Perugie
menjenega katekizma, besedila, ki eo rezultat popravkov, ki jih je zahteval Vatikan. -V tem smislu ima torej kardinal Alfrink prav, ko pravi, da je holandski katekizem pravzaprav popolnoma podoben tradicionalnemu katekizmu, od katerega se razlikuje le po sodobnejšem jeziku. Ta sodobnejši jezik pa se bo v prihodnjih tednih še vedno bolj spreminjal in bi zato tudi holandski katekizem polagoma preživel samega sebe.
Alfrinkova izvajanja so seveda nekoliko čudno izzvenela ter so prav gotovo vsaj indirektno pričala o precejšnji krizi, ki pretresa holandsko katoliško cerkev. Holandski primas je sicer izjavil, da nihče od Holandcev noče ((zavestno* zapustiti katoliške cerkve. Priznal pa j'e, da mnoga stališča navajajo holandske vernike objektivno na 'stranpota. Ta kardinalova izjava kaže očitno, da je kriza v holandski katoliški cerkvi zelo huda in da jo visoki cerkveni dostojanstvenik hoče ublažiti le s trditvijo, da ni nobene nevarnosti
za razkol. V tej zvezi je kardinal Alfrink povedal, da je gibanje v amsterdamski vseučiliški župniji, kjer so se trije jezuitski duhovniki sprli s cerkveno oblastjo zaradi celibata, razdeljeno na tri ločene skupine.
Petindvajset mrtvih pri železniški nesreči v Bolgariji
SOFIJA, 2. — V severni Bolgarski je 25 oseb izgubilo življenje, 33 pa jih je bilo ranjenih pri neki železniški nesreči. Do te je prišlo včeraj na odseku Cerven Breg-Rijako-vo. En vagon električnega vlaka je na nekem ovinku iztiril ter se prekucnil. Poročajo, da je bil promet na omenjeni progi že obnovljen.
Pozneje se je zvedelo, da so bili potniki na vlaku namenjeni na neko proslavo ob 1. maju. Potovali so po ozkotirni proti vzdolž Do-
iiiiiiiitiimiuuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiiiimiimiimmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinimiiiumiiiiniiiimiii
PROMETNA NESREČA PRI KLUŽAH
Dva karabinjerja iz Ukev
sta se smrtno ponesrečila
Iz neznanih razlogov je avto, s katerim sta peljala agenta, trčil v zid neke hiše
se
VIDEM, 2. — Davi ponoči sta se smrtno ponesrečila dva karabinjerja, ki sta pripadala karabinjerski postaji v Ukvah v Kanalski dolini. Nesreča se je pripetila na državni cesti «Pontebbana» v bližini naselja Kluže (Chiusaforte).
Karabinjerja sta se peljala z avtom znamke fiat 850. Ne ve se, kdo je upravljal avto. žrtvi sta 19-letni Gerardo Salvati iz Castel Sangiorgio blizu Salerna ter 24-letni Giovanni Mievle iz Caiazza blizu Caserte. Mladeniča sta se vračala na postajo po enodnevnem dopustu. Na popolnoma ravnem cestišču je šofer iz neznanih razlogov (verjetno, ker je trenutno zaspal) izgubil oblast nad vozilom, ki Je trčilo v zid neke hi-š-» ter se potem prekucnilo izven ceste. Agenta sta bila pri priči mrtva. Zdi pa se, dase je z njima peljala tudi neka tretja oseba, ki pn je ostala nepoškodovana.
PIŠA, 2. — V zaporih Don Bosco f Piši je preiskovalni sodnik dr. Pierluigi Mazzocchi nadaljeval zasliševanja, ki jih je vodil ponoči in zjutraj v Viareggiu.
V tem trenutku zadeva delovanje •odnijskih oblasti naslednje osebe, ki so povezane, na ta ali drugi način s tragično smrtjo mladega Ermanna Lavorinija: prvi je na vrsti 16-letnt Marco Baldlsseri, ki je sam sebe obtožil, da le ubil Ermanna. Baldlsseri je v priporu. Sledijo: 13-letni Andrea Benedetti (deček ni v priporu), 19-letni Ro-dolfo Della Latta, 40-letni Adolfo Meclanl (tega obtožujejo Baldisse-ri, Benedetti in Della Latta za sokrivca skrivnega pokopa Lavorini-jevega trupla). Končno je prišlo v zadnjih urah na dan še Ime trgovca Leonide Rossija iz Perugie, ki je baje dal lažnjive izja-
ve preiskovalnim organom glede svojega znanca Mecianija. Karabinjerji so danes prišli v naselje Fratta Todina pri Perugii po Rossija ter ga odpeljali v Piso. Rossi je že znan širšemu občinstvu v Italiji, ker je bilo njegovo ime tesno povezano s pričevanjem o Mecianijevem alibiju.
Mladenič Della Latta je Izjavil, da je Ermanno Lavorini umrl na posledicah injekcije, ki so mu jo vbrizgali v nekem stanovanju v Viareggiu, in sicer v naselju «Clt-tš giardino*. Sele naknadno, kot je bilo že večkrat potrjeno, so njegovo truplo prepeljali na obrežje Marina dl Vecchiano ter ga tam pokopali. Pokopal pa ga je menda Della Latta. Ta Je izjavil, da so truplo nesrečnega mladeniča prepeljali v Marino di Vecchiano s pogrebnim furgonom.
V Argentini še vedno poplava tangov
BUENOS AIRES, 2. - Kljub poplavi sodobnejših plesov, ki so se priljubili posebno mlajšim rodovom v Evropi in v Severni Ameriki, je ostal v Argentini tradicionalni »tango* še vedno najprlvlačnejši. Ta ples je danes uradno star že skoraj sto let.
Urad za registracijo avtorskih pravic v Buenos Airesu je sporočil, da je skladatelj Marcos Gitler prijavil prejšnji teden svoj tango »Kilometer ničla* ter je prejel potrdilo iz katerega je razvidno, da gre za milijonsko skladbo tanga v Argentini
Prvi tango, ki ga najdemo na seznamu avtorskih pravic, je znani «La rubla* (plavolaska), ki ga je komponiral Ramon Coli 1. 1880. Toda še pred ustanovitvijo urada za avtorske pravice, je legalni urad narodne knjižice registriral 65.000 tangov.
Najplodovitejši skladatelj tangov je bil Luls Angel Villoldo, ki je v enem samem dnevu registriral 153 glasbenih tekstov, od katerih mnoge še danes izvajajo. V današnjih i dneh registrirajo poprečno po 70
tangov na dan. Lani so jih registrirali 21.019. Po mnenju urada za registracijo avtorskih pravic v Argentini, je tango še vedno najpriljubljenejša plesna glasba v Argentini.
Na Himalajskem pogorju rešujejo preživele člane odprave ZDA
KATMANDU, 2. - Danes je vzletel z letališča v Katmanduju helikopter, ki bi moral rešiti dva preživela člana odprave ZDA na pobočjih gore Daulagiri na himalajskem pogorju. To ameriško odpravo je baje skoraj v celoti uničil strahovit plaz, ki se je sprožil na pobočjih te gore, ki je visoka 8150 metrov.
Včeraj sta veter in dež preprečila prvemu helikopterju, da bi se prebil skozi sotesko Kaligandaki. Helikopter je bil poslan tja, da bi se prebil do dveh preživelih himalajcev, VVilllama Alberta Reada ter Jeffa Duenvalda, ki sta pričakovala letalo v bližini pristajališča v Jo-mosonu.
Po nekaterih drugih vesteh, ki so prispele v Katmandu, pa so baje tudi trije drugi člani odprave in dva nepalska vodiča ostali pri življenju ter se menda nahajajo sedaj v baznem taborišču na pobočjih Daula-girija. Zdi se, da je pri nesreči izgubilo življenje pet ameriških gornikov ter dve šerpi.
Pozneje se je zvedelo, da so reševalci prepeljali v Katmandu Wil-Lama Reada ter Jeffa Duenwalda. Člana ameriške odprave sta potrdila, da je pri nesreči izgubilo življenje 7 oseb. Člana odprave sta povedala tudi, da sta zvedela za okoliščine nesreče od edinega člana skupine, ki Je skrbela za postavitev baznega taborišča in ki se je slučajno rešil. Pri prehodu čez trimetrsko razpoko se je nenado ma sprožil strahovit plaz, ki je odnesel s seboj ljudi. Dolgo časa so jin potem iskali, toda brez uspeha. Verjetno počivajo pod deset in več metrov globoko plastjo leda in snega.
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
V SREDO V KULTURNEM DOMU
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE

> ), n
1 p
mm.

Fansi so navdušili mlado občinstvo
Marsikdo, ki si je v sredo zvečer ogledal v Kulturnem domu v Trstu FANS MUSICAL STORY, se je verjetno vračal s predstave prijetno omamljen, delno oglušen in z rahlim glavobolom. Vzrok tega prijetnega, ali, kot se vzame, neprijetnega občutka je bil dveurni «cre-scendo» tipične beat-glasbe, od njenih zametkov — prvih Beatlesovih skladb — preko originalnega Ivy League stila, do najsodobnejših dosežkov tovrstne histerične in histe-rizem izvabljajoče glasbe, v nekoliko premočnem izvajanju, ki bi ga komaj prenesla, recimo, tivolska dvorana, ali kaki športni «palazzet-to», ne pa, za take predstave pretesna dvorana Kulturnega doma. (Ojačevalci so se najbrž precej segreli).
Naj bo kakorkoli, predstava je vseeno uspela in bo ostala Fanso-vim «fansom» in mefasnom» v prijetnem spominu, čeprav bo ta lepi občutek zagrenilo dejstvo, da je bilo v dvorani Kulturnega doma preveč sedežev praznih, (morda se je kdo od naših mladih in krepkih ljudi bal, da bo moral zaradi prenatrpanosti dvorane «celo» stati). Našemu pričakovanju pa se tudi tokrat ni izneverilo starejše občinstvo, veliki antagonist današnje mladine v borbi mnenj in okusov, za katero je bila Fans Storg skrunitev Kulturnega doma. Nekaj redkih starejših gledalcev pa je nestrpno čakalo konca množičnega «delirija», če ni že predčasno zapustilo dvorane, češ, takihle šlager-jev pa se res ne splača poslušati. «De gustibus non disputamusz, vendar menim, da se dajo nekje uskladiti utripe mladostne razposajenosti, podkrepljeni z mladostno nestrpnostjo po obogatitvi in uveljavitvi lastnega jaza, izraženi s hrupnim trzanjem po kitarah, z vrtoglavim ritmom napredka tehnike, ki marsikje pogublja najosnovnejše človekove duhovne vrednote. To v tej glasbi zasledimo hkrati spontano izražanje notranjega nemira mlajših generacij in njihove želje, da bi se tega nemira osvobodile, pa četudi na način, ki ni v skladu s konvencionalnimi pravili estetike
Če govorimo nekoliko o glavnih protagonistih predstave, moramo reči, da so s svojo interpretacijo popolnoma uspeli prikazati podobo tistega načina izražanja, o katerem je bil govor zgoraj Ta način pa se ne zrcali samo v glušljivi ritmičnosti, ki so jo izvabljali njihovi odlično obvladani glasbeni inštrumenti, temveč tudi v njihovem ekstravagantnem zadržanju in oblačenju, v spontanem in instinktivnem vedenju pred občinstvom ter v duhoviti obliki s katero so uokvirili celotni program. Vse to je pripomoglo, da so vzpostavili med občinstvom in sabo neprisiljen dialog. S tega stališča so vsekakor uspeli.
Predstava je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu je bila duhovito prikazana zgodovina ansambla, zato je v tem delu ansambel nastopal v nekdanji sestavi in izvajal le starejše popevke, vmes pa sta Ivan Verč, član studia S. G. v Trstu, in vodja ansambla Oskar Volpi komentirala nekdanje delovanje ansambla 5 F ans, ki je bilo polno lepih in veselih trenutkov, polno mladostnih upov po slavi in bogastvu, ki so počasi splahneli, a se niso še popolnoma umirili, ter seveda tudi težkih trenutkov, ko so najrazličnejši dejavniki postavljali v dvom obstoj ansambla samega. Med najlepše spomine si štejejo trenutke, ko so skupno s priznano slovensko pevko Alenko Pinterič navduševali tisoče mladih ljudi v najrazličnejših krajih Slovenije in zamejstva; ali pa trenutke, ko jih je celo Slovensko gledališče vključilo v eno izmed svojih predstav. Te spomine so tudi vključili v svoj Musical in obudila jih je sama A-lenka Pinterič, ki je prišla naravnost iz Beograda, da bi razveselila tržaško občinstvo in prikazala svoje izredne vokalne sposobnosti. Ravno tako sta v prvem delu nastopila igralca Slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardočeva in Stane Starešinič, ki sta zapela tri songe iz gledališke predstave «Ne vedno kakor lastovke».
V drugem delu predstave pa so nastopili sedanji člani ansambla v sestavi: Oskar Volpi — orgle, Vili Volpi — bas, Boris Sancin — bobni, Igor Dolenc — kitara, Fabio Uršič — pevec, Claudio Pascoli — sax, 1Valter Peressin — sax in Bruno Mazzoni — trobenta. Divje, razkačene zvoke trobente in saksofonov je usklajeno spremljalo vibriranje kitar in otožno tarnanje orgel, ki se je razlivalo med pisane in živahne svetlobne efekte in u-stvarjalo edinstveno ozračje.
D. Kalc
Izvid komisij« o potopitvi ladje «Taitu»
vo proti brodarju Belassichu in njegovim tovarišem v zvezi z obtožbami o namerni potopitvi ladje, vsebujejo šest točk. Te so: 1. smer, ki jo je ladja ubrala, je vsekakor neobičajna; 2, vreme ni bilo nevarno; 3. ladja je bila stara in slabo popravljena; 4. potopila se je,
Povečanje pristaniškega prometa v letošnjem prvem četrtletju
Največ se je povečal promet surovega petrolej0 Tudi tradicionalnega blaga je šlo več skozi Trst
Po uradnih podatkih, ki jih je pravkar zbral statistični odsek trgovinske zbornice, je znašal blagovni promet v tržaškem pristanišču v prvem letošnjem četrletju 6.037.044 ton, od tega 4.192.202 toni surovega
Na ladji «Taitu», last panamske družbe »Claramar*, ki sc je pred leti potopila ob sardinski obali s tovorom strojev in drugega blaga, ni «očitnih znakov, da bi bil kdo o-pravljal taka dela, ki bi opravičilo domnevo namerne potopitveladj c», Taki so zaključki skupine izvedencev (inž. Giadrossi, kapitan Gnidica ln strojni častnik Dapas), ki jih je svoj čas imenoval predsednik kazenskega sodišča dr. Rossi.
Njihovi zaključki, ki so jih sedaj predložil predsedniku kazenskega sodišča dr. Rossiju, ki vodi razpra-
ker je strojni oddelek in podpa- petroleja za naftovod Trst-juzna lubje zalila voda; 5. vzroki niso bili ' Nemčija. V istem času lani je pro-ugotovljeni; 6. ni očitnih dokazov, met znašal 4.621.001, v letu 1967 pa da bi na ladji kdo opravil dela, ki so potrebna za namerno potopitev ladje.
5. decembra lani se je namreč pred tržaškim kazenskim sodiščem pričela sodna razprava proti italijanskemu brodarju Belassichu iz Saloja, pomorskemu kapitanu Ful-viu Roccu (aretirali so ga pred nekaj meseci, ko je bil v nekem mestnem baru), strojnemu častniku
Tretiachu in časniku Mauriju, češ da so potopili ladjo zato, da bi si obdržali zavarovani znesek. Zavarovalnica je sicer plačala 120 milijonov lir, začela pa je tudi preiskavo, med katero naj bi Drišlo na dan —■ s tem v zvezi ni nič točno dokazanega — da je skupina Jugoslovan-
1.701.499 ton.
Ce odpišemo dovoz surove nafte, je tradicionalni promet v zadnjih treh letih zabeležil naslednji razvoj: v prvem četrletju 1967 (ko naftovod še ni deloval) 1.701.499 ton, v istem času lani 1.639.149 ton, letos pa 1.844.842 ton. Iz navedenega sledi, da se je letos tradicionalni promet nekoliko popravil, in sicer nam podrobnejša analiza podatkov pove, da se je v primeri z lanskim letom povečal tako dovoz blaga iz čez-morja, kakor tudi promet v nasprotno smer. Odvoz pa. ki je znašal do konca marca lani 478.513 ton, je letos dosegel 591.203 tone. Dovoz surovine za naftovqd narašča v geometričnem razmerju: še odsotna v
skih mornarjev, ki so bili tedaj na , j polovlci ieta 1967, je ta postav-ladjt, pisala zavarovalnici anonimno ‘	....
pismo s trditvijo, da je Rocco (kapitan) dal potopiti ladjo. Med sodno razpravo je nastODilo več prič, med temi tudi omenjeni mornarji, ki Da so vse zanikali, češ da pisma niso napisali. Nasprotno je nekaj izmed njih obtožilo agenta zavarovalnice Anastasio, da jih je hotel podkupiti in jim prigovarjal, naj podpišejo zadevno izjavo.
sodna razprava se bo po večmesečnem premoru, v katerem so izvedenci opravili svoje delo, lahko nadaljevala.
ka	do	konca	marca lani	dosegla
2.981.852 ton, do konca marca letos pa	se	je povzpela že na	4.192.202
toni.
Zal pa je bil letos promet po železnici ponovno manjši od lanskega: vsega le 376.507 ton (170.623 v dovozu	in	205.884	v odvozu),	medtem
ko	je	znašal	lani 396.791	(190.702
oziroma 206.089), leto poprej pa 503 tisoč 400 ton. Tudi promet po cesti s tovornjaki ni zabeležil nobenega napredka: do konca marca letos 533.282 ton (od tega 70.113 ton v
dovozu in 463.169 v odvozu), 535.532, a predlanskim 496.245 t*
Trčenje avtov: trije ranjeni
Ko je včeraj vozil svojega “j-kj? z registracijo KP 142-77 po Ul- . stalunga proti Naselju S. Serg“K 28-letni Miodrag Štefič iz ?re opazil avto fiat 1100, ki je
.......................SSS
doma zavil proti sredini ce*W*S nato pa še bolj na desno.
je na zavore, toda hitrost obeh ztl je bila taka, da je pri*J? ,, izogibno do trčenja. Iz razbita* j tomobilov so bolničarji RK IN vso Štefičevo družino, predvsefflf ženo voznika, Magdo Starc* s -35 let, ki jo je sunek vrgel z silo v vetrobran, ob 'katerem f ranila v čelo in nos. Zaradi i*10^ ga udarca si je nalomila lično U m zadobiia hud možganski Pre'‘)(l Takoj za njo so bolničarji " ■ žili na rešilni avto njenega ^ letnega sinčka Dragana, ki F j prav tako ranjen v obraz “U hudo krvavel. Manj se je njihova soseda Marija Ojo, B
je le opraskala po nogi.
Cia1"1
od Spodnje Magdalene št. 529;
Avto, v katerega se je zaletel, je vozila Daniela ^
ni utrpela nobene poškodbe- - ^ voznik «fička» Miodrag Ste'10 ni poškodoval.
Dežurni zdravnik jr odpremil na nevroki kjer se bo morala z skega pretresa in hude rane ' ^ zdraviti mesec dni. Ženska tudi močan šok. Njen sin bo 01 vel v desetih dneh.
S prvomajskih proslav
Pogled na začetek sprevoda pri Sv. Jakobu
H "
■ti
Delavci nosijo na čelu sprevoda znak mednarodne sindikalne organizacije, v katero je včlanjen*
jKjjft	—T— •—~* 	--- 1 •	(j,,	T.. , s.r
*-•'? ■	' __ ■tijg|gdB
Pogled na množico na delavskem srečanju na Socerbu, ki so se ga udeležili tudi sindikalni
stsvnUd is Trste
KORAK NAPREJ V ZAHODNI NEMČIJI
Važen sklep bonske vlade o vojnih zločinih
Rok za preganjanje vojnih zločinov ne bo zapadel 31. decembra letos, marveč bo veljal se naPrej - Prispevek socialdemokratov - Sprejet pa še mora biti ustrezen zakon
nn	.bodo v svetu pozitiv-
rprini)reje * *n Pozdravili neki iz-vlm-io P°memben ukrep bonske Kip,:' Koalicijska vlada Brandt-nii/™®6! namreč sklenila uki-zlfvpi Predpis o «zastaranju» vojnih Kieri;s<-V' ^eprav se s formalnega tiča Ca ,8^ed‘no omenjeni sklep Dlptc, pre<^vseni- določenega kom-zahn/ notranjopolitičnih vprašanj mpTnonfmške države, je njegov ednarodni aspekt vedno bil in je žrtv« y°.r.azl’edne važnosti. Zakaj
vsem	zloTov.so pred:
meri ln to v da.ec najvisji todn,’, prav pripadniki drugih raku a™ na zasedenih ozemljih v te-p*u.8f svetovne vojne, da skle- 1Z ^:,nna ved° povedati.
*s**f*SBW8ns
oaglo sprejet. Izven vlade
ko
^ s® ^mu, razumljivo, najbolj u-nacisticne organzacije. V
Pirale
vladi
Oveliauif®*' pa se Je radikalni viln aWtvi Pavice in etike posta-P° robu bavarsko krilo Kr-sorr Ke Pn*le’ z ministrom Štraus*
Pravlial C6 U' Dva dni se je raz"
nem Jal° 0 nekem »kompromis-krat!i Prediogu krščansko-demo-nai h' a dala v'ade, po katerem n,i,„ ~e ločili «namerni» od «ne-. erruh zločincev*. Vendar pa j! ahvaljujoč socialdemokratskim tel n k 2 Willyjem Brandtom na SDr donska vlada kljub vsemu lišča 3 °P?enjeni sklep, ki s sta-pravičnosti nima a temative. Ua bi to stališče,
zasnovano na
'"‘"'"leuiiiuunmiiiimiiimmmiinmuimii
Pompidou toož božje previdnosti
??b(vh!ŠcU buržoazije je. da si šamto; • vedno v pravem času je Dr»„-'šzlrorna odkrije «moža bož-ciji ».J	Bržkone je v Fran-
stoniia*1? a’ da -e Prav zdaj na-da Sp : taka Potreba Zdi se, kot bcnih „ Sloboko razočarala v polila. Pa °seb.nostih vojaškega porek-da ae..J?v tako — navzlic temu, slej..Ponhčno nebo Francije do-z voiai,0.Pfecei na gosto posejano Poleon ,;T ln so Napoleon pa Na-Gauu„ Roulanger, Petain, de ga, b:	. tokrat odločila za neko-
vse pni;!11 V°jak, a vendarle kaže
S*ednika QtC 0Veka’ ki Sa ie za . «sama l ®.tarega generala izbrala ^ božja previdnost*.
toni rJr	toko imenovanimi ba-
taUx rJma ~ ki so Debre, JUaL " je	Pe Murville in Frey
Zaslug, Jub njihovim neizpodbitnim ko za„„n’ na osnovi katerih bi lah-jčino ^terali generalovo dedi-M j6’pa“ja izbira na Pompidouja, kidično ,nja !eto prizadevno in me-Je tekrrJJ8^ izločiti iz igre vse svo-ge»eraip e’. tok° da je ob odhodu ^ kanriia0?^! Praktične edini mož-vstoo ,,d^..8°lističnega gibanja za VSj ,. Elizejsko palačo 1965 ’;n se kdaj, zlasti med 1. biografj Jukvarjali z njegovo ?ebei rJ°’,so. v njej se prav pomnikiJ,darjali. kako da so de-»Usofi.^ Kot »naključje* »slučaj*, toenti vselej bili odločujoči ele-ttloža ,, sP™a tega neusmiljenega Leta ,^lih ter c*nika v politiki. ^Voboinlč • k° 9e bila Francija "ton rit-Jr3’ Je Pompidou bil skro-?®illu TpHS°r .književnosti v Mareke ' aj je poslal njegov so-5®ga ni-pa' et Jef kabineta začasne Ganil™ '^nllto vlade Charlesa tojho* noč- Pompidou mu je «slu-
SIL (ja ?®pisal pismo in ga zapro-sla v p™la Pomaga do kakega me-%eE;,anzu- Rrouillet mu v imenu toesto v Jrijateljstva takoj ponudi Ko ministrstvu za informacije, toaknif^ i-e kasneje de Gaulle u-^telja Je,‘skal nekakšnega upra-1° J® ^5..dobrodelno ustanovo, ki *?®t «sm?lla njegova zena. mu je Jft>ajevnato°J' bi'0 omenjeno Pom-Tako je «slučajno»
.vodila iev
ii°Pno V JfJtoratovo bližino, si "po
pfišeito.v° ime
|d pos^^i' njegovo zaupanje dVec. njegov naitesnejši sode-
tJjihank^RDS, ]'c bilo usUnovlje-f,®hple J® RPP (Rasetr.olement du 1«1 gei^ms), je Pompidou po-J btn»«ze nepogrešljiv, ne :JtbiEpbn bd njegov elan in ne i?l°h a PnNaši Lorenskega križa V?topid^ba!>- Usoda? Eden od m nsson tov**1 biografov, Pierre ffenja in ^0nt.a' to drugačnega t™ rlji	*Da bi zmagali na
rU * Rotrm;ireba Prfci kupiti sreč-n^bala Pldou j’b je nakupil, in to bh^devnim' ,z,domala neverjetno si|Jn.de'om’ ki ga je spod-vS®°virn nVlta arl|bicija skrita za hS,a’ ki beProdirnim obrazom člo-t iiv j. z?a predvsem biti potr-fHaSne'b čakati
Jzsula p’ ko je de Gaulle spričo >o odr^ obupal in, se je za-{? je pJ^cdal borbi za oblast, S kschiifi P1l0u zaposli! v eni od
i®Vh JtokazaV*1- fbank in Je tu prav
h^ost a. “to njemi lastno de-15rčno„?n5ad?vnost, trdost in Pt^hečpn ’ da, 9e spričo njih ostal rJ^Pidou hjel? sam Rothschild. vsf1 ‘h do nVsl„ Profesor književ-iii0’ Pa L''to Pilo v privatni sveto-postal it v kratkem napredoval %ove ?enor<dn’ ravnatelj Roth-19fiianke-
ira J6 Zi	Id* Postol pred-
S k°t znan co?ke vlade- Kasneje 4>daTlt0 mest0 zaPUStil. to-lf, la za h ®ai~.Je navzbc temu do-• Osemint,. UauHovega nasledni-JlhtsC ^'r!deset ur potem, ko b|1 dolongenera> moral umakniti, za kandidata na nje-rt^Cono „J°da ne, ker bi bilo to
široki politični etiki, moglo biti uzakonjeno, pa mora prej o njem izraziti svoje mnenje še zahodno-nemški parlament. Vendar, ker je v vladi samo en minister glasoval proti, gre stvarno pričakovati, da bo v Bundestagu samo manjše številu desničarskih skrajnežev glasovalo za oprostitev zločinov onim, ki so se doslej uspeli ogniti roki pravice.
Bonska vlada se je v razdobju petih let dvakrat soočila z reše- I vanjem tega delikatnega vprašanja. Na izpitu vesti je pred mednarodno javnostjo padla vlada Ludvika Erharda, isti izpit pa je položila koalicijska vlada Kiesin-ger-Brandt. Pred petimi leti je Bonn, in to pod močnim pritiskom mednarodne javnosti, »uspel* samo podaljšati rok za preganjanje fašističnih zločincev do 31. decembra 1969. Torej bi se na osnovi takega sklepa po novem letu v Zahodno Nemčijo lahko vrnili vsi vojni zločinci, ki se že četrt stoletja skrivajo po vseh deželah sveta, ne da bi jih kdo za njihove zločine več mogel kaznovati. Trditve prejšnje zahodnonemške vlade, da je namreč «pretežna večina* zločincev že bila kaznovana, ni mogla zdržati kritik, ker je v resnici bilo prav nasprotno, da je namreč »pretežna večina* zločincev živela nekaznovano. Zakaj natančno je znano, da je do 1. 1965 bilo obsojenih samo 10.500 nacističnih morilcev, medtem ko je po verodostojnih podatkih samo po raznih koncentracijskih taboriščih bilo okrog 15.000 izvrševalcev storjenih zločinov, v kazenskih oddelkih okrog 6000, a v Gestapu okrog 70.000 nacističnemu režimu najzvestejših pripadnikov, rojenih kriminalcev in ubijalcev.
Zdaj so v Bonnu uradno razglasili, da za fašistične zločine ne bo zastaranja. To stališče bo, upajmo, potrjeno z zakonom, saj bi v nasprotnem primeru bilo ko-murko.i na svetu težko verjeti v zahodnonemške demokratične inštitucije, njen demokratični razvoj nasploh, pač pa bi se upravičeno še bolj utrdili dvomi, ali se je v Zvezni republiki Nemčiji nasploh kaj stvarno spremenilo od dni, ko je tu še vladal psihopat imena Adolf Hitler, pa je zato vse, kar se vidi demokratičnega, le nevarna krinka, za katero se skrivajo prevratni nameni ponovne rehabilitacije nacizma.
Priznati je treba, da je pri sprejemanju- obrarnavSnega- šklfrjte
veku, ne sme in ne more ostati nekaznovan, ker bi v tem primeru predstavljal silovito nevarnost pre-cedensa, katerega usodne posledice bi znova utegnile človeštvo privesti na sam rob propada.
bržkpae, #1 ,vodJočilpegi prav pliv socialdemokra
a pornepa atov v vla-
pozitiven in velik. Sicer je ta korak tudi v skladu z mednarodno konvencijo o nezastaranju vojnih zločinov, katere besedilo je pred štirimi meseci, in to vsekakor ne slučajno, osvojila generalna skupščina Združenih narodov.
S sprejetjem ustreznega zakona bo tudi Zahodna Nemčija sama storila dobršen korak naprej po poti svoje demokratizacije, ne glede na osnovno človeško dejstvo, da noben zločin, storjen proti člo-
RIM, 2. — Novi cestni ali prometni zakonik bo nared že letos. Tako zatrjuje minister za delo Mancini, ki tudi pravi, da bo ta zakonik usklajen s podobnimi zakoniki ostalih evropskih dežel, celo v svetovnem merilu. Hkrati pa bodo upoštevani tudi najnovejši dosežki tehnologije. Minister zatrjuje to v intervjuju, ki bo objavljen v prihodnji številki revije «Autoindustria».
Minister je v tem intervjuju tudi rekel, da bo treba pred tem dopolniti neki evropski sporazum ki se bo nanašal na prometne znake, ki da bodo poenoteni. Minister pri tem pravi, da bo to zelo koristno za varnejši promet, posebno v času turističnih sezon, ko je na cestah sveta na milijone tujih avtomobilov.
Beograjsko Jugoslovensko dramsko nozorište bo danes in jutri gostovalo v Kulturnem domu s tremi deli. Slika nam kaže L. Tadiča kot Kraljeviča Marka v istoimenskem delu B. Mihajloviča Mihiza.
Napadalna
otročad
HOUSTON, 2. - Kadar imamo opravka z mladimi oporečniki, jih povsem razumemo, saj skuša mladina, kadar gre za resno mladino, popraviti našo družbd, da bo primerna dobi, ki bo njihova doba. Kadar pa se «upre» otročad, tedaj zares ne vemo, kaj bi rekli.
Kakih 140 otrok, starih kvečjemu 15 let, je včeraj vdrlo v prostore urada za socialno skrbstvo in v nekaj minutah pokvarilo dvigalo, razbilo neko napravo za avtomatično prodajo hladilnih pijač in fizično napadlo nekaj uradnikov. Saj se zdi, da je vse to nemogoče, toda pomočnik direktorja urada je rekel, da je bil napad podoben napadu na Okinavo. Mislil je na hude boje ameriških vojakov v času druge svetovne vojne. Seveda je mož krepko pretiraval, toda enemu izmed okrajnih načelnikov socialnega urada je otročad zlomila rebro, neki u-radnici so presekali ustnico in skoraj ga ni uradnika, ki bi ne bil dobil kako brco.
Da pa bi ne delali krivice otro-čadi ali bolje, da bi ne prtili krivdo njej, moramo dodati, da je bila otročad dejansko le sredstvo ali orodje v rokah skupine desetih žensk, ki so teh 140 fitrok najele, da bi izpeljale svoj »odločen protest* proti znižanju prispevkov, ki so jih dobivale matere za svoje otroke.
•iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiii^oiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiH
IZŠEL JE ZE SESTI ZVEZEK ZBIRKE SODOBNA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA
Geografija
Prvi Jel obravnava občo, drugi regionalno geografijo
Morda smo pred dvema letoma, ko se je m knjižnem trgu pojavila prva knjiga iz zbirke «So-dobna ilustrirana enciklopedija», bili res bolj navdušeni, kot smo danes, ko je pred nami nov, po vrsti že šesti zvezek te zbirke. Ne samo zalo, ker smo se nove zbirke navadili, ker smo dobili skoraj že vse knjige te zbirke. Založba Mladinska knjiga, ki skupaj z beograjsko založbo Vuk Karadžič izdaja to knjižno zbirko, nam je v zadnjih dveh letih posredovala že toliko lepo opremljenih in še lepše ilustriranih enciklopedičnih izdaj, da smo postali že kar razvajeni. In da so nam take in podobne izdaje že kar nekaj samo po sebi umevnega. Tako smo postali že kar navajeni teh izdaj, na kakršne včasih še pomisliti nismo mogli. Tako je zdaj skoreff neopazno, vsekakor pa brez posebne reklame, prišla na knjižni trg nova knjiga Sodobne 'iliutmtme enciklopedije, knjiga z naslovom GEOGRAFIJA.
Deloma prikazuje vsebino knjige že njen podnaslov Naš planet, njegovi prebivalci in njegovo bogastvo. Ta knjiga o geografiji pa nam sicer pripoveduje z dognanim besedilom in bogatim slikovnim gradivom o naravnem okolju, ki nas obdaja, o tem, kako to okolje vpliva na naše vsakdanje življenje in kako si ga človek vztrajno in vedno bolj podreja.
Gre za knjigo, ki jo je v origi-
,od ke
naJ bi Pompidou, po ■ilH * »OanJ^lto* ,se najbolje od *n hotel varovati m bra-
b»!!Ve®. ki™ . nekakšne «usode», .toskn ,to bila takšna volja Jhtere Vebke buržoazije, kate-
S0B0TA, 3. MAJA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; /.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 12.10 Tul: Iz starih časov; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Z glasbo po svetu; 16.10 Valčki; 16.25 Cassola; Fausta in Ana; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Ljuba Berce in Nerina Pelicon; 18.50 Orkester Pourcell; 19.10 Družinski obzornik: 19.20 Orkester Čara velli; 20.00 Šport; 20.50 Sloviti procesi v Trstu.
TRST
12.05 Plošče; 12 25 Tretja stran; 14.20 Literarna oddaja.
KOPER
6.30, 7.30, 12 30 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 710 Tutranja glasba; 8.00 Operetna glasba; 8.30 Pesem sledi pesmi; 10.00 Zbor Luboff;
10.45	Znane popevke; 11.15 Pev-
glasba; 19.15 Koncert; 20.50 Simf. koncert; 22.30 D. Halliwell: Io so chi e lei.
FILODIFUZIJA
8.45 Na sporedu Haydn; 9.25 Od gotike do baroka; 10.10 Pergole-sijev koncert štev. 2; 10;35 Soro ve in Mozartove variacije: 13.10 Mu-sorgski, Soročinski sejem
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8 00 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 «Čez travnike zelene*; 9.50 «Naš avtostop*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Bizet;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenski oktet' 13.30 Priporočajo vam...; 14,05 Cankar - Vodopivec; Majsko veselje; 14.25 V vedrem ritmu; 15.40 J Haštk; Solidno podjetje; 16 00 Vsak dan za vas 17.35 Zbor DPD Laško- 18.00 Ak
ci; 11.45 Pesem in glasba; 12.00 tualnosti:	18.15 »Top-pops 11»
in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Ritmi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.40 Uspeli motivi; 17.00 Izbrali ste; 18.00 in 19.30 Prenos RL;
19.00	Poje L. Perezan; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.06 Operna antologija; 11.00 Plošča za poletje; 11.30 Vam ugaja klasika? 12.05 Kontrapunkt; 13 15 Radijske kronike; 14.30 in 15.10 Nove pesmi; 16.30 Znanstvena odaaja; 18.00 Veliki variete; 20.15 Plošče in skeči;
21.00	Glasbeni pomenki.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13 30 14.30, 19.30 Po^
18.50 S knjižnega trga; 19.15 An sambel B. Kovačiča; 20.00 Novi ansambli; 21.30 Radio Koper; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 15.00 Šola: 12.30 Znan stveniki: Marconi; 13.00 Komični filmi; i3.30 Dnevnik; 17.00 Gioca gič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18 45 Dokumentarec; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pesem Evrope; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
15.00 Kol. dirke; 18.30 Nemščina, 21.00 Dnevnik; 21.15 Anketa o ameriški kulturi- 22.30 Manzoni-
ročila’; 8.40 Plošča za poletje; 9.40 jeya »Zaročenca*.
in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete; i3.00 Program z Virno Lisi: 14 00 Jukc box; 15.00 Plošče; 16.00 Popevke; 17.10 Tehnologija in znanost; 17.40 Plošče za najmlajše; 20.00 Roman; 21.10 Jazz; 22.40 Folklorna glasba.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.05 Odrska glasba; 12.20 Bartokove skladbe; 13.45 Pianist Aldo Cicco-lini; 14.30 Puccinijeva »Lastavica*; 16.10 Pizzettijev kvartet štev. 2; 17.20 Nemščina: 18.30 Lahka
JUG TELEVIZIJA
9.50, 20.00, 23 10, 24.00 Poročila.
10.00	Državno prvenstvo V boksu;
14.45	Rokomet Partizan Borac;
16.00	Košarka Jugoslavija-ČSSR;
17.45	Daktari,— film; 18,30 Veseli planšarji; 19 00 jugoslovanska revolucija — film; 19.30 M. Kozina; FToti morju; 19 45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20 35 Popularne popevke; 21.35 Filmska burleska, 22.00 Ma ščevalci — film, 23.15 Rezerviran čas: 23.35 Festival mladih v Subotici.
iialu napisalo dvanajst znanih strokovnjakov, uredniški odbor pa je vodil Gordon Manleg, meteorolog, glacialog in profesor geografije na londonski univerzi. Slovenski prevod in delno priredbo sta prispevala dr. Svetozar Ilešič in dr. Dušan Savnik. Poslednji je delo v osnovi prevedel, prvi pa je sodeloval pri prevodu in priredbi besedila predvsem po strokovni plati. Sicer pa je pri slovenski izdaji sodelovala še vrsta tehničnih sodelavcev, med katerimi naj omenimo avtorja oprezne ing. Branka Simčiča.
Kot pravi slovenski prevajalec, naš geografski strokovnjak prof. Ilešič sta slovenska prireditelja stala pred začetkom dela pred dvema možnostima. Ali naj knjigo, ki je izšla v zahodnih deželah, v zamisli nekaterih tamkajšnjih avtorjev, po tavikajšnjih pogledih na svet■ samo prevedeta in do-’ polnita s slovensko terminologijo, ali pa maj knjigo temeljito prilagodita našim potrebam, našim razmeram in našim gledanjem. Odločila sta se za prvo varianto in tako nam ta knjiga posreduje, dokler ne dobimo podobnih domačih del, v slovensko izrazoslovje preneseno znanje iz obče in regionalne geografije, kakor so ga poskušali posredovati najširšemu krogu bralcev avtorji o-riginalnega dela. Govori nam torej, kako naj razumemo svet, v katerem živimo.
Knjiga Geografija ima dva dela.
Prvi del je posvečen obči geografiji, drugi pa regionalni geografiji. Zato nam prvi del, potem ko nam predstavlja, prve raziskovalce, prikazuje naš svet s fizične, družbene in seveda tudi gospodarske strani. Govor je o vremenu, podnebju, zemlji, vodi, kmetijstvu, o rudnem in drugem naravnem bogastvu, pa tudi o zem-Ijeindih in meritvah. Poglavja iz obče geografije so razdeljena po naslednjih naslovih: Presenetljiva odkritja, Zemljevidi in meritve, Vreme in podnebje, Človek in zemlja, Človek in voda, Naravno bogastvo, Kmetijstvo. Ta poglavja pa so seveda razdeljena, še na podpoglavja oz. naslove.
Drugi del, posvečen regionalni geografiji, pa ima še več poglavij. Severozahodna Evropa, Sredozemske dežele, Afrika in Arabija, Vzhodna Evropa in ZSSR, Srednji in Daljni vzhod, Severna Amerika, Latinska Amerika, Polarne pokrajine in Oceanija, Prihodnost, Geograf pri delu.
V tem drugem delu je torej govor o posameznih predelih sveta in posameznih državah oziroma deželah. Ta poglavja o posameznih regijah sveta uvajajo avtorji s podatki o gorah, ravninah, rekah, prehajajo nato k naravnim bogastvom, ljudem in njihovemu načinu življenja in jih končujejo s posplošenim pomenom posamezne regije v svetovnem merilu, s pomenom, ki izhaja iz geografskih značilnosti. Na koncu knjige je dodan slovarček 300 geografskih izrazov, ki ima namen, pojasniti nekatere besede, katerih pomen morda bralcu ni povsem jasen, obenem pa pripraviti pregled fizično-geografskih elementov, ki so bili prikazani že v knjigi. Slede še temeljni podatki o vseh državah sveta in pa stvarno kazalo.
Poseben, skorajda enakovreden sestavni del knjige, predstavljajo slike, ki so deloma fotografije, deloma risbe in razne skice, čmo-bele in barvne.
Ta knjiga iz zbirke Sodobne ilustrirane enciklopedije je morda najbolj enciklopedična od vseh dosedanjih knjig. Če že ne enciklopedična, kajti tudi v njej snov ni razdeljena po geslih temveč po tematiki, pa je vendar najbolj sistematično urejena. Morda nam bolj kot ostale knjige te zbirke posreduje konkretne podatke, ki jih želimo spoznati iz take knjige in je manj splošna, manj opisna. Vsekakor nam bo pri bogatenju našega znanja o svetu in njega ljudeh koristno poma-gaU.	M. K«.
«N0V0STI» 0 MOSKOVSKEM FESTIVALU
Letos bodo podelili veliko več priznanj
V nasprotju z Benetkami in Cannesom «poplava ko lajn» ne bo prizadela ravni - pravi agencija
MOSKVA, konec aprua. — Vtem ko so pred nedavnim " Benetkah sklenili, da letos ne bodo dajali nikakršnih nagrad na filmskem festivalu in da bo predstavljalo nagrado ali tsaj priznanje že to. da bo kak Hm spiejet na filmski festival, so v Moskvi sklenili, da bodo na letošnjem moskovskem filmskem festivalu podelili še veliko več nagrad kot prejšnja leta, tako da bo to mednarodni festival, ki bo «mogel tekmovati s katerim koli mednarodnim festivalom glede različnosti in števila nagrad*.
Od letos naprej v sekciji celovečernih filmov .iriia ne bo imela več na razpolago le eno in edino nagrado, pač pa kar tri zlate ih tri šFebrtifr' nagrade'. Prav tako bodo podelili od letos naprej po dVč-nagradi za najboljs ženski in po dve nagradi za najboljši moški vlogi. Nadalje 00 žirija imela na voljo več nagraa za najboljše dokumentarce ter najboljše krat-kometražne Hme. Kar se tiče dokumentarnih filmov pa pridejo v poštev le filmi, ki obravnavajo znanstveno temo Podobno velja, kar se tiče nagraa, za sekcijo mladinskega tiln.a, sekcijo, ki se je doslej že odlično izkazala in za katero ima žirija tokrat na razpolago sicer samo eno zlato, vendar pa kar tri srebrne kolajne.
Ob tem, kai smo rekli v začetku, da so namreč v Benetkah sklenili, da ne bodo delili nagrad, vtem ko so v Moskvi, kot vidimo, sklenili da jih bodo pomnožili, se agencija «Novosti» iz Moskve, ki poroča o tem, vprašuje, čemu toliko nagrad Ikrati postavlja vprašanje, ali ne bo pri tolikšnih nagradah izgubil«, na vrednosti strogost umetniškega merila pri ocenjevanju filmov, ki bodo prišli na festival Ista agercija si postavlja tudi vprašanje, ali ne bo prestiž moskovskega festivala, ki se je v poplavi filmskih festivalov sicer s težavo, vendai pa le uveljavil, ob tej poplavi priznanj izgubil na svoji vrednosti?
Na vsa ta vprašanja beremo naslednjo razlago:
Upoštevati je ireua, da se moskovski festival loči od mnogih drugih festivalov po svoji vsebini, po namenih, zaradi katerih je bil ustanovljen. Moskovski festival nima namena organizirati tekmovanje, ki bi se omejevalo le na zadnje dosežke najbolj znanih filmskih dežel sveta. Poleg tega je tako imenovani komercialni moment temu festivalu neznan. Moskva je ustanovila ta festival pod geslom «za humanizem v kinematografiji, za mir in prijateljstvo med narodi* In to geslo odpira vrata na festival vsem filmskim ljudem sveta, torej tudi ljudem, ki nimajo možnosti filmskega izražanja, kot ga imajo v nekaterih deželah s staro 'Umske tradicijo. Z drugimi besedami hi to mogli izraziti takole: filmski festival v Moskvi je namenjen čim širšemu krogu filmskih ustvarjalcev in se smatra v nekem smislu kot nekakšna filmska olimpiada vseh, ki hočejo na festivalu sodelovati, ne glede na tradicije, ne glede na že uveljavljen renome
Zaradi tega v isti agenciji beremo, da je neupravičen strah, kar zadeva umetniško raven festivala. Dosedanjih pet festivalov je dokazalo, da tudi najbolj znane svetovne kinematografije, kot na primer italijanska, francoska, angleška in ameriška, upoštevajo moskovski festival in rade sodelujejo, ker cenijo priznanja, ki jim jih moskovski festival more dati. Na vsak način pa je treba priznati, da se je že vsakokrat festivalska žirija, ki je sestavljena v mednarodnem merilu, znašla v težavah pri podeljevanju nagrad, oziroma priznanj temu ali onemu filmu, kajti na festiva ao priha-
jali zelo dobri filmi in ker je bilo nagrad razmeroma malo, so bili oropani priznanja tudi filmi, ki bi ga bili zaslužili
Isto velja tudi kar zadeva odsek za mladinske filme.
V	letu 196", to se pravi pred dvema letoma, so na festival v Moskvo prišle delegacije iz 54 dežel in kar 600 novinarjev, filmskih kritikov, ki so zelo pozorno sledili festivalu Zato večje število nagrad ne bo znižalo ravni festivala, pač pa bi znalo le dvigniti zanimanje zanj. In vodstvo festivala pri tem ne krije svojega optimizma v pričakovanju prijav za letošnji festival sredi poletja.
Moskva pa nkrati pripravlja presenečenje za vse filmske ljudi, ki bodo letos poleti prihiteli na moskovski festival. Med festivalom bodo v posebnih, Kinematografih predvajali najboljše fiime vse dosedanje sovjetske filmske proizvodnje. Ob koncu festivala pa bo filmskim ljudem dana možnost, obiskati vse sovjetske republike.
V	zvezi s povečanim številom nagrad in z utemeljevanjem tega, češ da moskovski festival nima komercialnega značaja se vendarle postavlja vprašanje, kako to, da so prav na račun tega v Benetkah sklen.li, da nagrade ne bodo delili, podobno kot so tudi lani v Cannesu ‘estivci prekinili, ker niso hoteli, da bi festival ohranil svojo komercialno podobo, ki jo festivalu daje prav razdeljevanje nagrad.
Vtem ko so nekateri pripravljeni tudi globoko seči v žep, da bi prišli do kake umetnine, drugi bogatijo na račun umetnin drugače. 33-letni italijanski pevec Silvio Silvi bo prišel pred newyorško sodišče, ker si lasti enajst grških in rimskih skulptur, ki jih je ukradel v neki rimski galeriji. Obtožnica ga dolži, da je prišel do skulptur, ki so bile v začetku tega leta ukradene v rimski galeriji v Ul. Babuino, ki je last Giorgia Fal-lanija.
VELIKI NAČRTI V MAKEDONIJI
Ureditev Vardarja bo v celoti stala nad 100 milijard
Jezovi in centrale ■ Preprečevanje poplav
Pred dnevi smo zapisali, da se v Jugoslaviji ponovno govori o gradnji atomske centrale. Hkrati je bila v jugoslovanskem tisku objavljena vest, da je bila imenovana tudi komisija, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem. Ko smo pisali o morebitni gradnji atomske centrale, smo rekli, da Slovenija računa, da bo prva centrala postavljena v kraju Vi-dem-Krško. Hkrati pa velja omeniti, da tudi Makedonci računajo z atomsko centralo, kajti tudi pri njih imajo težave z električno energijo zaradi tega, ker v določenih letnih obdobjih primanjkuje vode. Makedonci v zvezi s tem računajo, da bi bilo treba graditi atomsko centralo nekje ob Vardarju. Kaže pa da imajo Makedonci v zvezi s to reko zelo velike načrte, ki bi posredno mogli ovreči zahtevo po atomski centrali. Mislimo na obširni načrt regulacije reke Vardar, načrt, ki se je konkretno že začel izvajati, pa čeprav v manjši meri in se bodo dela po vsej verjetnosti zelo razpotegnila saj gre za programe, ki bodo zahtevali sto milijard dinarjev.
Že dve leti in pol je več sto domačih in tujih strokovnjakov vršilo znanstveno raziskovalna dela na gornjem toku Vardarja. Ta reka predstavlja na eni strani bogastvo, na drugi pa tudi šibko točko makedonske ekonomije. Reka Vardar je nekoliko čudna. V določenih obdobjih steka skozi var-darsko strugo po 1600 kub. metrov na sekundo in tedaj imamo opravka s poplavami, tudi po mestih. Včash pa je vode v Vardarju tako malo, da znaša pretok komaj 8 kub. metrov na sekundo. In tedaj ni vode niti za namakanje niti za tovarne, celo ne za ribe, ki množično poginjajo.
Znanstveno-reziskovalna dela so se vršila s finančno pomočjo Združenih narodov in glavno breme v teh delih je nosilo neko norveško podjetje, sodelovali pa so, seveda, tudi domači strokovnjaki. In po dveh letih in pol je celotni načrt dokončan v južnem delu toka reke Vardar skozi Skopje pa so se dela že začela.
Nekaj besed več o tem načrtu.
V začetku se je računalo le z zaščito Skopja pred poplavami in z regulacijo podzemeljskih voda tudi zaradi tega, ker je skopska kotlina potresno zelo občutljiva. Strokovnjaki pa so uvideli, da bi mogla ta dela imeti mnogo širši pomen na vse gospodarstvo, ker bi se z ureditvijo poplavnih voda reke mogle ustvariti velike akumulacije, akumulacije, ki bi bile primerne za proizvodnjo električne energije, za namakalna dela in tudi za oskrbo industrije s toliko potrebnimi vodnimi zalogami, ki v sušnih mesecih pogajajo normalno delovanje industrije. In tako so izdelali načrt, ki bo z?go-tavljal, da Vardar ne bo nikoli imel več kot 1100 kub. metrov pretoka na sekundo, hkrati pa tudi nikoli manj kot 60 kub. m na sekundo.
Regulacijska dela bi se morala začeti že v gornjem toku Vardarja, to se pravi od Titovega Velesa pa do samega izvira, vštevši sem celo vrsto večjih in manjših pritokov. In že na pritoku Peni bi zgradili jez in manjšo hidro-
lijone in pol kub. m vode. Tudi ta voda bi se mogla izkoristiti za hi-drocentralo z zmogljivostjo 200 milijonov kWh elektrike na leto. Ta sistem umetnih jezer in central v kanjonu Treske bi predstavljal glavno zaščito pred poplavami Skopja in bi bil nekakšen regulator Vardarja, to se pravi, da bi od tega sistema imela cela Var-darska dolina koristi. Samo v okolici Skopja bi mogli namakati okoli 15.000 ha zelo plodne zemlje. Pri Titovem Velesu pa bi prav tako mog'a stati hidrocentrala z letno proizvodnjo 280 milijonov kWh. Manjše akumulacijsko jezero z ustrezno manjšo hidrocentralo pa bi bilo možno postaviti tudi na Kadini reki.
Za uresničenje gornjih načrtov bi potrebovali nekaj ned 100 milijard starih dinarjev. Že to, kar smo navedli in kar predstavlja dejansko le osnovo mnogo širših načrtov, pa predstavlja izredno pogumen ekonomski podvig kajti sto milijard ni majhna stvar. Vendar pa načrtovalci računajo tudi s sredstvi iz sklada za obnovo Skopja, kajti dela, ki bi se s temi sredstvi izvedla, bi prav gotovo stožila neposredno Skopju, ker bi Skopje bilo zaščiteno na eni strani pred pogostimi poplavami, na strani pa bi se s tem v precejšnji meri rešilo tudi vprašanje režima podzemeljskih voda, kar je eden važnih osnovnih pogojev za dokončno obnovo mesta in za nadaljnji urbanistični razvoj makedonske prestolnice. V zvezi s tem se že določajo tudi vsote: do 1970. leta je bilo iz že omenjenega sklada namenjenih tem načrtom 7,5 milijarde dinarjev.
Kaže, da načrti ne bodo ostali dolgo izključno na papirju. Že v teh dneh se bodo začela regulacijska de’a na osrednjem mestnem področju Skopja, dela ki bodo v precejšnji meri snremenito zumi-nji videz Skopja. Najver etneje pa bodo že v začetku prihodnjega leta začeli graditi jez Kozjak, vendar pa bodo ta dela izvajali s sredstvi jugoslovanskega elektrogospodarstva ter s pomočjo Skopja samega. Za zaščito Skopja pred poplavami, skopsko gospodarstvo vlaga okoli 10 milijard dinarjev, za elektriko pa nadaljnjih 15 milijard.
Seveda bodo najprej začeli s temi deli, to je na ureditvi Vardarja skozi Skopje ter z deli na jezu Kozjak, kajti ti dve deli imata prednost in sredstva za to so že zagotovljena. V ožjem mestnem predelu bodo zgradili tako imenovani «mini» in »maksi* korito. Prvo bo široko okoli 45 metrov in bo v poletnih mesecih imelo do dya metra vode. Drugo korito, «maksi» korito bo široko 90 metrov in bo sprejemalo vse vode Vardarja, kar pomeni, da bo služilo v primerih, ko bi Vardar moral preplavljati. Skopje doživi poplavo v poprečju vsakih pet let. Škoda, ki pri tem nastane, je ve'ika in sredstva, ki se bodo vložila v gradnjo «maksi*-korita, se bodo razmeroma kmalu izplačala. Poleg tega pa bo v ne-poplavnih letih del «maksii-korita služil kot sprehajališče, morda celo kot park.
Poleg tega, da bo Skooje s tem zavarovano pred poplavnimi vodami Vardarja, bo imelo tudi druge koristi. Strokovnjaki menijo, da
centralo. Na Treski bi prav tako se bo deloma spremenila tudi kii-
zgradili velik jez, ki bi ustvaril akumulacijsko jezero od 180 milijonov kub. m vode. Pod jezom pa bi zgradili tudi centralo z letno proizvodnjo četrt miijarde kWh električne energije na leto. Načrt oredvideva tudi, da bi del vode Vardarja preusmerili v Tre-sko s predorom, ki bi bil dolg 14,5 km. Tudi nad sedanjim umetnim jezerom Matko na Treski bi zgradili jez, ki bi zadrževal 4 mi-
rna samega mesta, ker bodo zelo razsežna polja mogli izkoriščati vse drugače kot jih izkoriščajo danes. Z druge strani pa bodo centrale v višjem toku Vardaria dajale veliko električne energne. ki je Makedonija v določenih razdobjih ima premalo in v tem je hVT-da tudi jedro vprašanto, ali bo Makedonija, ko bo to uro tono, še računala z atomsko centralo, ki smo jo omenili v začetku.
Slika s prireditve »Fans musical story», ki je bila v sredo zvečer v Kulturnem domu
........................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiih
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes vam posli ne Dodo šli izpod rok. Neverjetno, toda prijetno srečanje.
BIK (od 21 ‘i do 20.5.) Drzni na črti danes niso priporočljivi. Za upajte prijateljevi dam besedi.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Srečen dan za obrtnike in umetnike. Ne nasedajte besedam nekega priliznjenca.
RAK (od 22 6. do 22 7.) Denarja vam ne manjka, pač pa volje do dela. Spor med sosedi, ki se bo srečno rešil.
LEV (od 23 7. do 23.8.) Popravite nekatere točke svojega programa. Ne ukvarjajte se z naco žensko, ki
ni vredna vaše pozornosti.
HOROSKOP
DEVICA (od 24 8. do 22.9.) Nimate na razpolago pogojev za izpolnitev programa, ki ga imate v načrtu. Deležni boste nenavadnega primera pozornosti.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Več poguma pri izbiri svojih sodelavcev. Vaše čustveno življenje je preveč neurejeno.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) Prejeli boste vabilo, da se udeležite važnega poslovnega sestanka,
ne zamudite ga Tesnobnost.
STRELEC (od 22 11 do 21.12.) Dano vam bo na voljo dek-vno mesto, ki si ga želite Odpravljen družinski spor.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Tako prijatelji kot sodelavci vam bodo v dokajšnje breme. Ljubezniv sprejem starega prijatelja.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Neverjetno srečo boste imen v vsakem pogledu. Ženska, ki ste jo spoznali, ima kristalen značaj
RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Dobro se pripravite, zakaj izpitna preizkušnja, ki se ji morate podvreči, ne bo lahka. Spokojen večer v čitanju ih razmišljanju.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19.5, najnižja 14.7, ob 19. uri 18 stop,, zračni tlak 1011 stalen, veter 3 km severozahodni, vlaga 76 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura mor. ja 16.7 stopinje.
T r ž a š k
dnevnik
Danes, SOBOTA, 3. maja
ALEKSANDER	.
Sonce vzide ob 4.50 in zatone 19.14 — Dolžina dneva 21.30 na vzide ob 21.30 in zatone ob a.
Jutri, NEDELJA. 4. maja
FLORIJAN
PRAZNOVANJE DELAVSKEGA PRAZNIKA V MESTU IN NA PODEŽELJU
Poziv na enotnost vseh delavcev tudi pri proslavljanju L maja
Pozitiven obračun stavkovnih borb, s katerimi so delavci dosegli ukinitev mezdnih področij in boljše pokojnine
(Nadaljevanje s 1. strani)
se nikoli ne uresničijo. Zato smo tudi vedno nastopili enotno v o-brambo naše industrije in pomorstva, naše trgovine in kmetijstva, uradov in šol. Socialne krivice nas še vedno ovirajo v razvoju, nastopi čuvarjev javnega reda pa nam pri teh naših zahtevah vsiljujejo misel, da so oblasti zares zaostale za razvojem za najmanj petindvajset let in da se sploh ne zavedajo škode, ki jo s tem povzročajo gospodarstvu vse države.
Slovenski delovni ljudje pa razen teh socialnih krivic trpijo še krivico narodne nestrpnosti in zapostavljanja, ki jih oblasti še vedno izvajajo, kršeč ustavna določila in izjavo o človeških pravicah. Delovno ljudstvo obeh narodnosti pa se z enotnim nastopom zaveda teh krivic in jih želi rešiti, ker ima jasne poglede v bodočnost in vidi pravilno pot k napredku. V teh zahtevah ima sedaj ob strani še napredno študentsko mladino, ki je zadnje čase začela enotno nastopati ne samo za izboljšanje svojih razmer ampak tudi v podporo delavstvu.
Nasprotniki napredka in bratskega sožitja pa so obenem tudi nasprotniki novega naprednega šolstva. Nasprotniki so' vedno isti, to so tisti privilegirani sloji, katerih edini občutek je njihova o-sebna korist in dobiček, to so oblastniki, ki se bojijo vsake nove spremembe, ker bi s tem izgubili 6voje privilegije in dobičke.
Zato naj bo tudi letošnji prvi maj dan, ko se slovenski in italijanski delovni ljudje še krepkeje združijo za dosego vseh svojih pravic, v obrambi svojih delovnih mest, za priznanje človeškega ponosa, za socialno in narodnostno pravičnost in enakopravnost, za obrambo miru. Vabimo še vse tiste delovne ljudi, mladino in kmete, uradnike in obrtnike, Slovence in Italijane, ki so še izven Splošne italijanske zveze dela CGIL, naj pristopijo k njej, da bodo z uspehom nastopili v obrambo svojih socialnih in narodnostnih pravic.
Naj živi prvi maj!
Za Ferlugo je imel glavni govor generalni tajnik Nove DZ-CGIL Ar-turo Calabria, ki je moral vskočiti, ker je napovedani govornik De Blasi zbolel. Rekel je, da proslavljamo prvi maj med velikimi sin-
dikalnimi boji za izboljšanje mezd in v obrambo tržaškega gospodarstva. Iz teh bojev lahko opažajo vsi, koliko je še nerešenih vprašanj. Na zahtevo po rešitvi teh vprašanj pa odgovarjajo oblasti s streljanjem policije na ljudi, ki protestirajo, kot se je zgodilo v Avoli in Battipaglii. Govornik je omenil napetost v svetu, fašistična žarišča v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji, vojno v Vietnamu itd. Poudaril je borbo za izboljša nje pokojnin in za reformo pokoj ninskega sistema, pri čemer je doseglo delavstvo z enotnimi nastopi znatne uspehe, kakor je tudi z e-notno borbo doseglo postopno ukinitev mezdnih področij.
Poudaril je, da je v državi mno-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiii ii iiiiii n n mn im iiiniiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Prvomajsko slavje na Socerbu
Pogled na
prvomajski sprevod med njegovim mestnemu središču
pomikanjem proti
Dolga leta pred vojno je bil starodavni grad Socerb na vzpetinah med Koprom in Trstom prvomajsko shajališče tržaških in izolskih delavcev. Posamezniki se še spominjajo, da so prav na Socerbu sprejemaii mnoge pomembne sklepe za uveljavljanje delavskih pravic, nekateri delavci so bili tu tud’ sprejeti v komunistični: partijo.
Obalne sindikalne organizacije, predvsem pa sindikalni organizaciji v koprskem Tomosu in v izolskem Delamarisu so letos spražile pohvalno pobudo, da bi nt Socerbu nadaljevali s tradicijo nekdanjih delavskih shodov In tako se je prvega maja zbrala na gradu in v njegovi okolici nad tritisocglava množica, med katero je bilo tud’ veliko gostov iz zamejstva Res je, vsa prireditev je izzvenela predvsem kot množični prvomajski izlet, vendar je imela tudi svoj politični poudarek. Najprej je govori, predsednik sindikalne organizacije Tomosa Stojan Kurent, ki je poudarii pomen ehicaških dogodkov pred več kot 80 leti in današnj1 pomen praznovanja prvega maja v Jugoslaviji. Osnovne ideje prvega maja so bile uresničene s socialistično revolucijo in v povojni izgradnji, danes pa je pred nami boj za nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije, za samoupravno družbe ter za mir in za miroljubno sodelovanje med narodi.
Za njim je govoril generalni se kretar Nove delavske zbornice iz Trsta Arturo Caiabna Najprej je sporočil prisrčne pozdrave delavcev Trsta zborovalcem, nate pa je poudaril, da je današnji pomen prvega maja nič manjši, kot je bil v preteklosti. Ne gre samo za tradicijo — je rekel med drugim — gre za resnično man fe«lacijo solidarnosti delavcev vsega sveta Pri tem je omenil junaške ljudstvo Vietnama, ki se bori za svojo svobodo, naroke Španije ir. Portugalske ter številne druge narode, ki žive v kolonialnem in polkolomalr.cm sistemu in ki jih čaka še težak boj za pridobitev nacionalnih -n socialnih svoboščin. Svoj govor je zaključil z vzklikom prvemu maju — prazniku mednarodne solidarnosti delavcev in prijateljstvu med talijanskim in jugoslovanskimi narodi
Zatem je sle lil bogat Kulturni spo red, ki so ga 'zvajali godba koprske Svobode, mešani pevski zbor iz Izole, zabavni orkeste Veseli van-drovčki iz Kopra in folklorna skupina iz Portoroža Občinstvo je to; plo pozdravilo zlasti izolski pevski zbor, ki je ubrano zapel vec priljubljenih revolucionarnih m borbenih pesmi, pa tudi portoroški folkloristi so navdušili s tradicionalnimi primorskimi in gorenjskimi plesi. Spored je zaključila šaljiva točka —■ tek v vrečah
Na velikem improviziranem odru so se potem zavrteli mladi in stari. Zehava je trajala pozno v noč, gostinci pa so se tokrat odrezali s številnimi domač, mi specialitetami in z dobrimi istrskimi vini
L. O.
ru je podžupan Lucio Lonza, ki je pozval tržaške socialiste, naj nadaljujejo boj v obrambo demokratičnih ustanov in pravice do dela. Omenil je delovanje sil leve sredine na tržaškem županstvu v o-brambo tržaškega gospodarstva in dejal, da se socialisti ne bodo odrekli osnovnim zahtevam v zvezi s tržaškim gospodarstvom. Potrnil je, da bodo socialisti nadaljevali sedanjo politiko v odnosu do številnih in nujnih vprašanj slovenske manjšine. Teh vprašanj se je treba lotiti stvarno.
Proslave tržaške federacije KPI
V	okviru proslav 1. maja je tržaška federacija KPI priredila v počastitev delavskega praznika in obletnice osvoboditve Trsta izpod nacifašizma vrsto ljudskih prireditev, ki so bile v Križu, kjer sta govorila poslanec A. škerk in senator Šema; v Trebčah, kjer sta govorila sekretar federacije Cuffa-ro in L. Padovan; v Podlonjer ju, kjer sta govorila Giorgio Ros-setti in S. Lipovec, ter v Griži, kjer sta govorila Vito Grasso in Galliano Donadel.
Govorniki so prikazali pomen prvega maja, ki pri nas sovpada z obletnico osvoboditve. Poudarili so potrebo po vedno bolj odločnem boju proti oblastnosti, fašističnim izgredom in reakcionarnim pustolovščinam ter zahtevo po izstopu Italije iz NATO. Poudarili so tudi da je treba nadaljevati boj za boljše delovne razmere, za razvoj Trsta in za popolno reformo pokojnin.
Na prireditvah so nastopili pevski zbor «Vesna», obnovljena in pomlajena kriška godba, skupina iz Trsta, ki je recitirala «Pesmi druge Italije«, pevski zbor in godba iz Trebč, pevsko - glasbena skupina iz Podlonjerja in miljska godba.
V	Križu in v Podlonjerju so sprejeli tudi resoluciji z zahtevo po razorožitvi policije.
Velik promet in mnogo turistov na delavski praznik
Te dni je bil velik promet v obe smeri na vseh mejhnih blokih na Tržaškem. Tržačani so si za prvomajski izlet izbrali bližnje kraje v Istri in na Krasu, Jugoslovani pa so izkoristili prvomajske praznične dneve za izlet v Trst, Benetke Milan, Firence, Rim. Računajo, da je včeraj in predvčerajšnjim prišlo čez mejo okrog 100 tisoč Jugoslovanov. Naj več ji prihod jugoslovanskih izletnikov je bil skozi blok pri Fernetičih, kjer je prišlo včeraj 142 izletniških avtobusov in 9 tisoč osebnih avtomobilov z jugoslovanskimi evidenčnimi tablicami. Skozi blok na Pesku je bil promet kot ob praznikih, stalen promet v obe smeri pa je bil skozi blok pn škofijah. -----------
Predstavniki gradbincev pri odborniku De Carliju
Deželni odbornik za urbanistiko De Carli je sprejel sindikalne predstavnike gradbenih delavcev Criscentija (CGIL), De Grassija (CISL) in Siego (CCdL). Odbornik je orisal glavne smernice sklepov deželnega urbanističnega odbora v zvezi s splošnim tržaškim regulacijskim načrtom s posebnim poudarkom na ceste, ki vodijo v pristanišče in v industrijska središča ter na zaščito Krasa. Odbornik je tudi dejal, da je tržaški regulacijski načrt začasen in da ga bodo lahko revidirali po odobritvi dežel nega urbanističnega načrta.
Sporazumeli so se, da bo sledil prihodnji teden sestanek med odbornikom in sindikalisti na deželni ravni. Na njem bodo proučili glav na vprašanja v zvezi z urbanistih nim položajem v deželi
4. in 5. maja
«MAJNICA» v Dolini
Spored:
DANES, 3. maja:	Zvečer dviganje «maja».
JUTRI, 4. maja:
ob 15.00 uri: koncert godbe na pihala ob 17.00 uri: kulturni program:	Nastop pevskega zbora
p. d. V. Vodnik iz Doline, folklorne skupine «Breg» iz Boršta, ki jo vodi B. Baračič ter spremlja na harmoniko Nadja Kriščak. Izvajala bo štiri plese.
Nastop tria Bordon in dueta Dario in Darko, ob 18.30 uri: prihod parterjev in parterc «na Gorico«, ob 19.00 uri: ples:	igra kvintet bratov AVSENIK do
24. ure.
PONEDELJEK, 5. Ples od 20. do Kopra.
maja:
24. ure: Igra
ansambel «Vandrovčki» iz
TOREK, 6. maja:
ob 17.00 uri koncert godbe na pihala iz Brega, ob 19.00 uri: slovesno podiranje «maja».
Od 4. do 6. maja: OBČINSKA RAZSTAVA IN POKUŠNJA VIN
Nagrade INA—šola
Med nagrajenci tudi slovenski dijaki
V galeriji «La Cappella» so včeraj vodelili pokrajinske nagrade INA-sola za slikarstvo. Nagrade je razpisala tržaška glavna agencija vsedržavnega zavoda INA. Posebna komisija je ocenila 65 del. ki so jih poslali dijaki raznih srednjih in višjih srednjih šol, ter izbrala 10 kandidatov za vsedržavno nagrado. Med temi so tudi trije dijaki slovenskih šol, in sicer Aleksandra Malalan (IV. razred znanstx>enega liceja), Robert Siefani (V. razred znanstvenega liceja) ter Patricija Zuzek (III. razred srednje šole Fran Erjavec). Nagrajenih je bilo 5 dijakov, med katerimi so Sandi Renko (Državni zavod za umetnost), bivši učenec slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, ki je pre jel bronasto kolajno in 20 tisoč lir, ter Robert Stefani in Patricija Zuzek, ex equo, (20 tisoč lir).
SPOROČILO MIUSKIM OBČANOM
Vodstvo ENEL v Trstu sporoča, da bodo od 5. do 10. ure prekinili dobavo električnega toka v vsej miljski občini zaradi popravil na elektrovodu visoke napetosti.
Proslava na sedežu PSI
Italijanska socialistična stranka Je proslavila prvi maj na svoji sekciji pri Sv. Soboti. Spregovo-
S Županstvo sporoča, da bodo javna stranišča na Ponterošu zaprta od 30. aprila do 8. junija zaradi popravil.
Avtonomna tržaška federacija KPI izreka tovarišu Ga-stoneju Millu, miljskemu županu prisrčna voščila ob njegovi 50-letnici
Voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Uredniku tiskovne agencije «Italia», stanovskemu kolegu Paolu Paolettiju in njegovi ženi Luciani se je rodila hčerkica Micaela. Roditeljema čestitamo, mali Micaeli pa želimo zdrave rasti.
go prihrankov, da pa jih nalagajo v špekulativne * namene v inozemstvu. Država ne zna rešiti vprašanj zaposlitve, izseljevanja in mladine. Tu pri nas se sedaj ne govori več o velikem Trstu v sedemdesetih letih, saj morajo vsi ■ priznati, da smo nazadovali zlasti v ladjedelstvu, zaradi načrta CIPE čeprav bi lahko dobivali, če bi vodili drugačno politiko, mnogo na ročil iz inozemstva. V zvezi s položajem pri nas je tudi ostro grajal stališče izvoljenih oblasti, ki nočejo skupnega nastopa vseh Tržačanov pri vladi in ki bi morale zato odstopiti. Odločno je zahteval, da se ustanovi tudi obljubljeno industrijsko podjetje IRI, ki bo pognalo naprej omrtvičeno tržaško gospodarstvo. Odločno je obsodil tudi namenskrčiti število prog in ladij plovnih družb PIN. Na koncu je obžaloval,- da-še- ni bilo- moč prirediti skupne proslave delavskega) praanikaujs sodelovanjem vseh treh sindikalnih organizacij. To j<5' v nasprotju z vsemi enotnimi sindikalnimi nastopi in borbami v zadnjem času. Izrekel je željo, da bi bil to zadnji prvi maj, ki ga praznujejo delavci ločeno.
Po govoru Calabrle so se ljudje razšli, le mala skupina mladih o-porečnikov je odšla v sprevodu do Trga Goldoni, obkrožena od policijskih sil. Nosila je svoje trans parente in vzklikala oporočniške gesla. Odšla je pod uredništvo lista «11 Piccolo«, kjer je protestirala proti njegovi politični liniji.
Tu so se na koncu mladinci razšli
Proslave prvega maja so bile tudi v Miljah in Križu, kjer so sili dikalni govorniki spregovorili množici. Na trgovinski zbornici so razdelili ob navzočnosti podtajnika za kladnega ministrstva Ceccherimja «zvezde za zasluge na delu« 19 de lavcem in uradnikom iz dežele, od katerih jih je bilo 8 iz Trsta. Med njimi je bil tudi Slovenec Milan čebulec. Na pokrajini so podelili diplome in zlate kolajne uslužbencem, ki so dosegli letos 25 službenih let pri pokrajinski upravi.
Na županstvu pa Je bila v sejni dvorani ceremonija, na kateri so podelili zlato reprodukcijo tržaškega žiga iz 14. stoletja s posvetilom vsem občinskim uslužbencem, k; so šli preteklem letu v pokoj. Med ceremonijo je spregovoril odbornik za osebje dr. Giulio Chicco o njenem pomenu.
um 11111111111*1111 m 111111111111 m n n n iiiiiiiiiHi n m 11111111111111111 mm im im im um timiii 1111111111 n iiiiiiiiiiiiia
SUMLJIVO RAVNANJE ZAVAROVALNEGA AGENTA
Sam je podpisoval police z imeni dozdevnih klientov
Od družbe pa si je dal izplačati razne zneske na račun dogovorjene provizije
Koncert violinista Lazarja Marjanoviča in pianistke Milice Marjanovič
V sredo zvečer je Glasbena matica v dvorani glasbene šole priredila za svoje dijake in člane komorni koncert, pri katerem sta nastopila violinist Lazar Marjanovič in pianistka Milica Marjanovič, profesorja Akademije za glasbo iz Beograda.
Violinist Marjanovič, ki je že nastopil v Trstu ob sodelovanju orkestra Glasbene matice je zrel muzik, ki izvrstno obvlada tehniko violinske igre, kar mu omogoča, da izvajana dela poustvari s poglobljenim muzikalnim zanosom. Pri tem ga odlično podpre pianistka Milica Marjanovič, ki se z njim poveže v prepričljiv glasbeni dialog. Slednje je posebno lepo prišlo do izraza pri izvedbi čudovite Sonate v A-duru skladatelja Francka Cesarja, v kateri sta se umetnika predstavila kot izvrstna interpreta.
Poleg Franckove sonate je koncertni spored obsegal še Handlovo Sonato v D-duru in Sonatino beo grajskega skladatelja Mihovila Logarja, katero je avtor posvetil izvajalcema in ki je bila tokrat v Trstu prvič izvajana. V tej Sona-tini se njen avtor predstavi kot zanimiv, sodobno usmerjen glasbeni ustvarjalec.
Poslušalci so z iskrenim odobravanjem sprejeli izvajanje beograjskih koncertantov, ki sta na željo dodala izven programa še Dvorakov Slovanski ples v e-molu.
iimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiimii'Jiiiiiiiiiimmmmmim"""<iiiiiiiiii
ODGOVOR ODBORNIKA ROMANA SVETOVALCU WILHELMU
KONCERT V VERDIJU
Dirigent Inba! in pianist Dorini
V okviru spomladanske koncertne sezone sta v sredo gostovala v gledališču Verdi izraelski dirigent Eliahu Inbal in pianist Gino Go-rini. Spored je obsegal kratko simfonično skladbo Istrana Dellapic-cole z naslovom «Mala nočna glasba», ki je bila v Trstu prvič izvajana; nato 2. koncert za klavir in orkester v be-duru L. van Beethovna in končno 1. simfonijo avstrijskega poznoromantika Gustava Mahlerja.
Luigi Dallapiccola je «Malo nočno glasbo» Spisal l. 1954 na prošnjo nemškega dirigenta Hermanna Scherchena. Skladba je torej priložnostna, zato tudi vsebinsko ne-poglobljena; je pa zanimiva pred vsem zaradi moderne tehnike, ki jo je skladatelj uporabil: gre namreč za tako imenovano "serijsko glasbo».
Drugi Beethovnov klavirski kon cert iz l. 1795 (po nastanku je sicer prvi) jasno kaže na vpliv Mo zartove umetnosti. Zanimivo je, da avtor te skladbe ni visoko cenil, poznejša kritika pa je prav v njej opozorila na nekatere značilne poteze zrelejše Beethovnove umet-nosti.
Gustav Mahler (1960-1911) je skladatelj, ki ga je Evropa šg pred kratkim po krivici prezirala Njegova največja zasluga je, da je klasično obliko simfonije razvil do neslutenih monumentalnih zaključkov. Spisal je 10 simfonij, od ka terih je zadnja nedokončana. Nje gova glasba je veličastnega znača ja, včasih mistična in presenetlji va. V prvi simfoniji, ki jo pozna mo tudi z naslovom «Titan», izraža Mahler občudovanje do narave
Okrepljene vožnje na avtobusni progi «P» Trst-Prosek-Križ
Na pomanjkljivosti zlasti zvez s Prosekom in Kontovelom je svoj čas opozoril tudi naš list
Na vprašanje komunističnega svetovalca Wilhelma, v katerem se je skliceval na pismo uredništvu, ki ga je januarja letos objavil naš list v zvezi z zamudami in nezadostnimi avtobusi na progi Trst-Kontovel-Prosek, je odbornik za mestno policijo Romano odgovoril, da je že svoj čas zbral podatke o tej zadevi. Odbornik pravi, da mestni redarji, katerim je bilo naročeno, da nadzorujejo vožnje avtobusov proge «F» zlasti v jutranjih urah, niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Odbornik zagotavlja, da bodo mestni redarji še naprej nadzorovali obratovanje te avtobusne proge. Odbornik je po slal svetovalcu tudi poročilo, ki je bilo sestavljeno glede tega vpra sanje, v katerem je rečeno, da je zamude na progi «P», na katere je opozoril «Primorski dnevnik« 19. januarja letos in na katere se sklicuje svetovalec, ki hkrati obravna va celotno vprašanje povezave me sta s Kontovelom in Prosekom, po vzročila višja sila, se pravi pole
Osebje letečega oddelka tržaške kvesture je včeraj prijavilo sodnim oblastem moškega, ki ga sumijo premetene goljufije. Gre za 54-letne-ga Fulvia Runtija, ki je doma iz Milj, kjer stanuje v Ul. Mazzarei 2. Pripisujejo mu goljufijo v škodo dveh upravnikov zavarovalne družbe «La Fondiaria».
Luigi Fabbris in Giorgio Taglia-pietra sta septembra 1967 sprejela v službo omenjenega Runtija kot svojega periferičnega agenta. Njegova naloga je bila hoditi od hiše do hiše in prepričevati ljudi, naj se zavarujejo. Od vsake zavarovalne police, ki bi jo sklenil, bi Runtl prejel — kot običaj — določen odstotek provizije. Runti se je kaj kmalu izkazal — tako se je vsaj zdelo obema upravnikoma, saj je od časa do časa prinašal police in v kratkem sta mu izplačala prvi obrok na račun provizij: 200 tisoč lir.
Resnica je prišla na dan nekoliko pozneje, ko je nekaj klientov zaprosilo osrednjo upravo zavarovalnice za originale polic. Runti je namreč marsikateremu zavarovancu izdal kar «fac-simile» police, ki bi mu moral služiti kot reklamni izvod, ga podpisal in zahteval od klienta prvi obrok premije. Seveda je denar zadržal, upravi zavarovalnice pa teh «poslov» ni sporočal. Prav tako pa je večkrat tudi pravim zavarovan-
cem izterjeval obroke premij. Tl so plačali, uprava pa zneskov ni več videla.
Nekoč se je Runti verjetno znašel spet brez denarja. Bal se je, da bi v zavarovalnici kdo zasumil, da njegovi posli niso povsem čisti. Stopil jo k neki hiši, prebral Ime na vratih in nato podpisal s tistim imenom polko. Podobno je storil še enkrat, tako ponarejene police, ki naj bi dokazovale njegovo podjetnost, v resnici pa namišljeni klient zanje sploh ni vedel, prinesel v urad in zahteval zanje določeno provizijo, Seveda so bile polke izdane na precejšen znesek.
Čeprav je možakar z novim letom prenehal biti uslužbenec zavarovalnice «La Fondiaria«, ga ni bilo težko najti Agenti so ga odpeljali v prostore letečega oddelka pri tržaški kvesturi v Ul. Teatro Romano, kjer so ga zaslišali. Priznal je samo to, da je nekoč podpisal dve polici z lažnim imenom, toda izgovarjal se je, da domačih tistega dne ni bilo doma, a da so mu osebe, za katere je lastnoročno podpisal polke, zagotovile, da bodo sklenile z njim zavarovalno pogodbo. Ko so ga policisti vprašali, kaj pravzaprav pomenijo protesti raznih klientov, katerim ni izdal originalnega izvoda zavarovalnih polic, pa je Runti odgovoril, da gre verjetno za zmešnjavo v upravi zavarovalnice, ne pa za napako, ki bi jo on sam zagrešil.
denela cesta, kot je družba «La Carska« neposredno pojasnila časniku.
Glede bolj obsežnega vprašanja ki se nanaša na obratovanje proge Trst - Kontovel - Prosek, je treba priznati, da je podaljšanje proge do Križa (leta 1962) in nato do naselja S. Nazario (novembra leta 1966), povzročilo določene nev šečnosti potnikom s Proseka m Kontovela, ki so na slabšem kot potniki do Križa in naselja S. Nazario, ker ne najdejo v abtobusin prostih sedežev Pri tem pa gre za relativno težavo, če se upošteva, da je bila ta javna služba izbolj šana z raztegnitvijo proge na nova področja, hkrati pa je bila proga okrepljena z večjim številom vozil. Prav nedavno — je rečeno v poročilu — je bilo izdano začasno dovoljenje (od 1. januarja letos) za nov vozni program, ki bo omogo čil vožnje na tej progi od 190.000 na 470.000 km letno. Poudariti je treba, da je bilo število voženj na progi Trst-Prosek-Križ povečano od 25 na 61 dnevno, na relaciji Trst - Prosek - Naselje s. Nazario pa od 11 na 25 voženj dnevno. Po leg tega gre skozi Prosek še devet voženj avtobusov, ki imajo zvezo s svetiščem na Vejni. Sicer pa — zaključuje poročilo — ostaja še vedno odprto vprašanje prenatrpa nosti avtobusov v urah ko gredo in se vračajo ljudje z dela, vprašanje, ki se po drugi strani tiče vseh mestnih avtobusnih prog. Kljub temu pa je bilo določeno nadzorstvo nad obratovanjem te proge, da se zadušijo v kali more bitne pomanjkljivosti.
Prosvetno društvo »Vesna« v Sv Križu priredi v nedeljo, 4. maja Izlet v Bohinj. Cena 2.400 lir (vključena vožnja In kosilo) Odhod ob 6. uri.
SPDT priredi spomladanski Izlet na Čaven II. maja letos.
in njene mogočnosti.
Mladi' Eliahu Inbal potrjuje s svojo umetnostjo izvrstnost tradi-| cije izraelske glasbene kulture. Zla-* ' sti se je izkazal pri Mahlerjevi simfoniji. Gre vsekakor za enega najboljših dirigentov mlade gene racije.
Gino Gorini, ki že dolgo pouču je na beneškem konservatoriju, je Beethovnov koncert izvajal z uravnovešenostjo, ki mu jo omogočala umetniška zrelost in tehnična dovršenost. Ta navidezna hladnost pa ni škodila izrazni barvitosti.
Za orkester tržaškega gledališča Verdi ni bil to morda najboljši sezonski nastop, ne gre pa pozabiti na skoro nevzdržen ritem, s ka. terim si zadnje čase sledijo koncerti.	Ravel Kodrič
Gledališča
Danes v Avd.toriju dve prirediti vi, ob 16.30 in ob 20.30 Slataperjeva: ga dela »Moj Kras« v dramatizaciji Furia Bordona.
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub vabi danes, 3. maja ob 19. uri na predavanje prof. Maje Bitežnik o temi: «Ka.i potrebuje današnja mladina«.
Gostovanje pri Sv. Ivanu v Trstu. Moški zbor «Mirko Filej«, mešani zbor »Lojze Bratuž« in dramska šola iz Gorice bosta nastopila s kon. certom in oratorijem «Friderik Ba_ raga« v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, v nedeljo, 4. maja ob 17. uri. Zbora in šola bodo nastopili s pestrim sporedom. Vabimo k udeležbi.
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 1. in 2. maja 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 61Jetni Vladimir Malic, 65-letna Sara Spinelli por. Apol-linari-, 74-letni Franc Cesar, 65_letna IoJanda Mazzeni vd. Czerny, 77-let-na Amalia Naporetich vd. Cornogo. raz, 69-letni Clro Poli, 22-Ietn Do. menico Tirona 64-letni Siro Budai, 63-ietni Gerolamo Negroni, 42-letna Romana Giannaccarro pol. Oliva, 74-letna Augusta Denardi Vd. Brucoli, 72_letni Giovanni Rodman, 76-letni Achille De Cola, 83-letna Antonia Peruzzi.
OSMICA
Mario Kocjančič, Dolina št. 141, toči dobro pristno domače vino In vabi na obisk.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.38)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. [>az 2, Alfa Salu te. Ul. Giuiia 1. Piccio. la, Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Val-maura 11.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Cra ce Verde, Ul. Settefontane 39. Ra-vasini, Trg Lberta 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
ORGANIZACIJA ZA MEDNARODNO POSLOVANJE
sprejme
za svoj centralni sedež za prodajo v Inozemstvo v Moden! tajnico za ta sektor.
Gospodične stare do 25 let — slovenščina kot materin jezik — s perfektnim znanjem italijanščine in francoščine, oziroma nemščine ali angleščine.
Zahteva se točno in hitro pisanje na stroj, poprejšnja praksa, dinamičnost, vozniško dovoljenje, lepa zunanjost, splošna izobrazba.
Zagotovljena je dobra plača in možnost nadaljnje kariere. Pisati na: Cassetta SPI n. 35 —T, 4010« Bologna
GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA v Kulturnem domu v Trstu
DANES, 3. maja 1969, ob 16. uri (za šole)
Branislav Nušič
PROTEKCIJA
DANES, 3. maja 1969, ob 21. uri I. A. Gončarov
NAVADNA ZGODBA
V nede.jo, 4. maja 1969, ob 15.30 (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI IN OKOLIŠKI)
Vozni red avtobusov za okoliški abonma (15.30)
Avtobus št. 1 Nabrežina	14.40
Avtobus št. Sv. Križ Prosek Kontovel
14.45
14.55
14.55
Avtobus št. 3
Sesl.jan
Vižovlje (bivio)
Mavhinje
Prečnik
Šempolaj
Praprot
Trnovca
Salež
Mali Repen Briščiki
13.55
14.00
14.05
14.10
14.15
14.20
14.25
14.30
14.40
14.45
V nedeljo, 4. maja 1969, ob 20.30 (ABONMA PREMIERSKI, RED A, DIJAŠKI IN ŠPORTNI)
Boris Miha.jlovič ■ Mihiz
KRALJEVIČ MARKO
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
CENE ZA VSE PREDSTAVE: lir 1000 in lir 500.
ZA SLAVNOSTNO PREDSTAVO »NAVADNA ZGODBA« imajo abonenti 50% popusta.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
vabi na
Večer
mandrjarske pesmi
ki bo v torek, 6. maja, ob 20 uri na sedežu komunistične partije pri Sv. Ani (na Stari Istrski cesti).
Narečna pesnica Marija Mi-jot bo s člani prosvetnega društva »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana predstavila svojo narečno poezijo.
Vmes bodo prikazane primerne skioptične slike.
Vstop prost
Nazionai«- 15.30 «Funny Girl«. Bar, bara Streisand. Omar Sharif. Wal-twLfP,idgeon..
Grattacielo 15.30 »Vedo nudo«. Nino Manfredi, Sylva Košema, Enrico Maria Salerno. Technicolor.
Fenice 16.00 «Krakatoa est di Gia-va». Technicolor.
Eden 15.30 »Justine«. Romina Povver, Maria Rohm, Jack Palance, Sylva Koščina. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.C0,' 18.00 , 22.00 «Plagio». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «L’urlo del giganti«. Te. chmcoior.
Alabarda 16.39 «Exploit» (Bella sexy e ladra). Senta Berger, J. Fuchs-berger. Colorscope.
Moderno 16.30 «Uno dopo 1'altro«. Richard Harrison, Pamela Tudor, Paul Stevens. Technicolor.
Filodrammatico 16.00 «Io la conosce-
; vo bene«. Film Antona Pietrange-
,, ;iya..S.,Sandfellt,. U. Tognazzi, N. Manfredi, E. M. Salerno. Prepovedano mlad ni pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Dove osano le aqui-le». Richard Burton, Zadnja predstava ob 21.30. Technicolor.
Cnstallo 16.30 «i,’oro di Mackenna«. Gregory Pečk, Omar Sharif. Super-panavision . Technicolor.
Capitol 16.30 »Un uomo nel letto di mamma«. Dcuiis Day. . Technicolor.
lmpero 16,30 «L’incendio di Mosca«. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «La notte del-1’agguato«. Gregory Pečk, Eve Ma. rie Saint. Technicolor.
Astra 16,30 «Romeo c GtuMetta«. Technicolor.
Ideale 15 30 «Viva v va Villa«. Yul Brynner, Robert Mitchum, Grazia Buccella Cinemascope Technicolor.
Abbazia 16.00 »Barbarella«. J. Fon. da, U. Tognazzi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom.
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri barvni film ; Walt Disneya:
IL PRINCIPE Dl DONEGAL
Igrajo: Peter McEnery — Su-san Hampshjfe.
KINO «|R|S» PROSEK
danes ob 19.30 Cinemascope barvni — nepozabna zgodba — film:
C A M E L O T Igrajo:	R. Harris, Vanessa
Redgrave.
Mali oglasi
OD IS DO 28-LETNO VAJENKO za
žensko šiviljo išče krojačnica Riva — ki dela za trgovino Beltrame — Via del Monte 8,
V torek, dne ’6. maja, ob 20.30 bo priredil Slovenski klub
koncert
klavičembalistke D. Siam«*? in flavtistov B. Čampe in Pahorja, ki bodo izvajaj skladbe baročnih, klasičnih ® sodobnih glasbenih mojstro*'
Koncert bo zaradi PriIJer. neišega prostora v mali dvorani Kulturnega doma.
Vljudno vabljeni!
Razstave
V	galeriji Hossoni na Korzu " j,
ja je razstava tržaškega šl«*L Ottona Grisellija, ki je doslej stavljai že v številnih mestih v ■ t) liji in v tujin . Razstava bo o1*" do 10, maja.	L
V	občinski galeriji na Trgu
je odprta razstava slikarjev Br ^ nuttija in Villibossija. Razstava odprta do 10. maja.	^
V	Mestni galeriji v Piranu J* jf. stava treh mladih l kovnikov, ! %i. ja Franceta Kokalja, slikarja
ja Novinca in kiparja Moma v viča. Razstava bo odprta do 13. " '
V	galeriji ENDAS v Ul. delle decche l/c bo danes, 3. maja Gp ritev razstave jedkanic, ki razstavdi slikar j-' Cappuccio, *
ti, Mandero. Martini in Steidle •
V	paviljonu dežele Furlanije "ji, lijske krajine na velesejmu f!” ,,ii bello) bo danes, 3. maja ob ]“•; otvoritev razstave slikarja Guma,,, tonija z naslovom «Clovek na \ • Razstava bo odprta do 17. ihaj • |
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Cesarja daruje Vojko Ferluga *•%, lir za Dijaško matico. Namesto c ^ ja na grob pok. Franca Cesarja |j( rujeta Odo in Mara Kalan
za športno združenje Bor; v "'S" men daruje Inči 2000 lir.	„c»
V	počastitev spomina pok. f"« Cesarja darujeta Minka in Draž0 m hor 2000 lir za tabornike rodu drega vala. V počastitev spomiua Fjj( Milana Starca daruje mama 5°^ za športno društvo Kontovel- Ber»
V	spomin na dragega brata V g,
daruje Nives Tomasi 5000 lir za jaško matico.	fc>
V	počastitev spomina pok. frJf" Cesarja daruje Stanko Pertot
Ur za spurtno društvo Bor. pl
V	s,;oirin in namesto cvetJa
grob svo„_ga nadzornika Franc8 ,r sarja, daruje d.d Založništvo „i. škega tiska 20.000 lir za Kraško šo v Velikem Repnu.	ji»“
Uprava Primorskega dnevnik8 je, menja 10:000 lir za športno £ 0c> nje Bor v počastitev pok. r Cesarja.	(5t»
V	počastitev spomina in nansarJ*
cvetja na grob pok. Franca C!P. |if so darovali: družina Morelj l0L-rai'e za športno združenje Bor, dr. / Tončič 2500 lir za Dijaško mat'cg0i, 2500 lir za športno druženje pi’ družina Borisa Možine 50C0 Ur jaško matico, Sonja in Just 1000 lir za športno združenje družina Šušteršič 3000 lir za združenje Bor.	f<:
Namesto cvetja na grob
Cesarja daruje družina 2000 lir za SZ Bor in 2000 Slovensko planinsko društvo
trs1’
SOŽALJE
Tovarišu senatorju Giacornd ^ legriniju, podpredsedniku o*8|jiif' ga sveta Purlanije-Julijske izrekajo tržaški komunisti f5*° sožalje ob težki izgubi očeta- pjr Sožalju se pridružuje tud1 , morski dnevnik.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega predragega
ZVONKA PIPANA
Posebna zahvala gosp. župniku Mazorl pevcem mavhih-ski mladini in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mati, oče in brat z druži11
Mavhinje, 3. maja 1969.
PREDLOG NA ZASEDANJU PREDSTAVNIKOV MEJNIH POLICIJ V VIDMU
Po novem naj bi število prehodov s propustnico postalo neomejeno
^ veUavi pa bi ostali isti carinski predpisi kot doslej za štirikratni prehod na mesec - Spremembe nekaterih mejnih prehodov
v Vidmu, o čemer smo nal^u-i v.sr^°' smo se obrnili na dr p* a italijanskega odposlanstva SL^fma Patarinija, ki nam je rad mi e,ge z nekaterimi podrobnost-11,1 « tega sestanka.
Zasedanje je bilo v palači Belgra-Da sedežu videmske pokrajin--l®, uPrave. Zbrane funkcionarje z ran* meje je pozdravil pred-kF* pokrajinske uprave Burtulo, var?lm ie tn^1 zaželel plodno delo-Z italijanske strani so bili j“*eg dr. Patarina, ki je pred ne meseci prevzel vodstvo četrte „ ae’ P°d katero spada ves mejni ifJLnase dežele, višji inšpektor ca-fjnaraice dr. Azzarita, predstavnik ‘t„aa9,ne uprave dr. Bogaro ter za-»Mpmlu mejne policije iz Trsta, Go-var i C^da in Trbiža. V jugoslovanskem odposlanstvu, ki mu je lirf; °Va? višji inšpektor mejne po-Pri sekretariatu za notranje (V,eve Slovenije dr. Branko .P? so bil’ dr. F. Primožič za odsek mejne policije, J.
PrometarDapo”prski ura--iZa mejni
Polidio ir,' 70nlZ;i gonsko meJ.no L xt JU* ln ^ Urban za carinarnico 12 Nove Gorice
,,-^^danje je trajalo dobre štiri v<J' delegaciji sta se namreč lotili i_- Perečih vprašanj, ki se nana-ola?- na m°žnost uvedbe nadaljnjih i>,JSav v. maloobmejni osebni pro t po videmskem sporazumu. Sre-sai J6| e pripravljalne narave,
J sta se delegadji na njem spo
lt,|ii!iiiitiil,tllllI|)||||||)|||||.........
razumeli o predlogih, ki naj bi jih i O rekvalifikaciji sedanjega preča- '
upoštevala med skorajšnjim srečanjem načelnika stalne italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma, oziroma po zneje (v juniju ali morda šele v jeseni), sama stalna komisija.
Kakor smo že zabeležili, sta se partnerja sporazumela o odpravi sedanje omejitve v številu prehodov čez mejo (štirikrat na mesec). Po novem naj bi namreč število možnih prehodov z veljavno propustnico postalo neomejeno. Za takšno razširitev sta se izrekli obe delegaciji, italijanski funkcionarji pa glede tega pripominjajo, da bodo v tem primeru ostale v veljavi carinske določbe, ki so sedaj v veljavi za maloobmejni promet. To se pravi, da četudi se bo število prehodov čez mejo na mesec povečalo, se zato ne bo povečala količina blaga, ki ga bo posameznik v istem razdobju smel imeti pri sebi ob povratku, ne da bi moral zato plačati redne carinske pristojbine. Mejni dokument bodo primerno preuredili, da bi se njegove strani po večji frekvenci prehodov ne izčrpale prehitro.
Nadaljnja točka na dnevnem redu je zadevala urnik poslovanja kmečkih (dvolastniških) prehodov. V tem okviru še ni bil dosežen dokončen sporazum ter bosta obe delegaciji o tem vprašanju še razpravljali na prihodnjem sestanku, ki bo oktobra meseca v Jugoslaviji.
PISMA UREDNIŠTVU
Glas iz Bol junca
0 Gallusovih odličjih
Prejeli smo!
sem Pismo uredništvu «Pri-dno	dnevnikov, objavljeno
■ QPrila f. I. katero Vam je v irč! °ernhardt Edi iz Boršta in rev,Aere!n Piše, da se je ob priliki Pelo, sl°venske pesmi kar razsi-
V	n zla*om in «medaljamiv.
Io ri„e.Tn trenutku se mi je zde-ku /S ni vredno odgovarjati člove-in ’ „Lne Pozna preteklosti pevcev v	kulturnega	delovanja niti
za ?j} vosi, zaradi česar se mi kult-uZ]eino- da se upa kritizirati gu , delavce in društva t> Bre-radi t okolici- Oglašam se pa za zil „ ravnosti, ker je gospod izra-tjunr-jvoierr} pismu, da smo v Bo-nje it ±?seli v poštev tudi delova -	odbora.
kje s,e tjudstvo se dobro" WiMdd kulturn meia resnega, naprednega tudijf90 delovanja, zaveda pa se irašk, , iPora ohraniti vse stare ‘Pada tradiciie in ose kar "k temu
reGj°o?°d Bernhardt gotovo ne moštvo koliko žrtev je naše Hud-nHa .7prinesio zato. da se je ohra-(asu S!°t>ens,’ou narodna pesem v brisati ^nas ?e hotel fašizem iz-'mente Se bi kotel naštevati ele-nania' h- bi vredni vsega priz-imel ’ bi m°ral naštevati preveč mo u povedati pa moram, da ima-Pcvk r?°iiuncu še osem pevcev in hsovn bi morali dobiti zlato «Gal-?e ni" nagrado (ne medaljo), m moteS°olt letos d-eležni zaradi poet ki Se bi P°- vzeli v poštev pev-rosti1 fanes zaradi bolezni ali sta-Pevsk. enutno ne sodelujejo prt Velikp	zboru in imajo za seboj
Pesmi zasluge za razvoj slovenske lahko \n kulture, bi naše društvo
V	“ obilo mnogo več priznanj, tev zagovor na Bernhardtovo trd’ VeinaiL,ni bilo v naši vasi več kot ielo,i„- let nobenega kulturnega Bosno* a' takko rečem, da je ta ljunee Sotovo malo zahajal v Bo-ti dn \ ker bi drugače moral vede-Jjtjjip,/® Potep pevskega zbora v Boki iiu delovala «Glasbena skupina» v b„, prirejala prireditve ne samo liških,uncu ampak po vseh oko-Brega vaseh- kakor tudi izven
koncu še nekaj besed o tem.
RLLE
2nANA francoska °RUž NSKA revija
zdaj tudi v
s ' o v e n š č i n i
*zhaja vsak drugi ^eMek ter jo dobite v
kniipatou
TrST, ui. SV. Frančiča 20 - Telefon 61-792
°B|SCITE novo odprto
IIBJO RESTAVRACIJO
^adran»
V PORTOROŽU!
^®dno sveže ribje 8Pecialitete: kameni ce,
Jagnje,
skampj
kar pravi gospod Bernhardt glede posvetovanja, ki ga je imel z nekaterimi prijatelji, češ da so priznanja manj vredna, kadar jih je preveč. Njegov ton v izražanju mi vzbuja misel, da se nekateri morda boje, da bodo ostali preveč v senci če se priznavajo zasluge tudi preprostemu pevcu Vedeti pa mora. da naš demokratični človek ne polaga tako velike važnosti na prejeto nagrado ker je vedno delal in dela zaradi ljubezni do svojega na-
žrtvuje čas in se trudi v zavesti da mora po svojih močeh prispe vali k razvoju naše narodne manjšine, je vreden vsega našega spo-štovanja».
RUDI ŽERJAL Boljunec 29.4.1969.
hoda pri Mačkovljah v prehod druge kategorije (odprt tudi za vozila), smo že poročali. V tej zvezi pa smo naknadno izvedeli, da nameravajo odpreti za avtomobilski promet tudi prehod pri Čedadu (Pon-te Vittorio), do česar pa bo prišlo šele čez nekaj časa, in sicer ko bodo poprej asfaltirali ustrezno cesto in postavili potrebne stražarnice. Z jugoslovanske strani so predlagali rekvalifikacijo še nekaterih drugih prehodov, na primer prehoda pri Opatjem selu, toda tudi o tem vprašanju bodo še razpravljali na prihodnjih sestankih. Za prehod pod Sabotinom (San Valentino) na Goriškem pa so se načelno sporazumeli, da bodo smeli dvolastniki potovati čezenj tudi z motorji in avtomobili, vendar pod pogojem, da bo vozilo zapisano na njihovih izkaznicah. Prehod pri Plešivem na Goriškem pa bo rekvalificiran s kmečkega na stalen prehod 2. kategorije.
Obvestilo sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole sporoča vsem prizadetim učiteljem, da bo priredil od druge polovice maja dalje tečaj za pripravo na strokovni izpit (konkurz), ki bo po zagotovilu ministrstva v kratkem razpisan. Pismene prijave za tečaj sprejema sindikat slovenske šole Ulica Fabio Filzi 8, prvo nadstropje, do 10. t.m. Interesenti morajo poslati prijavo po pošti ali jo izročiti osebno ob torkih in petkih med 17. in 18. uro na sindikatu.
VELIK USPEH PRVOMAJSKEGA PRAZNIKA V STEVERJANU
Tisoči ljudi so v števerjanskera Dvoru poslušali narodno glasbo orkestra «Slak»
V soboto so odprli vinsko razstavo ■ Prireditev je bila tudi med «Borovci» ■ Jutri koncert slovenske lahke glasbe
Novi prometni ukrepi na Ponterošu
Občina sporoča, da bodo kmalu premestili kramarje s Ponteroša na Trg Liberta pred zgradbo «silosa». Zato je župan sprejel nekatere prometne ukrepe, ki se nanašajo na Ponterošo in bližnje ulice, kjer so bile do sedaj stojnice. Tako je žu-roda ne pa zato, da bo imel pri pan odredil uvedbo enosmerne vož-tem kako plačilo, kajti samo kdor nje na ponterošu na strani hišnih
številk 2 in 3 v smeri proti obrežju; uvedbo izmenične prepovedi parkiranja vozil v Ul. Bellini od stavbe «Banea Nazionale del La-voro» do Ponteroša, kjer bo veljalo tudi časovno parkiranje; uvedbo časovnega parkiranja na obeh straneh Trga sv, Antona med Ul. S. Sp'ridione in Ul."t)a'nte; postavitev cestnega znaka «stop» za vsa- vozila v Ul. Bellini ob spojitvi z Ul. Roma; preklicvpsepovedi vožnje oo Ul. Bellini od stavbe «Banca Na-
Šč ono 'pismo -

V zvezi s člankom, priobčenim 14. marca t. I. na 3. strani našega lista in v zvezi z našim pripisom, za katerega pravi D.B., «da bi po
svojem okusu ustvarili «javno mne. zif>nale de] r.avoro* do Ponteroša
od 1- do 19- ure v dejavnikih in
pa sc doslej se tii znodtlOD, ticltu	i i i*	j- -	j »?	j
je g. Dušan Bujon poslal še eno	Prekl’c	prepovedi	vozrre	od 7	do
__:_____ .	____ ___ _____i_______i 1Q ura na TVrfi 1 cv Anfnna trt
pismo, v katerem po uvodnem odstavku piše:
«Vaš glosator je v hudi zmoti, ko izraža domnevo, da je bil namen mojega dopisa «obramba delovanja mojega očeta«. Veliki idaaii-zem, izredna požrtvovalnost m nesebični zagon za dobro slovenske ga delovnega človeka, ki so ga odlikovali, res ne rabijo nobene «o brambe«, še najmanj moje. Ko je komaj 59-leten zatisnil oči, je nje-
19. ure na Trgu sv. Antona med Ul S. Soiridione do Ul. Dante
Prvomajski praznik v Števerjanu, ki sta ga priredila prosvetno društvo «Briški grič« in Odbor vinogradnikov iz Števerjana in z Oslav-ja, je popolnoma uspel. Zahvala gre predvsem organizatorjem, znanemu folklornemu orkestru Lojzeta Slaka in dobri domači vinski kapljici.
Na predvečer prvega maja, v sredo, so otvorili vinsko razstavo, ki je danes edina razstava števerjan-skih in oslavskih vin in ki žanje velike uspehe. Brez dvoma so šte-verjanska vina pridobila na veljavi prav zaradi teh razstav v Dvoru, tudi v vsej naši deželi. Nič čudnega torej, če so bili tudi letos prisotni na otvoritvi predstavniki raznih oblasti in organov. Naj omenimo tu števerjanskega župana Klanjščka, zastopnike prefekture, orožnikov, finančnih straž, podpredsednika deželne ustanove za kmetijski razvoj (ERSA) Battistija, predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela, pokrajinskega odbornika Marka Waltritscha, tajnika Kmečke zveze dr. Mirka Primožiča, ravnatelja Kmečke banke dr. Bašo,
PEVKA MARJANA DERŽAJ
bo nastopila jutri ob 19. uri i
magovali. Letos je bila s strani oblasti storjena napaka. V prejšnjih letih je veljala enosmernost ob priliki takega praznika. Letos pa so dopustili tako prihod kot odhod z obeh strani in to je povzročilo nepotrebno gnečo in mestoma popolno blokado avtomobilskega prometa. Ljudje so avtomobile parkirali kar na obeh straneh ceste, čeprav je dovoljenje veljalo samo za eno stran. V števerjan je prihitelo toliko ljudi z Goriškega, Tržaškega, iz Benečije in tudi iz Slovenije, da so bili avtomobili parkirani na obeh straneh ceste od Dvora do Rejevih, od Dvora do obmejnega bloka. Polno avtomobilov je bilo tudi na trgu pred cerkvijo in na vseh drugih šte-verjanskih ulicah.
V Dvoru se je zbrala večtisočglava množica. V priredbi prosvetnega društva «Briški grič« je bil nastop znanega slovenskega folklornega orkestra Lojze Slak iz Ljubljane. Ta orkester je danes morda najbolj priljubljen v Sloveniji, zaradi tega ni nič čudnega da je prišlo v Števerjan toliko ljudi.
Pred koncertom pa sta bila na vrsti dva krajša prvomajska govora. Prireditev je otvoril domačin Sa-verij Rožič, nakar je o prvem maju v slovenščini govoril pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, ki je prinesel pozdrave slovenske prosvetne zveze. Dejal je, med drugim, da je še vedno mnogo nerešenih problemov v zvezi s slovensko manjšino, da je zaradi tega potrebna enotnost v borbi, v sodelovanju z italijanskimi demokratičnimi množicami. Poudaril je nujnost skupnega jezika med predstavniki raznih političnih strank v borbi za slovenske pravice, kajti vsi so v tej borbi enaki. Svoja izvajanja je zaključil s sledečimi besedami; «V narodnoosvobodilni vojni smo Slovenci našli skupni jezik. Osvobodilna fronta je družila vse, marksiste, liberalce in katoličane. Danes potrebujemo nekaj podobnega. V naših vrstah potrebujemo strpnost, spoštovanje, enotnost. Delajmo skupno za slovensko stvar, čeprav nas ločijo razne strankarske razlike.«
Za njim je v italijanščini prine-
je vsekakor posrečena in prirediteljem želimo tudi jutri velik uspeh, kot so ga imeli na dan 1. maja.
V	Ajdovščini so še vedno brez novega župana
V	Ajdovščini je nova občinska skupščina že tretjič zaman poizkušala izvoliti svojega novega predsednika Kandidat družbeno - političnih organizacij za to mesto, bivši poslanec v osrednjem jugoslovanskem parlamentu oziroma sodnik občinskega sodišča v Ajdovščini Svi-to Vižintin, namreč tudi na zadnji seji preteklo sredo ni' prejel potrebnega absolutnega števila glasov. Od skupaj 47 navzočih odbornikov, jih je zanj glasovalo 20, 26 odbornikov je bilo proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna.
Na seji so imenovali posebno komisijo sestavljeno iz enajstih odbornikov, ki bo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami proučila nastali položaj in predlagala ustrezno rešitev. Na prihodnji seji skupščine bo komisija predlagala nove kandidate za mesto predsednika. Dotlej bo skupščino vodil prejšnji predsednik občine Ajdovščine inž. Angel Kosovel.
Z otvoritve vinske razstave domačih vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja, ki bo odprta še danes in jutri ves dan v kleti baronice Taco na Dvoru v števerjanu. Razstava je deležna velikega obiska in obilnega pokušanja dobre in pristne domače kapljice
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiuijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
IZPRED GORIŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA
Po IImesecev zapora za milanske tihotapce z opijem in hašišem
Presenetili so jih junija lani pri Rdeei hiši, ko so se preko Jugoslavije vraeali iz Turčije
Niso odšli z . . . grenkimi usti
V noči med 30. aprilom in 1. majem je nekaj zlikovcev vdrlo v urade uprave ((Primorskega dnevnika« in uredništvo ((Gospodarstva« v Ul. iivjimj	jv. ..j. sv Frančiška. Pričakovali so, da
govemu neutrudljivemu delu dala jih D0 tam čakal bogat plen, saj nriTrmniA — v T.liiVillani v Irntpri , urad tisti, ki vzdržuje Stike Z
javnostjo
Dvoru v števerjanu, skupaj z godbenim ansamblom UNION iz Ljub-: sel pozdrave sindikata CGIL njen ljane in drugo pevko A. 'Zupahii-; pbkrajlrtšTtl "tajnik' za”Gortško Ful-čevo. Njihovemu nastopu bo sledil. vio Bergomas. Njegov govor je bil ples do 1. ure po polnoči. V ne- v glavnem v zvezi s sindikalnimi aeljo popoldne pa bo na Dvoru problemi, dotaknil pa se je tudi bor-ob 16. uri tudi tekmovanje v bri-|be slovenskih delovnih ljudi, ki je školi z živim teletom kot prva na- sorodna borbi italijanskih delavcev, grada še vedno bo odprta tudi i Izrazil je željo, da bi prihodnji prvi vinska razstava in deloval bo tudi - maj praznovali v sindikalni enot-bife z ražnjiči, čevapčiči in dru-1 nosti.
gimi dobrotami.	j Orkester Lojzeta Slaka je nato,
j tudi z nastooom svojih humoristov,
'	~	| zabaval ljudstvo, ki je bilo zbrano
predsednika konzorcija za zaščito v Dvoru V poznih urah j mlado j
V sredini mecesa junija lani,	za prodajo	teh mamil,
smo pisali med dnevno kroniko v	Obtoženci	so povedali,	da	sta
našem listu tudi o aretaciji treh	Migliore in	Alessi odšla	s	fiat	500,
mladeničev iz Milana, ki so jih dne	ki je bil last Alessijeve	sestre,	že
v Brindisi, kjer sta se
ni bil nihče ranjen.
Ob tisti uri je 57-letni Valentin Codarini iz Ul. Bosco 28 vozil fiat 850 po Ul. Seminario navzdol proti Placuti. Ko je dospel do kri-našli skritih okrog 950 gramov ha-'z vozilom vred vkrcala na ladjo in žišča je trčil vanj fiat 1100, ki ga
14. junija okrog 11. ure dopoldne j 1. junija
»,nAli	V,	HCfl rfvnWATt Vin m tr/vvilrviv
šiša in okrog 235 gramov opija, ki odpeljala v Grčijo, od tam pa po so ga skušali pri Rdeči hiši vtiho- suhem do Carigrada. Tam sta se tapiti na italijansko stran. Takrat I srečala s svojim prijateljem De
so vse tri pridržali v zaporu za 6 mesecev ter jih izpustili na začasno svobodo šele 23. decembra
Včeraj je bila proti trem pred goriš kim okrožnim sodiščem obravnava, katere so se udeležili vsi tr:;e obtoženci ter jih je zagovarjal odv. Eno Pascoli.
Na zatožni klopi so sedeli 23-let-
briških vin grofa Attemsa.	in staro zaplesalo ob zvokih istega ni Duilio Migliori iz Milana, Ul.
Razstavo je otvoril predsednik od- orkestra.	(L. Ghini 4; 24-letni Alberto De Frao-
PrlPravlj(
ostale mesne jedi ene na ražnju.
O
VUUDNO VABLJENI
" CENE zmerne —
priznanje — v Ljubljani, v kateri je izhiral — velikanska množica, de lovnega ljudstva od vseh strani, ki se je z godbami in zbori uvrstila za njegovo krsto. A kot ga že!i danes omalovaževati Vaš slabo poučeni pisec, tako je hotel po preobratu opraviti z njim tudi vlado joči razred nove jugoslovanske dr žave SHS, za katero se je pod Av strijo boril po pravičnejšem kon ceptu narodno zavednih socialistov Zgaranemu železničarju — beguncu ne po lastni volji — je za bivališče odkazat vagon, nato pa ga predčasno ((kronsko« upokojil!
Se nespretnejši — lahko bi rekel zlobnejši — je Vaš časnikar, ko prihaja na dan z očitkom, da «na padam pokojnega Regenta, ki se ne more več braniti«.
Komunista Regenta nikoli m nik dar nisem napadal, niti ne v pismu Vam, v katerem sem grajal zgreše no stališče — socialnega demo krata Regenta do Narodno delav ske organizacije (NDO) Le-to pa sem mu še za živega očital, ko sva se 1945. leta v Trstu osebno spoznala na skupnem delu (pokoj ni je bil odgovoren za socialno politiko pri MOS jaz referent enake komisije pri PNOO). Nazadnje sem ga obiskal pred nekaj leti na nje govem stanovanju v Ljubljani, kjer sva dolgo prijazno kramljala ob črni kavi, s katero nama jo postregla njegova ljubezniva sopro ga Malka.
Daši nisem nikdar dvomil glede Regentove slovenske zavesti tudi že v letu 1907 (nastanek NDO!) moram vendarle ugotoviti, da jo je često podrejal «višjim» interesom svojega političnega kroga, ki ga je Cankar tako pestil na prelomu s starim c k. avstromarksi stičnim svetom, česar nočem še posebej podčrtavati.
Ne pozabimo končno, da razprav, ljamo tu o času izpred 60 let, ki je za nas že zgodovina, za katero je treba uporabljati nesentimentalna objektivnejša merila kot sioer. In navsezadnje, kdo pa bo vzel v zaščito Mandiča, ki se tudi ne more vreč »braniti?«
Pa — «brez zamere!« zaključujem tudi Jaz.
Dušan Bufon, bivši notarski kandidat, Trst, 27. aprila 1969
Objavljamo gornje pismo, tokrat brez «meritorne» pripombe predvsem zato, da se pisec ne bi čutil prikrajšanega glede vsega tistega, kar je napisal o svojem pokojnem očetu, ki ga nihče od nas nne želi omaloževati» kot misli pisec. Objavljamo pa ga tudi zato, da vsaj za seda) zaključimo polemiko o zgodovinskem pomenu Narodne delavske organizacije (NDO), o kateri smo v dosedanjih skoraj 25 letih našega dnevnika objavili kar precej važnih dejstev, ki se jih pazljivi čitatelji, prav gotovo še spominjajo in ki jih bo verjetno kaj težko iz zgodovine zbrisati.
Da so se bridko zmotili so spoznali kaj kmalu Iz odprtih predalov uredništva ((Gospodarstva« jim je uspelo odnesti nekaj tisočakov, za pošteno večerjo in enkratno nočnino, v predalih uprave našega lista pa Se manj. V njih je bilo le nekaj drobiža, kakih 250 lir. Stlačili so jih v žep in se nato zadovoljili z nekaj zavojčki sladkorja, ki jih Drinašajo iz bara za kavo.
Vsekakor ne bodo mogli reči. da so odšli iz urada z... grenkimi usti.
lltnillHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Smrtna nesreča na goričkem korzu
Sinoči nekaj po 20. uri se je pripetila na Korzu Italija v Gorici prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 73-letna Ana Co-ceancig vd, Pregant iz Gorice, Ul. Carlo Porta 4.
Ko je žena hotela prečkati korzo iz Ul. Pitteri, je privozil po kor-zii od postaje proti centru z av-tom fiat 124, 22-letni Giacomo Ferrari iz Gorice, Tržaška cesta 46. Avtomobilist je prepozno opazil ženo ter jo podrl. Z rešilnim vozom Zelenega križa so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec v glavo s prebitjem lobanje, pretres možganov, zlom desne roke in noge ter še druge poškodbe. Ob 20.45 je žena podlegla poškodbam.
Na ovinku je zavozil s ceste
Prejšnji popoldne nekaj pred 15. uro so sprejeli na zdravljenje v splošni bolnišnici v Gorici 22-letno Fortunato Fratta iz Gradeža, ki so ji ugotovili udarec in rano na lobanji ter druge poškodbe. Okrevala bo v 10 dneh. Prvo pomoč pa so nudili 37-letnemu Enzu Camuf-fu iz Gradeža, ki se je odrgnil na desnem zapestju in desni rami. Okreval bo v 4 dneh. Oba sta se peljala v fiatu 600, ki ga je šofiral neki Facchinetti. Na nekem ovinku pri Novi Gorici ,je zaradi mokre ceste avto zdrknil s oestišča in pri tem sta bila oba potnika ranjena, šofer pa je ostal nepoškodovan.
£ Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti (PSIUP) pri redi danes v Gradiški zasedanje o položaju delavcev v tovarnah z državno udeležbo.
bora vinogradnikov Avgust štekar, ki je najprej v slovenščini, nato v italijanščini, dejal;
»Namen naše razstave je, da seznanimo z našimi žlahtnimi vini prebivalce goriške pokrajine in celotne dežele Furlanija-Julijska krajina, predvsem pa, da jim predoči-mo, da je tudi v gričevnatih predelih možno moderno in kakovostno kmetijstvo
«Briški vinogradniki so morali premostiti mnoge težave, da so lahko v razmeroma kratkem času u-smerili svojo dejavnost na visoko kvalitetne trtne sorte in na umno kletarjenje. Taka preusmeritev v kmetijskem gospodarjenju pa je terjala in terja velike investicije, katerim mnogi niso kos, kljub olajšavam in prispevkom, posebno še, če je vinski trg slab ali negotov, kot je bil že pred nekaj leti. Razdrobljenost in površinska omejenost večine kmetij v Brdih, ki je že privedla do tega, da so le redke mlade sile ostale v kmetijstvu, še nadalje zavirata širši razmah vinogradništva, kot ga zavira tudi dolgoletno zavlačevanje gradnje vinske kleti, v kateri naj bo točno določen in zagotovljen pravilen odnos do Brd.
«Medtem pa si moramo seveda pomagati po svojih močeh, bodisi s takojšnjo prodajo grozdja ali mošta, bodisi z organiziranjem celotnega predelovalnega ciklusa, to je uste-kleničenja. In to ponovno zahteva visoke investicije, za katere so se odločili le redki Izmed nas. Pri vseh teh težavah pa so briški vinogradniki dosegli v zadnjih letih izredno visoka priznanja za svoja vina na raznih deželnih in mednarodnih razstavah. Z nadaljnjim razvojem visoko kakovostnega vinogradništva v Brdih zasledujemo vsi en sam cilj: doseči za nas vse vsaj zadostne pogoje za nemoten razvoj.«
Za njim je pozdravil v imenu občinske uprave, najprej v italijanskem, nato v slovenskem jeziku, števerjanski župan Stanislav Klanjšček. Nato je spregovoril še predsednik konzorcija za zaščito tipičnih briških vin grof Attems, ki je poudaril važnost zakona o zaščiti briških vin in nujnost ustekleniče-nja domačega vinskega pridelka.
Po teh govorih so si prisotni ogledali stojnice in tu pa tam pokusili odlična razstavljena vina. Zanimivost je v tem, da Imajo že mnoga vina raščitno etiketo konzorcija. To bo vrednost briških vin še dvignilo.
V četrtek popoldne je lepo vreme privabilo v števerjan na tisoče ljudi. Gneča je bila taka, da so jo številni karabinjerji le s težavo pre-
je vozil 29-letni Renato Lipičar iz Gorice, Ul, Montesanto 96, po Ul. Brass v smeri proti Ul. Leopardi. Po trčenju je fiat 850 zaneslo v bližnji zid ter je vozilo utrpelo precejšnjo škodo, kakor je ugotovila izvidnica cestne policije. Kot rečeno pa ni bil nobeden od vozačev poškodovan.
V prvih popoldanskih urah je bila scis iz Milana, Ul. Morgantini 24 prvomajska prireditev tudi kakih ter 23-letni Antonio Giovanni Ales-sto metrov od Dvora, med «Borov- si iz Trezzana pri Milanu, Ul. Rici«, kjer je bil organizator katoli- sorgimento 6. Iz policijskega za-ško prosvetno društvo «F. Sed j«. 1 pisnika in sodne obravnave je raz- vedi m izjave. Državni tožilec je Nastopili so razni pevski zbori z	vidno, da so se tistega dne dopoldne. predlagal zanje	po	16 mesecev	za-
Goriškega in goriška folklorna sku-	pripeljali z fiat	500 do bloka pri	| pora in po	150	tisoč lir globe.	So-
pina; igral pa je folklorni orkester	Rdeči hiši trije	nenavadno obleče-	dišče pa jih	je	po	daljšem posve-
«Rokovnjači» iz Ljubljane. Tudi j ni »cappelloni«,	ki so bili poleg	tu obsodilo	na	po	11 mesecev	za-
med «Borovci» je bilo precej ljudi, j tega še tako bledi v obraz in izčr-vendar ne toliko kot v Dvoru.	' pani, da so vzbudili videz mami-
Prvomajsko praznovanje bo še da- jom predanih ljudi. Zato so jih fines in jutri. Danes zvečer bo v Dvo- nancarji povabili v carinarnico in ru ples od 20. do 24. ure ob zvokih izvedli na njih telesno preiskavo, domačega orkestra. Jutrišnji spored ; ki re ni izkazala brezuspešna. Pri pa predvideva, poleg običajne bri- ifiglioru so našli 263.8 g hašiša,
pri De Franciscisu 266,7 g hašiša In 234,8 g opija m pri Alessiju 419,4 g hašiša. Takrat so izjavili, da so predani uživanju teh mamil in da so jim služila le za lastno uporabo. Pri preiskavi v avtu pa so finančni organi našli notese z
Franciscijem in skupaj so po nekaj dneh bivanja v Istanbulu nakupili omenjeni hašiš in opij ter se preko Bolgarije in Jugoslavije z avtom vračali proti domu, dokler jim niso prepovedanega blaga
odkrili na mejnem prehodu pri i	-----------
Rdeči hifi. Vsi trije so izjavili, dal Nezgoda zidarj*a pri delu so ulivali že več mesecev ta ma- Na delu pri zidarskem podjetju mila bod-.si v obliki injekcij, bo-1 Tramontlni se je jšnji dan ^ oisi s kaienjem in eden od njih j nesrečil zjdar Edoardo Tomasin iz je no prekinitvi zbolel, da so ga Mariana. Pri padcu se je poškodo-
mil	»* umr\Vwvi«inn nn I	o e-
morali poslati zdravljenje.
Pri včerajšnji razpravi so vsi trije potrdili svoje prejšnje izpo-
škole, nastop orkestra lahke glasbe iz Ljubljane, Tokrat bo prvič ko bo na Goriškem gostoval slovenski orkester lahke glasbe, bo prvič ko bomo poslušali dve znani pevki, ki nam bosta peli razne slovensk’ in tuje popevke v slovenščini. Zamisel prosvetnega društva «Briški grič«
pora ln po 100 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Samo za Alberta De Pranciscisa je kazen pogojna.
Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Gri-deli: in Succi; zap. Nodetti.
umobolnico na vaj na prsnem košu ln levem glež-I nju. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju v bolnišnici v Gorici.
Trčenje skuteristov na križišču v Štandrežu
Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro sta na križišču ulic sv. Mihaela in Kraške v Štandrežu trčila dva sku-terista, ki sta prihajala Iz nasprotnih smeri. Pri tem je bil lažje poškodovan 20-letni Roberto Leon ia Mihaelove ul. 248. V goriški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca v desno stegno ter ga poslali domov
Trčenje dveh avtov brez ranjenih
Na dan prvega maja nekaj po 13 uri sta trčila na križišču ulic
___________ ___________________ _ Seminario in Brass v Gorici dva
naslovi tistih, ki bi prišli v poštev' avtomobila pri čemer pa na srečo
IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMHIIIIlIllIlllllIlHlitiillllliilliiiiMltllillllllillllllll
SE 0 VLOMILCU KLAT0VSKEM
Ko so ga presenetili v stanovanju je rekel, da gre klicat policijo
Skrivalnica za ključe pri km 10 ob cesti v Dolu • Seznam okradenih se stalno povečuje • Ali gre za neuravnovešenega intelektualca?
Kot smo na kratko omenili že v naši prvomajski številki, je goriška policija v sodelovanju s sta-novalci hiše št. 18 v Ul. Tominz v Gorici preteklo sredo presenetila nevarnega vlomilca v stanovanja 52-letnega Emanuela Klatov-skega Iz Trsta, Ul. Carmelitani 7.
Policija nam je po prvem zaslišanju posredovala še nekaj podrobnosti o vlomilcu in o njegovem delovanju v Gorici. Kot smo že omenili, so našli pri njem celo serijo ključev yale, ali točno 256, poleg tega pa še rokavice proti prstnim odtisom in pa izvijač, ki mu je služil pri odpiranju omar v spalnicah. Po njegovem lastnem priznanju Je deloval na Goriškem sporadično od leta 1966 dalje. Med žrtvami naj omenimo Fausto Krainer s Korza Italija 79, kjer je Klatovsky odnesel decembra leta 1966 200 tisoč lir v gotovini. Mesec prej Je Iz stanovanja tajnice podjetja Ribi Marije Obelil odne-seli 146 tisoč lir, potem ko je našel njene ključe v poštnem nabiralniku, v hiši v Ul. Locchi 9; la-
ni je obiskal tudi stanovanje občinskega uradnika Pasquala Simo-neja, potem ko je izmaknil ključe stanovanja v Ul. Montesanto 96 poleg števca za vodo; odnesel mu je 50 tisoč lir. Marca lani je odprl stanovanje Alda Delneva na Trgu XXIII. marca št. 10 ter mu odnesel iz predala v spalnici 200 tisoč lir. Novembra 1966 Je obiskal tudi ključavničarja Bezzija v Ul. Ma-mell ter mu odnesel iz delavnice kakih 50 ključev, ki so mu služili pri njegovem delu. Družini Sirk-Blumen v Ul. Locchi 9 je predlanskim odnesel iz stanovanja 40 tisoč lir. Pri vseh tatvinah je odnesel le denar in pustil na miru druge dragocenosti.
V mnogih primerih je poskušal vlomiti v stanovanja, pa je moral zbežati, ker so ga presenetili pri delu. S tem v zvezi naj omenimo, da je leta 1967 v Ul. Tominz odprl neko stanovanje In že brskal po predalih, ko se Je gospodinja nenadoma vrnila. Vlomilec Je to opa-
zil, prišel ven in ji zaklical ((Gospa, tatove imate v hiši; počakajte pred vrati, grem po policijo, da jih aretira«. Gospodinja Je v dobri veri počakala, ker je dve nadstropji nižje dejansko stanoval v isti hiši policijski brigadir. Sele ko je bilo prepozno ji Je padlo na misel, da je bil sam vlomilec, ki jo je potegnil za nos. Toda takrat je bil ta že na cesti.
Omenimo naj še, da je na svojih pohodih iz Trsta v Gorico Kla-tovsky puščal torbo s svojo serijo ključev skrito nekje pri cesti skozi Dol v bližini km 10 in ko je prihajal v Gorico jih je spotoma dvignil. Povsod, kjerkoli je kradel, ni pozabil odnesti tudi ključev in tako se je zbirka stalno večala. Dodamo naj še, da gre za osebo, ki je študirala tretji letnik medicine v Trstu in po vsej verjetnosti za nenormalnega človeka, ki so ga že imeli na opazovanju v umobolnici v Trstu, Tam so ga pred leti tudi zaprli in obsodili zaradi vlomov potem ko so našli pri njem zbirko kakih 500 ključev.
CORSO. 17—22 «Nuda sotto la pelle«, A. Delon in M. Faithfull; francoski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 17—22:	»Calma ragazze...
oggi mi sposo«, L. De Funes. Francoski iunemaskope v barvah
MODERNISSIMO. 17—21.30 »Pape-rino show», Walt Disneyeva barvna slikanica.
V1TTORIA. 17.15: «Vergogna, schi-fosi!», L. Capolicchio in M. Bran-co; francoski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: »I quattro del Pater noster«, P. Villaggio in L. Toffolo; italijanski kinemaskopski film v barvah.
/Votvi <.onca
Soča (Nova Gorica); «Za dolar več«, italijanski barvni film — ob 18. in 20.15.
Svoboda (Šempeter); »Mož, ki ni znal ljubiti«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.45.
Deskle: Prosto.
Prvačina:	((Osamljena volčiča«,
francoski barvni film — ob 20.
Šempas: Prosto.
Kanal: ((Sarajevski atentat«, jugoslovanski barvni film — ob 20.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes ves dar in ponoči bo v Tržiču odprta lekarna dr. Rismon-do, Ul. Toti 52, tel 72-701.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Voigtlander, Ul. IX Agosto 3, tel. 24-33.
PRIMORSKI DNEVNIK
	PRVENSTVO 3. AMATERSKE LIGE		■■■	MOŠKA D LIGA	1	
VESNA ALI PRIMORJE V 2. AMATERSKO LIGO?
0 tem bosta odločali jutri tekmi Primorje-lnter SS in Zarja-Vesna
Jutri bo padel zastor nad prvenstvom 3. amaterske nogometne Ege. Za nekatere ekipe se je prvenstvo zaključilo praktično že pred časom, za druge pa ostane jutrišnje kolo zadnje upanje za izboljšanje položaja na lestvici.
V skupini «M» je dejansko že zdavnaj vse odločeno, saj so si Brežani že pred časom zagotovili vstop v 2. amatersko ligo. v skupini «L» pa bo prav jutrišnji zavrti jaj odločal o tem, če bo šla v višjo ligo Vesna ali Primorje. Obe ti ekipi pa čakata prav v jutrišnjih poslovilnih srečanjih precej naporni tekmi.
Primorje — Inter SS Še nekaj pomislekov
Poslovilno srečanje Primorja v letošnjem prvenstvu z Inter SS bi
D A I\ \ S
Sobota, 3. maja 1969
ODBOJKA
Moška D liga
21.00	v Gradiški Torriana - Kras
KOŠARKA
Mladinske igre
16.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor A - Bor B
m * *
10.00	v Trstu, Greta
Mivar A - Polet
J U I K !
Nedelja. 4. maja iy'9	-
NOGOMET
3. amaterska liga
16.00	v Nabrežini
Primorje - Inter SS * * *
16.00	v Trstu, Drev. Sanzio
Zarja - Vesna
* * *
10.30	v Trstu, Ul. Flavia
Don Bosco - Breg * * *
Mladinsko prvenstvo
09.00	v Miljah Fortitudo ' Breg
* * *
10.30	v Nabrežini
Gaja ' Aurisina * * *
Naraščajniško prvenstvo 10 30 v Trstu, Drev. Sanzio S. Giovanni - Union
ODBOJKA
Ženska B liga 15 00 v Dolini
Breg Casagrande * * *
Moška D liga
09.00	v Gorici, Ul Puccini
Olimpija - PAV * * *
10.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor * Turriaco
ženska C liga 10 30 v Trstu
OMA - Bor B
KOŠARKA
Prvenstvo «1 dinsione*
09.00	v Trstu, na Greti
Mivar - Bor
* * *
Narašča ju iška nagrada
09.30	v Trstu Bor - Tricolore
moralo biti po pričakovanjih precej napeto. Inter bo namreč po dolgem času zopet razpolagal z vsemi svojimi standardnimi igralci. medtem ko imajo Prosečani s svojo ekipo še nekaj težav. Trener mora namreč nadomestiti kaznovanega branilca Osicha. Ta naloga sicer ne bo preveč težka, saj se je Pressi že večkrat izkazal tudi v vlogi branilca. Prazno mesto v napadu bo verjetno prevzel Stock. Primorje računa v tem poslovilnem srečanju seveda na obe točki. To bi bilo v zadoščenje tudi navijačem, ki so sledili svojemu moštvu v dobrih in težkih trenutkih, če bo Primorje zmagalo, potem mu ne preostane drugega, kot da čaka še na izid tekme Zarja -Vesna, kajti Križani vodijo na lestvici s točko prednosti pred Primorjem.
Zarja — Vesna Odločilni derbi
tega pr-slovenski
Tudi v zadnjem kolu venstva bo na sporedu derbi. Tokrat se bosta pomerili e-kipj Zarje in Vesne. Ker bo izid te tekme odločilen za končno lestvico tega prvenstva, bi moralo biti to srečanje zelo zanimivo. Vesna trenutno vodi na lestvici s točko prednosti pred Primorjem in v primeru svoje zmage bi bili torej Križani zmagovalci skupine «L». Naloga kriškega moštva pa ne bo tako lahka. Zarja je namreč trenutno v zelo dobri formi. Skoraj lahko rečemo, da so Bazovci skupaj s Križani trenutno najbolje pripravljeno moštvo v tej skupini. To potrjuje dejstvo, da je Zarja v zadnjih šestih tekmah zbrala kar 10 točk. Vesna pa celo vseh 12. Zanimivo je tudi to, da je v vseh dosedanjih slovenskih derbijih Vesna le enkrat dpživela poraz (s Primorjem), Zarja pa je vedno odšla z igrišča z neodločenim izidom. Križani zato menijo, da je favorit Vesna. Bazovci pa so prepričani, da je obdobje neuspehov za Zarjo že stvar, ki je minula.
Kdo je torej favorit?
Zarja nima nobenih težav z lestvico, za Vesno pa je izid te tekme bistvene važnosti. Križani bodo zato iskali pot do zmage od prve minute dalje. To bo seveda voda na mlin Bazovcev: kdor ho-
če namreč izsiliti zmago za vsako ceno, in mu to ne uspe že v začetku, postane živčen. Sicer pa so Križani že često pokazali v odločilnih srečanjih, da znajo vzdržati «pritisk». Računajo pa lahko tuli na bodrenje svojih številnih navijačev, ki se bodo jutri gotovo zbrali okrog igrišča v rekordnem številu.
Zato menimo, da ima Vesna večje možnosti za zmago, toda tudi neodločen izid bi v bistvu nikogar ne presenetil.
Don Bosco — Breg
Brežani so favoriti
V zadnji tekmi svojega uspešno opravljenega prvenstva bodo Brežani gostovali pri ekipi Don Bosco. Tekma ni odločilnega pomena, po pričakovanjih pa bi morala biti lepa. Kot vse kaže bosta e-najsterici precej enakovredni. To pa seveda ne pomeni, da bo Don Bosco povzročal Bregu večje težave, saj je med obema moštvoma na lestvici precej razlike. Ker ima Don Bosco poleg tega (zaradi neredov med tekmo Flaminio - Don Bosco) več igralcev izključenih, i-
Kras tudi v Gorici osvojil obe točki
Olimpija ni bila kos razigranim Zgoničanom V zadnjem setu je Kras zmagal s 15:0
mena favorita ni težko Breg! Lestvici SKUPINA «L»			uganiti:	
Vesna	21 18 1	2	48:15	37
Primorje	21 17 2	2	46:14	36
Union	22 12 3	7	43:30	27
Inter	21 9 6	6	27:21	24
Tecnoferram.	22 ’9 5	8	32:30	23
Gretta	22 9 3	10	39:52	21
Zarja	21 7 6	8	29:30	20
Viani	22 6 5	11	40:42	17
Primorec	22 6 5	11	38:33	17
Libertas Prosek	22 4 4	13	28:45	14
Coop	22 4 6	12	21:47	14
Libertas Opčine 22 3 4 15 SKUPINA «M»			29:52	10
Breg	21 16 3	2	49:20	35
Campanelle	21 13 4	4	24:16	30
Flaminio	21 11 5	5	28:16	26
Libertas Barko.	21 9 7	5	36:24	25
Glarizzole	22 8 8	6	25:22	24
S. Sergio	21 9 4	8	26:24	22
Virtus	21 7 6	8	34:28	20
Zaule	21 4 9	8	26:33	17
Don Bosco	21 5 5	11	20:29	15
Edera	21 5 5	11	24:36	14
Roianese	20 3 8	11	31:42	13
Ešperia	21 3 3 16 Bruno		20:54 Rupe	9
KRAS - OLIMPIJA	3:0
(15:11, 15:11, 15:0)
OLIMPIJA: Kranner, Spazzapan, Gergolet, Antoni, Cotič, Sobani, Valentinčič. Pivk in Sfiligoj.
KRAS: živec (k), D., B. in L. Milič, Guštin, Wilhelm, Škrk, Budin, Kobal, Z. in B. Simoneta.
SODNIKI: Barazzutti, Sussig in Calligaro.
V četrtek je Kras iz zgoniške občine gostoval v Gorici proti tamkajšnji Olimpiji in dodal je še en člen k svoji dolgi verigi zmag. Olimpija se je v prvih dveh setih zelo ostro protivila gostom, vendar pa se razpoloženi zgoniški šester-ki ni bilo treba preveč truditi, da spravi na kolena borbeno, a tehnično nedoraslo odbojarsko vrsto Goričanov.
Začetek prvega seta je pripadal Zgoničanom, ki so gradili učinkovite akcije in sad te premoči je bilo vodstvo 10:5 ter 13:7 za Kras. Tedaj pa se je Olimpija »predramila« in se v teku osmih menjav servisa nevarno približala gostom (13:11). Več pa olimpijci niso zmogli, ker je nadaljnji pritisk Zgoničanov prinesel še dve točki, ki sta bili potrebni za o-svojitev seta.
Tudi v drugem nizu se slika bistveno ni spremenila; Kras je 1-gral zelo dobro na mreži, čeprav je obramba nekoliko pešala, medtem ko se je Olimpija borila z veliko zagrizenostjo v obrambi. Krasu je uspelo povesti z 8:5, tedaj pa je Olimpija pokazala svojo najboljšo igro in Goričanom je uspelo «spraviti v škripce« Kraševo šesterko. Vendar pa ta «for-cing« obsoških igralcev ni bil odločilnega pomena, ker je po vodstvu Olimpija z 9:8 in 11:10 Kras z avtoriteto prevzel vajeti igre v svoje roke in gostje so tako osvojili tudi drugi niz.
Olimpija, ki je v drugem setu dala vse od sebe. se je zaradi slabega dotedanjega uspeha demoralizirala in Kras je imel odprta vrata do končnega uspeha. Zanimivo je, da se je tretji set končal z nevsakdanjim izidom 15:0 v Kra-sovo korist, kar gotovo ne potrebuje komentarja.
Drevi bo v okviru 15 kola moške D lige Kras gostoval v Gradiški, kjer ima odprt račun s tamkajšnjo Torriano: v prvi polovici prvenstva je namreč šesterka
iz Gradiške osvojila v Zgoniku svoji edini točki v letošnjem prvenstvu in je s tem odvzela Zgoničanom vse možnosti za končno zmago. Zato lahko pričakujemo, da bo drevi Kras nadaljeval z zmagovito potjo.
Tekma Torriana - Kras bo v Gradiški drevi ob 21. uri, in sicer v telovadnici Paiazzo Coasini.
—bs—
PRETEKLO SREDO NA OPČINAH
Nastop Bora in Poleta v okviru mladinskih iger
MIVAR A — BOR B 41:8 (20:2) BOR: Barazutti 4, Deško 2, Tul 2, Francia, Kosmina, Kapič, Vuko-tič.	.	’
MIVAR: Ferrante 18, Sloccovich 6, Giardino,	Luin	6,	Starz,	Zonta,
Cecchetti	6,	Sergi	5.
POLET	—	BOR	B	54:10
POLET:	Jugovich	4,	Kraus	6,	Da-
nev 26, Sosič 18, Hrovatin, Gantar, Milič.
BOR B: Marc, Zavadlal 6, Oblak, Starc I 2, Starc II, Harej 2, Umek, Žetko.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiimiiii
ŽENSKA ODBOJKARSKA C LIGA
V tekmi s Corridonijem zelo lepa zmaga borovk
Bor B je predvajal izredno lepo igro
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n m iiiHiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii mili iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii im iimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
FIORENTINA
Superchi; Rogora, Mancin (Pi-rovano); Merlo, Ferrante; Bri-zi; Chiarugi. Rlzzo, Maraschi. De Sisti, Amarildo
PIŠA
Annibale; Coramini, Gasparro-ni; Casati, Lenzi, Gonfianti-ni:	Manservisi, Guglielmoni,
Mascalaito. Joan, Piaceri
MILAN
Cudicini; Anquilletti, Schnel-linger; Rosato, Malatrasi, Tra-pattoni; Hamrin, Lodetti, Sor-mani. Rivera, Prati.
VARESE
Carmignani; Rimbano. Maro-so; Sogliano, Dolci, Picchi, Leonardi, Golin, Cappellini, Tam-borini. Dellagiovanna.
SAMPDORIA
Battara; Sabadini, Delfino; Sa-batini, Morlni, Garbarini: Fru-stalupi, Vieri, Salvi, Novelli, Francesconi
VICENZA
Bardin; De Petri, Volpato; Bia-
siolo, Carantini, Calosi; Men-ti, Cinesinho, Reif, Fontana, Ciccolo
VERONA
De Min; Ranghino, Petrelli; Mascetti, Battistoni, Ripari; Sega, Bonatti (Mazzanti), Bui, Madde, Bonfanti
ATALANTA
Cametti; Bertuolo, Nodari; Tiberi, Pelagalli, Castoldi; No-vellini, Milan, Clerici, DelTAn-gelo (Lazzotti), Dolci
PALERMO
Ferretti (Cei); Maggioni, Fu-rino; Lancini, Giubertoni, Lan-dri; Pellizzaro, Landoni, Troja. Reja, Ferrari
ROMA
Ginulfi (Pizzaballa); Bertini, Carpenetti; Scaratti, Spinosi, Santarini; Bertogna, D'Amato (Salvori), Landini, Capello, Cor-dova
BOLOGNA
Vavassori; Roversi, Ardizzon;
Cresci, Janich, Gregor!; Pa-squalini, Perani, Muiesan. Bul-garelli. Savoldi
TORINO
Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Agroppi (Bolchi); Ca-relli, Ferrini, Combin, Moschi-no, Pulici
JUVENTUS
Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino, Castano, Del Sol; Sacco, Benetti, Anastasi, Haller, Žigoni
INTER
Miniussi; Burgnich, Facchetti; Bertini, Landini, Suarez; Jair, Mazzola, Spadetto, Domenght-ni, Corso
NAPOLI
Zoff; Nardin, Zurlini; Stenti, Panzanato, Montefusco; Cane, Juliano, Nielsen, Sala, Barison
CAGLIARI
Albertosi; Martiradonna, Lon-goni; Cera, Niccolal, Tomasi -ni; Nene, Brugnera, Boninse-gna, Greattl, Riva
BOR B - PORZIO	3:0
(15:8, 15:6, 15:7)
BOR B: Suhadolc 10, Barej, Demšar, Kalan 13, Pečar 3, Bole, Čandek, švagelj 11, Artač 8.
PORZIO:	Colautti, Baldisssero,
Moffei. Tamburini S„ Pauluzzi, Fu-mi, Rossetti, Scatto, Zilli, Bertos-si. Tamburini F.
V četrtek je druga šesterka Bora odigrala svojo tretjo prvenstveno tekmo proti videmski ekipi Por-zia. Zmagale so Tržačanke z rezultatom 3:0.
Porzio je razočaral. Od ekipe, ki je izpadla iz B lige smo pričakovali precej več. Nasprotno pa so se «plave» izkazale kot zelo dobro uigrana ekipa le včasih so nekoliko popustile, kar je omogočilo
liintiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiriiniaiiNiiiiiiiiiHii
mmtrm	
Bologna - Torino	X
Fiorentina - Piša	i
Juventus - Inter	X 2
Milan - Varese	1
Napoli - Cagliari	X 2
Palermo - Roma	1 X
Samp. - L. R. Vicenza X 1	
Verona - Atalanta	1
Como - Brescia	2
Foggia - Bari	X 2
Spal - Genoa	2
Arezzo - Massese	X 2
Pescara - Avellino	X
| UTI	| | r J
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2 1 1
z
1 1
2 X 1 2
1	2
2	1 1 I
1 2 2 X
Kpitsmtvo
REUS, 2. — Španec Rodriguez je zmagal na 9. etapi kolesarske dirke po Španiji. V njegovem času je prispela na cilj velika skupina vozačev, v kateri je bil 2. Saez (Sp.), 3. Cueva (Sp.), 4. Sgar-bozza (It.) itd.
Skupna lestvica je taka:
1.	Ramon Saez (šp.) 41.16’20”
2.	Steegmans (Bel.) 4” zaostanka
3.	Wright (VB) 26”
nasprotnicam, da so zbrale nekaj točk. Toda «plave» so se kmalu znašle, ponovno so prevzele vajeti tekme v svoje roke in zmagale.
V prverh setu so borovke takoj povedle s 6:0. Nasprotnicam je u-spelo razliko zmanjšati, a več kot 8 točk niso zbrale.. V tem setu so Tržačanke igrale najslabše. Igra je bila zelo živčna ter zaletava in često je po več ign lk startalo i-stočasno na žogo. Točke so nabirale izključno s servisi in zaradi napak nasprotnic. Sele proti koncu niza je- postala igra boljša, taka pa je ostala tudi v drugem in tretjem setu ko so domačinke uspešno gradile sistem igre. Po-dajačice so dobro podajale žogo, med tolkačicami pa se je odlikovala Pečarjeva, ki je često uspešno pošiljala močne žoge v polje nasprotnic.
če bodo borovke tudi v prihodnjih tekmah nadaljevale s tako dobro igro imajo še velike možnosti za visoko uvrstitev na končni lestvici. V nedeljo bomo videli kakšen bo njihov nastop proti e-kipi OMA. V začetnih prvenstvenih tekmah se Je našim igralkam poznalo pomanjkanje treninga, zdaj pa jim manjka edino še izkušenost. Prepričani strto pa, da bo tudi ta kmalu prišia.
INKA
V sredo popoldne so se na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah pričele tekme v okviru mladinskih iger in sicer v skupini B. V tej skupini nastopajo štiri ekipe: to so Mivar A ter tri slovenske peterke Polet, Bor A in B.
Najprej sta se pomerili ekipi Mivarja in Bora A. Po predvidevanjih so zmagali igralci Mivarja, ki so bili vsi starejši in za glavo višji od «plavih». Sicer je prikazal Mivar lepo in hitro igro, v kateri sta se posebno izkazala Ferrante ter Luin.
Naloga Mivarja je bila lahka tudi zato, ker Borov trener ni poslal na igrišče igralcev, ki so že izkušeni. Gre predvsem za brata Hrvatič, s katerima bi gotovo Bor zmagal. Poleg tega je treba pripomniti, da so «plavi» igrali pod svojimi možnostmi, saj ni bilo videti niti sence igre, ki so jo prikazali na turnirju «Bor junior«.
V	drugi tekmi sta se pomerila Polet in Bor B. Gladko so zmagali Openci, predvsem po zaslugi Borovega člana Daneva (vodstvo ga je posodilo, da lahko tudi o-pensko društvo nastopa na teh igrah). Poleg tega se je izkazal še Sosič, ki je sam zbral 18 točk. Toda pripomniti je treba, da je bila naloga Opencev olajšana, kajti med Borovimi igralci so skoraj vsi začetniki.
Seveda pa zaradi tega nočemo odrekati zaslug za zmago Opencem, ki so se za'to manifestacijo skrbno pripravili in smo prepričani,
|||I^
aiiiiiiiii!imiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii'iiiiM’|ii
V	KVALIFIKACIJAH ZA SVETOVNO PRVENSTVO
da bodo imeli še veliko besedo tem turnirju.
* * *
Mladinske igre se bodo nadajl* vale danes. Na sporedu bosta ^ tekmi in sicer med Borom A H* na igrišču »Prvi maj« ob 16-	'
in med Mivarjem A ter Pole v šoli Addobbatti na Gretti od
Predvidevanja za ti dve tekmi?
V prvi bo z lahkoto zmagal J** A. V drugi pa je predvidevanje ** ko. Tekma je odprta vsakemu zultatu. Mivar je močno m°® toda Polet ni nič manj. V sv01“ vrstah ima dva igralca, ki s sv tehniko lahko spremenita rezulpj v lastno korist. Gre za Boro Daneva in Sosiča. Seveda pa , po sestavljajo tudi drugi _ i§ra ki vlagajo veliko volje v igro Sarke.
OBVESTILO ZA JUTRI Ob 8.45 naj se zbero na Stare mitnice naslednji igralci ra, ki bodo v okviru tekmov,|'5 za »Naraščajniški pokal« nast°P proti ekipi Tricolore: Ljubič. . gatec, Širca, šegina, Zavadlal’ vij Pertot in brata Hrvatič.
Igralci Bora R. in M. Kralj. ^ melj, Kafol, Tavčar, A. PertO* Štokelj naj se zbero ob 9.30 igrišču na Gretti, kjer bodo v o^j ru tekmovanja za prvenstvo «1; visione« odigrali tekmo z M™ jem.	-.	||
— jan "
Jugoslavija izločene
ŠPANIJA - JUGOSLAVIJA 2:1
(2:0)
Jugoslavija je že z matematično gotovostjo izločena iz tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo, čeprav mora odigrati v svoji kvalifikacijski skupini še dve tekmi. Z zelo slabo igro v Barceloni si je v sredo zapravila še poslednje upanje za napredovanje v finalno kolo, v katerem bodo namesto nje nastopali Belgijci.
Tekma med Španijo in Jugoslavijo je imela dve lici: igra prvega polčasa je bila precej lepša,
kot v drugem in domačini SP'ilE vsem prevladovali. V drugem-tekme — ki ni skoraj nikoli P\ tekala v znamenju obrambne — je bilo razmerje sil nekoU bolj uravnovešeno, toda tudi k8* vost prikazanega nogometa je “"J nižja. Španci so vsekakor zih«? zasluženo.
Lestvica šeste skupine je trem1* no taka:	•
Belgija	5	11«	It	,
Španija	4	12	1	*■	!	j
Jugoslavija 4	1 1	2	10:	*	t
Finska	3	0 0	3	3;1"
.it,— ! .i-k.
Skupna slika Vesne in Triestine po prijateljski tekmi na novem igrišču v Sv. Križu
C
MAKS ZADNIK
3
Med Snežnikom in morjem
Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri
Taborišče bataljona je bilo na lepem kraju pod Slavnikom. Imelo pa je pomanjkljivost, da je bila voda nekaj kilometrov daleč in smo jo morali nositi. Imeli pa smo tudi vprežni voz, s katerim smo jo vozili.
Taborišče je bilo na skritem kraju, pripravnem za obrambo. Z ene strani smo ga zavarovali s stražarskim mestom, z druge pa z izvidnikom in krožno pa-trolo. V njem sta vladala vzoren red, tovarištvo m zavestna disciplina ter tišina, štab bataljona je znal organizirati živahno politično vzgojo. Komisar Padli komandir udarne čete II. Zorc jn pomočnik Bevc Sta bi-bat. IO. — «Stojan»-Ljubomir San- ja neutrudna politična delavca cin, padel 18. 3 1944 v Jelsanah ^ dobra organizatorja. posebno
med juna ko or >	Bevc je bil teoretično zelo izo-
bražen. Učil nas je teoretičnih osnov marksizma. Oba pa sta
bila zgledna tovariša. Od njih smo se politični funkcionarji mnogo naučili.
Vojaški funkcionarji: Polde Krebelj, Karel Vene, Ivan Auber, Lojze Klarič, Ivan Klun in drugi pa so ves prosti čas posvetili vojaškemu vajenju, ki nam je bilo tako potrebno Bataljon je bil kot ena sama družina. Vsi smo se v njem počutili, kolikor je bilo za tiste čase mogoče, ugodno — kot med brati. Po 19. ali 20. aprilu se je bataljon pospešeno lotil vojaških akcij na komunikacijah (proge Pulj — Divača, Kozina — Trst in cesta Reka — Trst); organiziranih je bilo mnogo uspešnih napadov na sovražne kolone in prevozna sredstva, vendar teh ne morem opisati, ker se jih osebno nisem udeleževal, saj sem se moral že čez nekaj dni vrniti v Istro.
štab bataljona je torej po 20. 4. formiral poseben udarni vod, ki so ga sicer imenovali udarna četa, toda to ni bila četa. V enoti je bil postavljen Pezdirc za komandirja, jaz pa za komisarja. Vseh nas je bilo 13. Ohranil se je seznam moštva, ki ga navajam: 1. Ivan Pezdirc, komandir, 2 Maks Zadnik, komisar; 3. Drago Drndič, vodnik, 4. Albert Rožanc, mitraljezec; 5. Miro Cetin, borec; 6. Alojz Benigar, borec; 7. Anton Race, mitraljezec; 8. Lazar Jurinčič, pomoč, mitraljezca; 9. Aldo Rolih, pomočnik mitraljezca pri A. Rožancu; 10. Alojz Grdina, borec; 11. Milan Krebelj, borec; 12. Jože Šukljan, borec in 13. Albin Miklavčič, borec. Vod je bil zelo dobro oborožen, saj je imel lahki strojnici, 4 brzostrelke, 1 polavtomatsko puško, 6 pušk in 6 pištol, precej municije in 14 ročnih bomb. štab bataljona nama je dal najboljše borce ln orožje.
S Pezdircem sva borce odpeljala v Istro. Naša naloga je bila, da uničujemo majhne fašistične patrole in razorožimo morebitne sumljive skupine partizanov, ki da se, kot je poročala okrožna izpostava OZNA za Istro 22. 4 1944, javljajo po Istri (omenjejo skupino 7). Ti «partizani» povprašujejo po aktivistih, in če koga dobe, ga ustrelijo (Raztrganci). Glavni namen naše skupine pa je bil, kot lahko sklepam iz poročila obv. oddelka pri Okrožni izpostavi OZNA za Slovensko Istro z dne 14. 4. 1944, da prepreči manjšim fašističnim skupinam
vdore v istrske vasi in zaščiti politične aktiviste in s tem omogoči nemoteno politično delo po istrskih vaseh.
- ~	—n?.-:* •'	•> ••r? 	• •••	■"■'V
Stojijo od leve na desno: 1. Leopild Zupančič, 2. Maks Tomažič, 3.
Maraš in dve tovarišici
Naša bojna skupina je ostala v Istri do 1. maja popoldne. Medtem je bila stalno v zasedah na poteh, ki vodijo iz Kopra in Dekanov v istrske vasi, toda ni imela sreče, da bi se spopadla s fašisti, ker niso nikdar prišli po tisti poti, ob kateri smo jih čakali. Le enkrat smo se bolj na daleč spopadli s fašisti. Pač pa smo v Loparju okoli 25. aprila 1944 razorožili neko divjo partizansko skupino 7 ali 8 partizanov *) in jo
*) Mitjonovo patrolo, kot jo je poimenoval M. Guček v svoji knji-
gi »Počakaj do prihodnje pomladi«.
poslali na štab bataljona v Skadanščino. Pozneje se je zalo, da je bila tista skupina povezana z okrožnim korntteG(j KPS in okrožnim odborom OF za Slovensko Istro. Pripon111', moram, da nismo nikoli vedeli, kje se zadržujejo aktlvl5,j ker je bila glede tega stroga konspiracija; zato so oni 11 lahko našli, mi pa ne njih, To je bil tudi osnovni vzrok nesporazum
Med bivanjem v Istri je bila naša bojna skupina pove*8^ s terenskimi aktivisti in z okrožno izpostavo za notranje deve. Aktivistom smo pomagali organizirati kresove za ^a. pred 27. aprilom in 1. majem in preprečevali oskrbo sovr nih postojank z živežem iz istrskih vasi.	a
Za praznik osvobodilne fronte 27. 4. in 1. maja so PrL množično zagoreli kresovi po vseh istrskih gričih. Istr^: ljudstvo, zlasti mladina se je v polni meri odzvala klicu u j «Naj ne bo griča v Istri, na katerem ne bo gorel kres»-so povsod goreli kresovi kot simboli vseljudskega upora-kale puške in bombe. Fašisti pa so iz Dekanov in Kop1*, onemoglem strahu celo noč besno streljali z vsem orotK Bilo je toliko eksplozij, da bi nepoučen opazovalec 18”y dobil vtis, da je vsa Istra ena sama fronta, čeprav m ni bilo v vsej Slovenski Istri druge partizanske enote kot 13-članske bojne skupine. Istrsko ljudstvo je enotno m8n.0. stiralo svojo privrženost osvobodilnemu boju in novi slaviji, ki je nastajala v ljudskem trpljenju in njegovem
TEŽAVE, KI SMO JIH MORALI PREMAGOVATI PRI MOBILIZACIJI
M
Pri mobilizaciji smo naleteli na mnoge težave, ki J bilo treba obvladati. V bližini postojank smo mobilizirali s«’ 0 ponoči. Pogosto nismo našli doma vseh obveznikov ali 1,1 jO našli hiš, ker nismo poznali krajev, nekateri obvezniki P8 se nam tudi izmuznili «v noč« in morali smo jih iskati.
(Nadaljevanje
sleč^
UREDNIŠTVO- 1RS7 - UL MONTEGCH1 8, U., TELEFON 934108 ln 94-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno HU0 jj četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dlnartev), letno HM) din (10(KKI starin dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega 1 |K SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 32-207, tekoč) račun pr) Narodn) bank) v Ljubljani — S01-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stuipr-a trgnvsk’ teu finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mal) oglasi * beseda — Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri #Sodet& Publicltfe Italiana« — Odgovorni urednik sianisiav	- Grum m n«ka Založništvo tržaškeea tiska. Trst
vnaprej Trst 11-5374 - Za