V Lftiblfefii, petek, 31. marca 1922. Leto II. Štev. 74. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: *• «elo leto K 240*— « pol let« K 120 — v upravi stane mesečno K 18’— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40 m Croix« in Kevue de Jeunnes« ga hudo napadata, Ihfrt i germanofil«. P. P. I. (italijanska Wteka stranka) .je zgrajena na njegovih amenih, on pa šola svoje ljudi: pošilja jih -J^istrstva in podtajništva. Socialist, t. j. P™taš določenega gospodarskega reda on j}? pa nedosežen taktik. Framasoni proti P. P. I., ker jim je vzela pod-^konservativnih« volivcev. P. P. I. je “Premenila politični obraz Italije, prevrgla n»j °*e^e S*I v parlamentu in metodično Popravlja naskok na starikavi framasonski "•Hat. Ko gledam to silno energijo, ki je v •®°Pu združena v eni roki, mi je žal, da ni-"*®jo katoličani po drugih deželah takega ’e«kopoteznega, daleč gledajočega in mojega delavca, ki se nikoli ne zmoti v Sv°jih računih. , Najbolj pa se zamišljam nad tem, ?*kšno izhodišče vedno novih idealnih sil' te ta mož. Ko drugod materializem čez-^ljebolj stori ljudi nedovzetne za velike vtore in cilje, se okoli don Sturze zbirajo Najboljše mlade moči Italije, ki jih on budi, in postavi na pravo mesto. Hudo mi je, *** ni povsodi don Sturze. povsodi don Sturze. Hi m, 25. marca 1922. R. R. talim krvi. pred okrožnim sodiščem v Prijepolju v Sandžaku začela kazenska razprava proti 23 muslimanskim kmetom iz vasi Komo-raza, ki so obtoženi, da so bili v zvezi z znanim odmetnikom - roparjem — Huseinom Boškovičem in da so mu pomagali. Obtožba se je sestavila na podlagi priznanj obtožencev v preiskovalnem zaporu. Ko so prišli obtoženci pred javno sodišče, so vsi zaporedom izjavljali, da niso imeli nikdar nikakih zvez z Boškovičem, da ničesar ne vedo o njem, razen kar se splošno govori in da so podali svoje izpovedbe le pod pritiskom grozovitega trpinčenja. A mučili niso samo osumljencev, ampak celo priče, ki so jih zaslišavali. Priča Muslič je na razpravi izpovedal, da so ga o priliki zaslišanja vrgli v zapor, kjer so mu izbili zobe. Tepli so ga »sekretar« Bajič in žandarji. Posebno kruto je ravnal z njim orožniški kapetan Aleksič, ki mu je tudi zažgal hišo I Ko so ga dovedli v zapor, je tu našel pričo Mladena Ostojič vsega v krvi. V zaporu so Musliča vrgli preko klopi in ga tepli. Pričo Vajko Karaahmetovičevo, mater dvoje malih otročičev, je sekretar Bojič na okrožnem načelstvu pretepal z razpletenim bičem in zahteval, naj prizna, da je njen mož dobival bombe od Mladena Ostojiča. Vsled neznosnega mučenja, je priznala, kar so zahtevali, dasi je bila gola laž. — Priča Salko Karahmetovič izpove, da so ga sekretar Bajič, inšpektor Todorovič in kapetan Aleksič v zaporu neusmiljeno pretepali. Okrožni načelnik mu je prebil nogo, a v sekretarjevi uradni sobi so mu izbili dva zoba in ga pretepli z žilami. Strašne stvari je izpovedal kot priča Mladen Ostojič. Po ukazu načelnika Peru-mičiča in inšpektorja Todoroviča so mu pod nohte zabodli igle! Ko je bil že ves oblit s krvjo, so ga silili: »Priznaj, pri-nzajk A Ostojič ni ničesar vedel in ni mogel ničesar priznati. Začeli z ncva neusmiljeno biti po njem, dokler se ni onesvestil. Ko se je zavedel, je bil v kleti. Tu so ga slekli, privezali na klop in kapitan Aleksič mu je z lastno roko naštel 50 udarcev. Ker tudi sedaj ni priznal, kar so zahtevali od njega, so hodili po njem, ga vlačili za noge sem in tja, končno so pa prinesli lesene lešče in mu zagrozili, da mu bodo nek del telesa tako dolgo stiskali, da bo priznal. Tedaj je Otsojic omagal in priznal laž. Bil je tako izmučen, da ni mogel več govoriti, nakar so ga odnesli, a inspetkor in načelnik sta naročala, naj poskrbe za to, da za Ostojičevo smrt, ako bi umrl, nihče ne izve. Toliko poročilo v >Naši Pravdic. Mi kličemo vso našo javnost, naj sodi, ali je režim, ki je v svojo obrambo uvedel taka sredstva, vreden, da le še en dan dalje živi. Doli s skrunilci jugoslovanksega imena, doli z režimom krvi! Ta režim je sramota za Jugoslavijo in največja nevarnost za obstoj države same! Vprašanie socializacije premega sia čeSfeem. Strahote srednjeveških ječ in mučilišč, katerih smo mislili, da so za vedno poko-P?Qe> vstajajo v naši državi pod režimom, jr 6i prisvaja naslov demokratičnega in ^Pfednega. Vrste se sramotni, umetno ^Pfizorjeni politični procesi, v katerih pri-Jajo na dan nezaslišane stvari, ki pričajo si Pr°Padu vsakega pravnega in človečan-, ega pojmovanja med stražarji zakonov ugj^konitosti. Mučenja in batinanja poli-kS obtožencev so na dnevnem redu. A .j* Prihaja na dan sedaj v prijepolskem Dri>0 ravnanju z osumljenci in celo s j* mora pognati kri ogorčenja v obraz ^komur, ki še ni zapadel balkanizaciji. jl « sarajevske muslimanske »Naše ®vde< posnemamo: Minolo soboto se je Praga, 30. marca. Socializacijski odsek premogovnega sveta je imel te dni sejo, na kateri je razpravljal o dr. Engliševem načrtu za sindikaliziranje premogovnikov. Seja je bila mestoma zelo viharna. Zastopniki industrij, ki konsumirajo premog in zastopniki velikih karteliranih premogovnikov so se brezpogojno izrekli proti vsakemu omejevanju zasebnega podjetništva in za popolno osvobojenje premogovne trgovine. Pri tem so se posebno sklicevali na neuspehe sindikaliziranja v Nemčiji. Zastopnik rudarskega delavstva dr. Pohl je izjavil, da je dr. Engli-šev zakonski načrt sprejemljiv kot temelj za pogajanja, kot prva stopnja do socializacije. Svobodna trgovina po vojni ni več mogoča in bi bila na korist le velikim karteliranim premogovnikom, ki proizvajajo prvovrstni premog, dočim bi manjše in slabše premogovnike uničila. Rudarsko delavstvo zato svobdono trgovino odklanja in zahteva, da imej država vpliv na produkcijo naravnih zakladov in da se s prisilnimi odredbami zavarujejo interesi splošnosti. Govornik predlaga, naj se ustanovita dva premogovna sindikata: eden za črni premog, drugi za rujavi premog, oba pa naj združuje skupna centrala. Rudniki, ki se tudi na ta način ne bi mogli držati, naj se odškodujejo in zapro. Sindikati naj bodo izključno razdelitveni organi, ki jim bodi poverjena razdelitev dobička in socializacija, sestavljeni iz zastopnikov podjetnikov, rudarjev, nameščencev in konsumentov. Izvoli naj se komisija za izdelavo podrobnega sindikalnega načrta in začno naj se takoj priprave za ustanovitev sindikatov. Temu predlogu sta se pridružila tudi ostala dva zastopnika rudarjev. Zastopnik železniške uprave in zastopnik malih konsumentov sta se omejila na čakalno stališče. Zastopniki industrijskih delavcev, delavcev premogovne trgovine, strokovnjakov in nameščencev v rudarskih podjetjih se razprave sploh niso udeležili. Nazadnje je strastno nastopil zastopnik Zveze industrijcev generalni ravnatelj dr. F. Heller, ki je odklonil vsako delitev dobička in vsako sin-dikalizacijo. Podal je predlog: >Socaliza-cijski odsek premogovnega sveta, ki je v svoji IV. seji temeljito pretresel vprašanje o ustanovitvi prisilnih sindikatov, upeljave teh sindikatov nikakor ne priporoča.« Predlog je bil z 10 proti 6 glasovom sprejet. Razsodba preti Irioiv režiš«. Sarajevo, 31. marca. (Izv.) Iz Prije-polja poročajo, da je bila v znanem procesu včeraj izrečena sodba, in sicer je bilo 24 obtožencev oproščenih, ker se je dognala njih nedolžnost. (Kdo bo sedaj kaznoval mučitelje nedolžnih ljudi? Op. ur.) Jusuf Ajanovič in sedem drugih je bilo obsojenih po 3 leta, 1 na dve leti ječe. ^Politični dogodki. + Naš parlament. Na včerajšnji seji parlamenta so različni ministri odgovarjali na različne interpelacije. To je vse >delo«. + Dr. Savnik zmagal. Po najnovejših poročilih finančni minister dr. Kumanudi pod pritiskom javnosti ni samo opustil svoje namere, naprtiti dr. Savniku disciplinarno preiskavo, marveč se je prepričal o njegovem korektnem postopanju in o pravilnem tolmačenju tozadevnih zak. določil. Uradniki bodo torej dobili svoje doklade, dr. Kumanudi pa je dobil že pred 1. aprilom — dolg nos. -j- Vlada za generala Žečevica. General Žečevič, katerega je opozicija obtožila malomarnosti in brezbrižnosti pri vpoklicu lanskih novincev v vojaško službo, vsled česar je umrlo 300 mladeničev, 6000 pa nevarno obolelo, je radikal in navdušen pristaš »bele roke«. Kot tak uživa seveda vso zaslombo politične moči radikalne stranke, še posebej pa vsestransko varstvo njenega načelnika Nikola Pasica. Čisto nasprotni učinek dela Žecevi-čeva afera seveda pri demokratih, ki so kot »črnorokci« smrtni sovražniki radikalov in »beloročnec soldateske. Zato je obtožba generala Žečeviča demokratom dobrodošla in simpatična, radikalom pa mučna in sitna. Seveda bodo demokratje iz strahu pred vladno krizo glasovali proti obtožbi, ki jim je sicer zelo dobrodošla. General Žečevič bo prost, vlada je prevzela odgovornost, mrličev pa ne bo nihče več obudil k življenju. + Kako se trosi državni danar. Parlament je imel v petek zvečer zopet svojo »afero«. Afero je zakrivila neka Ružiča Žikič, doma iz Niša. Da bi dobila v Bel-gradu stanovanje, se je obrnila na skupščinskega tajnika posl Aga[onovica s prošnjo, da ji izda potrdilo, da je skupščinska uradnica. To potrdilo je dobila in na podlagi tega potrdila tudi stanovanje. Hišni gospodar pa menda ni prav verjel ^uradniškim« sposobnostim g. Ružiče in je odšel k skupščinskemu blagajniku g, Čabriču, da mu ta potrdi, če je lepa Ružiča res »uradnica«. »Pa nije,« je odgovoril osorno bradati g. Čabrič in gospodarju to tudi po- Tnnel. 12 Roman, Spital Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar. Spodaj pa, šestintrideset nadstropij globoko, je ^lovila cela vojska klobukov okoli holelskega poslopja, reporterji, agenti, mešetarji, radovedneži — v čepečem svetlobnem morju vsi brez sence, škripali v napetem pričakovanju ter upirali svoj pogled v Ofrlande luči na strehi. V mrzličavo žuborenje glasov, ** ie valovilo ob hotelu, je razločno sekalo vpitje Oroadwayskih podgan, raznašalcev časopisov: »Posebna izdajal Posebna izdaja!« »World« je bila v zadnjem momeniu izigrala svojo *Qdnjo in najboljšo karto ter prekosila vse druge liste. "•J® je vsevedna ter natančno poznala projekt, sprožen milijard, ki se zdaj pote na strehi: podmorska po-A. E. L. M.! America - Europe - Lightning - Mail. — ^eriško - evropska bliskovna postal Prav tako ka-°r se danes odpošiljajo pisma z zračnim pritiskom ? Podzemeljskih ceveh iz New Yorka v San Franco, se bodo skozi ogromne cevi, ki bi se položile a. r kabel, spuščala v Evropo. Cez Vermudo in ^z°re! V ireh urah! (Kakor se vidi, je »World« Alla-°v° Pol točno ugotovila.) . Cei0 najbolj mirni živci tu zgoraj se niso mogli >resti vpliva ulične mrzličnosti, vrvenja in bleska in J°čine newyorške. čimdalje so čakali, tem bolj se H ve^ man* razbur)al; >c PŠeničnolasi . 7V. ki se je zelo važno obnašal, otvoril zborovanje, 81 vsi oddahnili. I. l1obbY >c vihtel v r°ki brzojav ter dejal, da C. H. zelo obžaluje, da zaradi bolezni ne more go~ i °?ebno Pozdraviti. On da mu je naročil, naj jim Ustavi gospoda Allana, dolgolelnega solrudnika v Edison-Works-Limiled in iznadiielja diamantnega jekla alanita. »Tamkaj sedi!« je pokazal Hobby nanj, ki je sedel golorok v pletenem siolu poleg žene. Gospod Allan da jim ima nekaj povedati; hoče jim predložiti projekt, ki ga je C. H. Lloyd sam, kakor že vedo, imenoval za največjega in najbolj drznega vsah časov. Gospod Allan ima dovolj duha, da bo projekl izvršil, za izvršitev, pa polrebuje njihovega denarja. (K Allanu:) »Go on, Mac! — Stopi naprej, Mac!« Allan je vstal. A Hobby mu je dal znamenje, naj še hip počaka in končal, uprši pogled v brzojav: Pozabil je.,. ato si zbor osvoji Allanov načrt, se udeleži C. H. Lloyd s petindvajsetimi milijoni dolarjev. (K Allanu:} »Now, my boy! — Zdaj, dečko moj!« Allan je stopil no Hobbyjevo mesto. Nastala je soparna in tesnobna tišina. Ulica pod njimi je vrvela močneje in glasneje. Vse oči so se uprle vanj: to je torej on, ki trdi, da jim ima nekaj izrednega povedati! (Maud je v napetosli in tesnobi široko odprla usta!) Allan ni svojim poslušalcem z ničemer izrazil svojega spoštovanja. Mirno je preletel njegov pogled preko zbora, in nihče bi ne bil mogel zapaziti velikega razburjenja, ki mu je stresalo srce. To ni bila malenkost, tem risom vtakniti glavo v žrelo, in potem še to: on je imel vse zmožnosti, le govornik ni bil. Bilo je prvikrat, da je moral govoriti pred večjo izbrano družbo. Toda ko je začel, je njegov glas zvenel mirno in čisto. [ Allan je najprej omenil, da se boji, da bo zbor razočaran, ko je C. H. Lloyd njihovo pričakovanje tako podnetil. Njegov projekt se komaj more imenovati za večjega kakor Panamski prekop ali Sir Rodgerjev Palk - Slreet - Bridge, viseči most, ki veže Ceylon z Vzhodno Indijo. Projekt je, če se prav pogleda, Čislo priprost. Nato je Allan iz širokega hlačnega žepa izvlekel kredo ter na tabli, ki mu je stala za hrbtom, potegnil dve črti. To je Amerika, in to je Evropa. Obvezuje se, da lekom petnajstih let zgradi podmorski tunel, ki bi vezal obe celini, da bodo vlaki mogli iz Amerike v Evropo v štiriindvajsetih urah! To je njegov načri. V tem trenutku je zaplamtela luč fotografov, ki so otvorili svoje brzosnimanje; Allan je za hip premolknil, S ceste je udarilo zmedeno vpitje: vedeli so, da se je bitka tam gori začela. Najprej se je zdelo, kakor da Allanov projekt, ki je pomenil v zgodovini obeh svelov posebno dobo ter celo za ta tako napredni čas ni bil vsakdanji, ni napravil najmanjšega vtisa na poslušalce. Nekateri so bili celo razočarani. Zdelo se jim je, kakor da so že kdaj tuintam slišali o lem projektu, vise! je v ozračju kakor sploh mnogo projektov. In vendar bi ne bil nihče mogel o tem govoriti, da bi se mu ne smejali, pred petdesetimi — kaj pravim? — pred dvajsetimi lefi. Bili so vmes ljudje, ki so med navijanjem ure več zaslužili kakor večina ljudi v enem mesecu, bili so med njimi ljudje, ki bi ne trenili z očmi, če bi se zemlja jutri kot bomba razletela v zrak, loda med njimi ni bilo nikogar, ki bi dovolil, da ga kdo dolgočasi. In tega so se vsi najbolj bali, kajti, pri moji veri, C. H. Lloyd se lahko ludi enkral zmotil Možno je bilo, da bi la dečko izvlekel iz prahu kje kakšno staro kramo, na primer, da bi hotel namočili Saharo in jo obdelati, ali kaj drugega. Njegov projekt vsaj dolgočasen ni bil. To je bilo že mnogo. Posebno so si oddahnili samotarji in mol-čečneži. Dalje.} trdil. Zaradi dveh nasprotnih si »uverenj« (potrdil) je interpeliral posl. Miletič spup-ščinskega predsednika g. Ribarja, kako je to mogoče, da je posl. Agatonovič potrdil J Ružiči, da je uradnica. Predsednik dr. Ri- 1 bar je pri tej priliki prišel v tako neprijeten položaj, da ie smatral za najboljše, če pove resnico. In povedal je, da so razni poslanci vedno z vso silo pritiskali nanj, naj sprejme tega ali onega študenta v skupščini »v službo« za pisarja ali kaj podobnega. Sprejetih je bilo visoko število, obeta pa, da bo odpustil iz službe vse, ki nič ne delajo. — Različnih »štipendistov«, ki so prejemali in še prejemajo iz skupščinske blagajne po nekaj sto dinarjev mesečno, je bilo nekaj sto že od vsega početka in upravni odbor parlamenta je že neštetokrat »revidiral« njihov seznam. Pomagalo pa vse skupaj ni nič in tudi ne bo. Pri tej priliki bi vprašali le dvoje: 1. Koliko Hrvatov in Slovencev je bilo deležnih spupščinskih bogatih podpor, ko vendar skupščina prejema denar jz tiste blagajne, v katero se scejajo davki tudi iz Hrvatske in Slovenije? 2. Zakaj se vsi podpore res potrebni dijaki ne koncentrirajo v ministrstvo za prosveto, ki naj bi bilo edino merodajno za določitev podpor in štipendij in zakaj se za srbske dijake odpirajo še posebni viri, ki drugim niso dostopni? Kaj Kristana najbolj boli. Na včerajšnji seji parlamenta je minister odgovarjal na interpelacijo radi slučaja Velj-koviča, ki je prestopil brez potnega dovoljenja grško mejo, kjer je bil aretiran od in od grških oblasti neusmiljeno pretepen. Nekateri listi so poročali, da je bil imenovani prebatinan od jugoslovanskih stražarjev, kar pa ni res. To interpelacijo je podpisal poleg Divača tudi Etbin Kristan, ki je izjavil, da je storil to samo radi tega, da se opere, vlada in da se dokaže lažnjivost nekih časopisnih poročil. Etbina Kristana je torej najbolj bodel v oči očitek, da so batine na dnevnem redu samo pri — nas. Zato je stavil interpelacijo, iz katere je razvidno, da so batine v navadi tudi na — Grškem. Na razliko mcž v svoji centralistični vzhičenosti ni pomislil. Pri nas balinajo namreč svoje sodržavljane, na Grškem — pa tuje. f ■ ---------------------------- — MLADINSKA AKADEMIJA, ki jo je JOZ dne 5. marca uprizorila, se v nedeljo 2. aprila ob 4. uri pop. ponovi v Ljudskem domu. — Spored je isti, samo da nastopi še br. Nardžič s svojo orlovsko pošto. — Vstopnice se dobivajo v soboto jli nedeljo v Ljudskem domu v pisarni 0. P. JDnevni dogodki. — Draginjske doklade se izplačajo. Finančna delegacija objavlja uradno: Na osnovi naknadno došlega pooblastila gospoda finančnega ministra se bodo izplačale v Sloveniji povišane draginjske dnevnice 1. dne aprila s polnim prvotno nakazanim zneskom, t. j. za ves april in polovica diference za dobo od januarja do inkl. marca t. 1. ali za 45 dni. Protivna odredba od 29. t. m. je preklicana. — Odpor je vendarle pomagal. — Umrl je v Kamniku duhovni svetnik in župnik v p. Janez N. Kiju n. Letos bi bil obhajal zlato sv. mašo. Naj v miru počiva! — Umrl je v mariborski bolnišnici bivši štabni zdravnik dr. Ivan Turšič. Ob začetku svetovne vojne je bil dr. Turšič ovaden, da je ob novačenju nagovarjal rekrute, naj ne gredo na vojno. Ovadba se je izkazala kot neresnična, nakar je dr. Turšič služboval v taborišču Strnišče. Po prevratu je deloval kot zdravstveni referent pri obmejnem poveljstvu, kasneje se je razočaran umaknil v zasebno prakso. Bil je blag značaj in izvrsten zdravnik. Bog mu bodi plačnik! — Starka kovinarjev tovarne Westen y Celju. Delastvo tovarne Westen je stopilo v stavko. Podjetnik je odpustil 4 zaupnike in na spomenico delavstva ni odgovoril. To je pognalo delavstvo v stavko. Delavstvo pogumno in solidarno vztraja vkljub vi era poskusom podjetnika, zanesti med delavstvo razdor. Uporablja razna sredstva. Tako si je izmislil, če delavstvo ne bo šlo na delo, da bo dal vsem knjižice. Go pod Westen, imenitno ste pogrun-tali! Kdaj smo že rekli, da so knjižice delavstvu nepotrebne. Sliši se tudi, da je podjetnik obljubil mojstrom vsakemu po 1.000 K, če pripelje enega kvalificiranega delavca v tovarno. Povemo pa, da je delavstvo solidarno, četudi je organizirano v dveh organizacijah, in da bo tudi neorganizirano delavstvo vztrajalo ter z organizacijo zmagalo. —- Naš listek. Včeraj se je po neljubi pomoti v tiskarni zgodilo, da je bil listek zamešan in velik del izpuščen. To v današnjem liriku popravljamo. — .dor hoče s?. Antona P. počastiti, tega ve! kega Čudodelca in mu pomagati do novih zvonov, naj pride cvetno nedeljo 9. aprila ob pol 8 zvečer v njegovo cerkev n; Viču nosi n šal cerkveni koncert. ,Tega priredi pevski odsek K. sl. prosv. društva na Viču, ki je obenem cerkveni pevski zbor. Vspored je izbran in mnogovrsten, objavimo ga drugi teden. Sodeluje g. stolni kap. St. Premrl in orkester Dravske divizije. Obljubljeno je tudi sodelovanje odličnega pevskega umetnika. Vstopnice se že dobe v župnišču na Viču. — Še ena dobra! Današnja >Jugoslavija« poroča: Poslance vseh klubov opozarjamo na »porodiškk škandal, da je postal načelnik sekvestracijkega oddelka v Sloveniji neki Kcsta Ristič, ki ga celjsko državno pravdništvo preganja radi delikatnega zločina v Petrovčah. Ko je prišla iz Belgrada prva vest o tem imenovanju, smo jo smatrali za hudomušno zafrkacijo, ali mož je res prispel v Ljubljano in prevzel svoje posle. V interesu javne morale je, da vsi slovenski poslanci zahtevajo revizijo in razčiščenja mučne afere. — Kaj pa to? Iz Belgrada poročajo: Minister za prosveto je odredil, da se imajo do 25. maja t. 1. končati predavanja na vseh šolah v državi. To velja tudi za vseučilišča. Minister za prosveto je to odredil na prošnjo odbora za priprave svečanosti ob poroki kralja Aleksandra s prin-cezinjo Marijo. Izpiti pa se bodo vršili šele po končanih slavnostih. — Gotovo smo za to, da se poroka našega kralja izvrši na slovesen način, saj je še na navadni kmetski svatbi razpoloženje svečano. Da bi pa morala radi tega trpeti vsa jugoslovanska mladina na svoji vzgoji in študiju tako škodo kot jo bo, ako se bodo šole zaprle že 25. maja, je nepotrebno in s proslavo poroke nezdružljivo. Merodajni činitelji imajo na razpolago brez števila boljših načinov, da bo mladina vedela, kaj se godi, izmed katerih je eden ta, da bi imele šole ob poroki 1—3 dni prosto, pouk pa naj se nadaljuje kot je po zakonu določeno! £jub!fanski dogodki. Ij Zdravje g. Antona Komlanca se je — hvala Bogu — obrnilo na bolje. Bog daj, da bi kmalu popolnoma okreval. To mu od srca žele vsi njegovi številni prijatelji in znanci. lj Protestni shod sklicuje v nedeljo dne 2. aprila t. L ob pol 10. uri dop. v Mestnem domu v Ljubljani »Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot« proti nameravanemu razpustu invalidskih domov in proti ukinjenju pokojninske likvidature ter raznih drugih vprašanj, tičoč se vojnih žrtev. Udeležba je dolžnost za vsakega člana. — Odbor. lj Carinska Panama-afera v Ljubljani. Deželno sodišče nadaljuje preiskavo proti carinskemu inšpektorju Ačimoviču, kateri se je odpeljal v Belgrad, ne da bi bil na glavnem carinskem uradu v Ljubljani določil sebi namestnika, vsled česar glavne carinarnica v Ljubljani zdaj kar brez šefa uraduje in posluje, kar je seveda precej originalno. Iz Belgrada se je pripeljal te dni visok carinski činovnik v Ljubljano, kateri je prišel na sodišče, ki vodi preiskavo proti Ačimoviču. Tu je pokazal pooblastilo finančnega ministra dr. Kumanudija in zahteva! vpogleda v Ačimovičev kazenski spis, češ da je on pooblaščen voditi disciplinarno preiskavo proti Ačimoviču. Sodišče mu je pa naznanilo, da dokler postopanje ne bo končano, se mu kljub dr. Ku-manudijevemu pooblastilu vpogled ne dovoljuje. Nas zanima vprašanje, kaj pravzaprav dela visoki belgrajski činovnik v Ljubljani in zakaj vleče visoke dijete, ko preiskuje celo zadevo že itak sodišče popolnoma objektivno in je vsako vmešavanje v uradovanje sodišča, če tudi naročeno po dr. Kumanudiju, popolnoma nedopustno. Ači-movičeva disciplinarna oblast naj rajša poskrbi, da glavna carinarnica v Ljubljani ne bo ostala brez šefa. JCaša društva. d Ljudski oder. V nedeljo 2. aprila ob pol osmih ponovi Ljudski oder na splošno željo narodno igro s petjem »Deseti brat?. Predprodaja vstopnic se vrši na dan predstave od 9. do 12. dopoldne in od 3. popoldne naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu, I. nadstropje. Ker je zanimanje za to igro veliko, sc slavno občinstvo opozarja, naj si preskrbi vstopnice že v predprodaji. d Šentjakobska prosveta. V nodeljo, 2. aprila ob pol osmih zvečer bo skioptično predavanje: Rim in Vatikan. Slike so vse barvane in izredno lepe. Vabimo k obilni udeležbi! % Ssjja obSios&sga stseis. Včerajšnja^ Izredna seja je bila burna. Uvodoma naznani župan, da vlada ni potrdila sklepa občinskega sveta o veseličnem davku. Nato poda župan dr. Perič naslednjo izjavo « razgovoru z dr. Žerjavom: »Po svojem povratku iz Belgrada, kjer sem Interveniral o raznih občinskih zadevah, sem bil v občinski seji dne 14. marca 1922 vprašan, kaj som opravil v Belgradu. Odgovarjajoč sem podal kratko poročilo, v katerem 6em omenil, da je videti pripravljenost vlade, pomagati Ljubljani ter da sem dobil mnogo obljub. Imenoma sem navedel g. ministra Puclja, ki je brez pridržkov obljubil v stvareh svojega resora ugoditi našim opravičenim zahtevam ter me je tudi sicer podpiral pri mojih intervencijah, dalje sem omenil, da mi je g. minister Pribičevic zagotovil čimpreje izvesti podržav-ljenje mestnega liceja, in ker sem bil vprašan, kaj sem dosegel pri g. ministru Žerjavu, sem povedal, da mi je odkrito izjavil, da dokler bo na magistratu sedanja večina, ne moremo računati na njegovo pomoč. O tem sem poročal v obč. svetu. Na to poročilo je objavil minister Žerjav daljši članek, kjer sicer dejansko potrjuje istinitost mojega poročila, vendar pa trdi, da je bil pogovor privaten in da v tej obilici ne odgovarja resnici. Ugotavljam samo, da sem šel h gospodu mi-nislru Žerjavu edinole kot ministru, kot članu sedanje vlade, v svoji funkciji kot župan mesta Ljubljane, da interveniram v zadevah, ki se tičejo občine, pa nikakor ne z namenom, da sa ž njim privatno razgovariam. Moje poročilo občinskemu svetu je popolnoma resnično. Ž njim nisem objavil nikakega privatnega razgovora, nego le povedal, da sedanja večina občinskega sveta po lastni izjavi gosp. ministra Žerjava ne more računati na njegovo podporo. Jasno je, da drugače nisem mogel in smel poročati in da ima občinski svet pravico, zahtevati od mene čisto resnico. Poudarjam h koncu, da sem vršil le svojo dolžnost, da nisem govoril neresnice in prosim občinski svet, da vzame to mojo izjavo na znanje. (Ovacije županu.) Viharna razprava. O izjavi gospoda župana se je razvila zelo živahna razprava, v kateri je gosp. dr. Ravnihar zagovarjal nastop ministra dr. Žerjava. Dr. Ravniharju je odgovarjal župan, med katerega govorom je zaklical inž. Turnšek (JDS): »Sram bodi župana, ker o ministru tako govori!« Na klopeh večine je povzročil Turnškov nastop upravičeno ogorčenje, ki se je šele pomirilo, ko je izjavil župan: »Inž. Turnška sem poklical k redu, kar pa se tiče njegovih besedi, se bova zunaj pogovorila.« Župan je nato še rekel: »Šel sem k ministru Žerjavu kot ministru. On se je tega zavedal. /Sprejemal je takrat resortne načelnike in je uradoval.« Občinski svetnik dr. Stanovnik je nato izvajal: »Zadnje moje vprašanje ni bilo naročeno, kakor hoče to insinuirati g. dr. Ravnihar, ampak interes ljubljanskega meščanstva je zahteval, da javnost izve, odkod ovire, da sedanja večina obč. sveta ne more uspešno izvrševati svojih sklepov. Pač pa je naročen današnji nastop dr. Ravniharja, ki je v globini svojega srca gotovo prepričan, da je g. župan dr. Perič podal točno in resnično izjavo, da pa je moral danes kot mandatar JDS nastopiti za ministra dr. Žerjava. Poročilo dr. Žerjava v »Slov. Narodu« pa tudi popolnoma potrjuje resničnost Zupanove izjave in ne more spraviti s sveta dejstva, da je dr. Žerjav odrekel Ljubljani vsako pomoč, dokler bo v večini obč. sveta v Ljubljani zastopana tudi Slovenska ljudska stranka. Naša stranka zastopa načelo, da mora minister kot zastopnik ljudstva objektivno presojati obstoječe potrebe prebivalstva vseh strank in nikomur pretiti, da ne bo pomagal, ker ne pripada ministrovi stranki. Mnenje dr. Ravniharja, da je minister dr. Žerjav samo za demokrate, ni pravilno, ker po mojem trdnem prepričanju minister za socialno politiko ne sme partizansko postopati, ampak pravično in po obstoječih zakonih za vse stranke. Seveda JDS v marsičem ni sorodna drugim strankam, zato smo svoj čas doživeli, da je JDS smatrala poverjeništvo za pravosodje združljivo z odvetniškim poklicem, čemur se je naša SLS že tačas z vso odločnostjo upirala. Namen JDS je, Ljubljano izstradati, odtod famozna dr. Žerjavova izjava in odtod javno mnenje, da je JDS koruptna. (Pritrjevanje na desnici.) Dr. Puc je odgovarjal dr. Stanovniku in trdil, da je koalicija protidržavna. Obč. svetnik Kralj zakliče: »Kdo je proti državi?« Viharni klici: »Živio korupcija!« — Nastane ropot. Župan zvoni. Viharni klici dr. Pueu: »Ne boste govorili!« — Dr. Triller: je obžaloval, ker, ni župan vzel v Belgrad seboj tudi kakega zastopnika JDS. — Obč. svetnik Kocmur je izjavil: Županu sem jaz svetoval, da naj gre v Belgrad. Ko se je vrnil iz Belgrada, mi je povedal tako, kakor je poročal v občinski seji. Nasvetoval sem mu, naj o tem poroča obč. svetu, toda odgovoril je, da tega ne bo storil, ker ne mara delati hude krvi. Župan mi je rekel, da je bil Žerjav bolan, a si je pridržal važne agende. Sicer pa dr. Žerjav še danes uraduje in je pozval k sebi tudi pokrajinskega namestnika. Vprašam, ali prisega minister na kak program ali na ustavo? Zupana sem vprašal, če je bil zasebno pri dr. Žerjavu. Odgovoril mi je, da je bil uradno pri dr. Žerjavu. Si-cor pa, če bi šlo za iajno glasovanje, bi veliko gospodov na klopeh JDS glasovalo proti dr. Žerjavu z zaupnico županu. (Živahno pritrjevanje.) — Obč. svetnik Tavčar: Popolnoma se strinjam in odobravam nastop župana. Protivim se očitku z vso silo, da bi bili mi protidržavni. Prepričan sem, da je JDS največja škodljivka države. Pri nas je doma državotvornost, pri vas demokratih je pa ni! (Živahno pritrjevanje.) Izjava župana se je vzela z večino na vednost. Za medicinsko fakulteto v Ljubljani. Občinski svetnik dr. Stanovnik (SLS) je stavil sledečo resolucijo: »Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane poživlja vlado, da opusti svojo naraero okrniti ljubljansko univerzo, ker bi slovenski narod smatral ukinjenje medicinske fakultete na ljubljanski univerzi za nečuveno krivico, ki se hoče prizadejati s tem ne samo slovenskim medicincem, ampak vsemu slovenskemu ljudstvu. Univerza z vsemi fakultetami je neobhodna in živi jenska potreba slovenskega naroda. Skozi desetletja se je naš narod boril za svoj najvišji kulturni zavod, ker so mu g8 po krivici odrekali tujci v bivši državi, zato j® uverjen, da mu ga sedaj lastni bratje v lastni dr-žavi ne bodo okrnili. Z univerzo je neločljivo zvezana tudi usoda našega prestolnega mesta kot kulturnega središča Slovenije, zato občinski svet ljubljanski z vso odločnostjo protestira proti nameravani opustitvi odnosno premestitvi medicinske fakultete in poživlja viado, da našemu narodu n« krati kulturnih pravic.« Obč. svetnik dr. Pestotnik je rekel, da bo tudi JDS glasovala za resolucijo. Očital pa je, da je P° zaslugi SLS izginil deželni vseučiliški sklad, nakar mu je kratko in krepko odgovoril obč. svetnik Ogrin: Ko sem bil še član deželne likvidacijske komisije, je prišel ta fond nedotaknjen nazaj. (Klici* Čujte! Čujte!) Kje je pa zdaj, seveda ne vero (Čujte!) Podpore. Na predlog obč. svetnika Orehkt (SLS) se je po daljši razpravi dovolila Škofijskem8 društvu za vzdržavanje revnih otrok 90.000 K; 9f tisoč kron se je dovolilo tudi v podporo Domovini Mestni posredovalni urad. V mestni posred®! valni urad so bili izvoljeni: Andolšek Fran, Krall Ivan, Malgaj Tone, Moškerc Miha, Vončina VakU" tin; namestniki: Ambrožič Jos., Jeglič Janko, K08' jan Ivan, Žargaj Tomaž. — Za vodstvo posredovanemu uradu se je izbral dvorni svetnik Andolšek- Finančne zadeve. Poročal je občinski svetnik Kocmur. Odobrilo se je poročilo mestnega knji?0” vodstva o zvišanju gostaščine v svrho ustanovitve stanov, fonda, kar- bo znašalo 400.000 K. — Pobiranje gostaščine se je podaljšalo do konca 1.1922. — Odobrilo se je poročilo o komunaliziranju davke na prirastek od vrednosti nepremičnin, dalje P0" ročilo o najemu posebnega posojila 4,000.000 K ’ svrho kritja proračunskega primanjkljaja. Nova mestna ubožnica v Goričanah. Za zg?3.. bo nove mestne ubožnice v Goričanah je izjav« gospod knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič, da. je občini pripravljen odstopiti brezplačno pristavo Za adaptacijo se je dovolilo 2,000.000 K. Zavarovanje gasilcev gelde na nezgode. Spr®' jel se je predlog poročevalca Kocmurja, po katerem se zavarujejo gasilci za slučaj nezgod vsoto 20.000 K letno. Na predlog obč. svetnik* Orehka (SLS) prevzame občina tudi šišenske gasilno društvo. Osuševanje Barja. 250.000 kron se je n*t® dovolilo stavbnemu vodstvu za osuševanje Bari®-Občinski svetnik Ivan Ogrin (SLS): Mnenja se® da bi se moralo najeti 100,000.000 kron po5®" jila, da se bo že to delo dovršilo. Če se dovoli ®®* jeti tako posojilo, bo pač vlada t.udi prispeva'*-Ako se to ne zgodi, je najboljše, da dela likvidif*'. mo, kar bi bila naravnost nesreča, ker imamo zn®! inventar, potem se bo pa vse pogubilo. Župan: P®* krajinska vlada in občina sta že pred meseci st®” vili svoje predloge v Belgradu, toda odgovora ni danes. Najboljše bi bilo. če bi sklicali enketo, ki b* o tej zadevi sklepala. Neka mestna stavbna parcel* ob Martinovi cesti se je prodala Josipu Marinku. Milijonsko posojila v Ameriki. Na predlo? občinskega svetovalca Kocmurja se je storil sklep' kateri pooblašča gospoda župana, da uvede nemudoma korake za najetje posojila 100,000.000 dinarjev v dolarjih v Ameriki. Dejal je, da je župan neobvezno o tem že poizvedoval. Jelačin je nasprotoval predlogu, na kar mu je odgovoril župan-»Elektrarne nam ne bo nihče zastonj dal.« Obe-svetnik Ogrin (SLS): Najetje milijonskega posojila v Ameriki bi ne bila nobena špekulacija, k«? moramo le pričakovati, da se bo naša valuta izboljšala. . . Oddelek la socialno skrbstvo se bo na nujm' predlog občinskega svetnika Kocmurja na magistratu ustanovil. Zgradba cestnega kanala na Mirju se na predlog obč. svetnika Ogrina odda Curku. Oviranje regulacije Vrhovce ve in Bolzapflove ulice. Obč. svetnik dr. Stanovnik (SLS) je vprašal referenta stavb, odseka obč. svet. Ogrina, 5e je res veletržec Šarabon pisal pismo, da -veta za regulacijo Vrhovčeve in Ilolzapflove ulice ne odstopi drugače, kakor če se razlasti. Obč. svetnik Ogrm-Šarabon je res pisal tako pismo. Dr. Stanovnik-Prosim župana, naj bi o priliki s takimi meščank ki nagajajo občini, tudi z represalijami nastopil- Vodovod v Hradcckega vas. Občinski svetnik Kremžar (SLS) vpraša župana, kako je * zgradbo vodovoda v Hradeckega vas, kar Je občinski svet že sklenil. Župan pojasni, da je z®®® va v stavbnem uradu, ki jo rešuje. Župan je nato zaključil javno sejo. IZ TAJNE SEJE. Sklene se razpisati služba inženerja kentU® kot ravnatelja mestne plinarne. Zato se dosedanj® mu dolgoletnemu ravnatelju g. Andr. Senek®" v i č u odpove služba s polletnim rokom. Prizna ®? mu stalna mesečna pokojnina v znesku po 2500 ? mesečno, prosto stauovanje v novi stanovanjski hi“j* prosta uporaba vrta za letos in povrnitev selitveni* stroškov. Obenem se mu izreče zalivala za dolg0" letno zvesto službovanje. — Ravnatelj užitninske?* zakupa g. Peter Graselli je prosil po 40letne*1 službovanju s 1. julijem za pokoj, ki se mu dovo*1' V znak hvaležnosti in spoštovanja do prvega *®' pana ljubljanskega se mu dovoli do smrti pol®' mesečna plača, kakršno je dobival doslej. Me®’® ravnatelja užitninskega zakupa se javno razpiše. Dalje se imenujejo Mat. Rode za hranilničndP kontrolorja. Fr. T r t n i k za pis. uradnika VII. r**/ reda hranilničnih uradnikov. — Ravnatelj mestne^ knjigovodstva Iv. V o 1 c se pomakne v A kategorij-mestnih uradnikov. — Uradnikom Mestne hram1' nice se dovoli v smislu sklepa upravnega odbof* posebna nagrada s 1. aprilom. Referent je osmj obsojal postopanje oddelka trgovino in obrtii J? hoče v tem oziru izvajati novo prakso, da mor® nagrado hranilničnim uradnikom pofrjati obč. sve Ali sle že storiii svojo dolžnost? Ati ale že naročiti dnevnik Novi čas? Tovariši! Pomnite 1 List krščanskega delovnega ljudsh NOVI ČAS? je odvisen le c Vaše pomoči Vašega sodelova- ljudstva tn Vaš Usti i Rabimo stalne voznike za prevaža raznega blaga. Ponudbe z navedbo cen za 1000 kg teže, naj se naslove na L delavsko konzumno dr uš.v o v Ljubljani Kongresni trg 2. —* Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremf*f‘ Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubija0^1 Išče se tovarniški jermenar in sedlar z dobrimi spričevali o ednakoB* službovanju, kateri se razume na vsa v poštev prihajajoča dela. Ponudbe na bombaževo predilnico in tkalnico v Tržiču. Lpgr VAJENCI UKig«* ključavničarski, strugarski, livarski, zvonarski itd. s* aPSr sprejmejo. — Urejena je POSEBNA ŠOLA ZA VAJENCE -»C v kateri imajo oni, ki imajo potrebno predizobrazbo, teoretičen 'vm&gg* praktičen pouk. 1*. STROINE TOVARNE IN LIVARNE d. d. v LIUBLJAN1