SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan lg gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ia jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gid., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Štev. 280.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo lin «kspedlelja|iv ,,Katol. Tiskarni", Todnlkove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
V Ljubljani, v četrtek 6. decembra 1894.
Letnik XXII.
kar nam jasno priča izvolitev Gregorja VII. ki je bil Henriku IV. persona ingratissima: vender ga je potrdil, ker se je volitev pravilno vršila.
Obe oblasti ste ostali popolnoma samostojni v svojem delokrogu. Papeži niso nikdar trdili, da so oni poglavarji v posvetnih rečeh. Nasprotno prav jasno uč6 sami papeži. Innoeenc III.: Res ipse su-periorem in temporalibus minime recognoscat. Kralj ne prizna v posvetnih rečeh višjega nad saboj. Kakor je pa duh važneji od telesa, tako je duhovna oblast važneja od posvetne. Cerkev od Kristusa ima oblast čez vse ljudi, torej tudi čez vladarje, kateri so papežu podložni ratione peccati. Zato ima papež pravico kneze opominjati, če zaidejo na napačna pota. Innocenc III. v decretali Novit: Non intendimus judicare de feudo, cujus ad ipsum (regem) spectat, sed decernere de peccato, cujus ad nos pertinet sine dubitatione censura. Iz tega je zadosti jasno, da cerkvena oblast čez kneze ni bila posvetna, ampak duhovna. Kedor se hoče o tem bolj natanko prepričati, naj bere Hergenrifther: Katholische Kirche und christlicher Staat. Seveda so to oblast morali papeži večkrat porabiti proti despotičnim knezom in varovati narode pred nasiljem vladarjev. Papeži so sredni vek obvarovali državnega absolutizma. Zato so se k njim, kot najvišim sodnikom na zemlji, zatekali narodi, posamezniki, ko so trpeli krivico. Papežem se ima zahvaliti Angleška za svojo ustavo ob času Janeza brez zemlje in papeži so varovali Francosko pred silovitimi kralji : kakor Filip August ali Filip Lepi. Duhovna prevlada papeževa v srednjem veku torej ni bila nirodom v škodo in nesrečo. Saj so ravno v srednem veku, torej ob času papeževe prevlade bili gmotno in duševno na zelo visoki stopinji kulture. Razmerje mej duhovno in cerkveno oblastjo v srednjem veku je bilo za znanosti velikanskega
pomena. Ker je bila le ena najvišja cerkvena in ena najvišja politična oblast je bila tudi ena veda, ena lepa umetnost, eno pravo. Da niso bili papeži vzrok vojsk v srednjem veku, bomo dokazali prihodnjič.
Državni zbor.
D u n a j, 5. decembra. Inatrukcije za kurjače.
V začetku današnje seje so poslanci Ludwig in tovariši interpelovali trgovskega ministra, če li hoče izdati kake instrukcije za kurjače malih parnih kotlov.
Smrtna kazen.
Potem se je nadaljevala debata o kazenskem zakonu. Dr. Slama je zavračal očitanje, da Mladočehi s svojimi predlogi hočejo le onemogočiti nov zakon. Zakon hočejo le izboljšati, kar že to kaže, da so se tako pridno udeleževali odsekovih razprav. On je proti smrtni kazni.
Dr. F u x, ki je za njim govoril, je za smrtno kazen. Potrebna je, da se človeška družba varuje pred požigalci in roparji. Ječe se ljudje ne boje, ker se jim v zaporih bolje godi, kakor drugim delavcem.
Pacak je proti smrtni kazni. Tukaj govoriti o silobranu je le prosta fraza. Odprava smrtne kazni je zahteva liberalizma.
Pravosodni minister grof Schonbornje v obširni debati polemizujoč z raznimi govorniki zagovarjal smrtno kazen.
Njemu se čudno zdi, da nasprotniki smrtne kazni jo za tako strašno opisujejo, pa vendar zatrjujejo, da se je ljudje ne boje, da bi vsled nje storili manj hudodelstev. Glede verskih nazorov o tej stvari se on sklicuje le na to, kar je navedel učen
Zgodovina in fraze.
Kakor poroča „Narod", je g. Luka Svetec trdil na shodu zaupnih mož, da so vsled papeževe prevlade v srednjem veku nastale krvave vojske in zavladala silna popačenost, iz katere se je rodila reformacija. „SlovenecM je takoj dejal, da se tu ne zlagamo v zgodovinski resnici.
Zgodovina nam res priča, da je ona trditev napačna. Kedor hoče razumeti srednji vek, mora pred vsem dobro poznati razmerje med cerkveno in duhovno oblastjo, med papeštvom in rimskim cesarstvom. — 0 Božiča 1. 800 je papež Leon III. kronal Karola Velikega za rimskega cesarja. To dejanje je bilo največje važnosti za celi srednji vek. Papež je dal Karolu rimsko krono. Zato je imel pravico. V istem času so Bizantinci popolnoma zapustili Italijo in papež je bil samostojen vladar. On je to oblast tudi zvrševal. Karol pa ni dobil z rimsko krono dežel nekdanjega zahodnorimskega cesarstva. Krščanski knezi so dobili sicer v njem svojega glavarja (imperium mundi) ostali so pa vendar samostojni. Njegova cerkev ga je s tem pripoznala za svojega varuha ; zato je bila njegova dolžnost skrbeti za razširjanje krščanstva in podpirati cerkev v njenem delovanju. Celo krščanstvo je imelo v posvetnih rečeh za poglavarja cesarja, v duhovnih papeža. Tu je bil ideal krščanske države. Obe oblasti ste pa bili v gotovem razmerju. Papež je kronal nemške kralje za rimske cesarje in jih s tem postavil za glavarje krščanstva. Ce jih je pa on postavil, je imel gotovo tudi pravico preiskovati in določiti, če je kedo sposoben za to prevažno nalogo. Nasproti je pa imel cesar dolžnost gledati na pravilno izvolitev novega papeža in pravilno izvoljenega potrditi. Samo to praviro so imeli rimski cesarji,
LISTEK
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1895.
Kri se pretaka po telesu iz srca, iz središča. V Slovencih se pa razteka skoro največ duševne krvi, ki poišče vsak udek slovenskega naroda, od oboda. Zdi se, kakor da bi kljubovaje hoteli reči nasprotnikom : Tam, kjer mislite, da smo že zatrti, živimo še zdravi; o tem priča naša kri! In hvala Bogu, da je tako. Ne odmaknimo se niti za ped od zemlje, kjer stoji vojvodski stol, marveč utaborujmo se čim-dalje trdneje. In tak tabor je brez dvombe tudi novi dom slavne naše družbe sv. Mohorja.
Vseh knjig je izdala družba letos šest. Vrst6 se tako-le:
I. Zgodbe svetega pisma. Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. I. del: Zgodbe starega zakona. 1. snopič. S tem snopičem se prične izdavanje najsijajnejšega slovstvenega dela, katero si je naša družba začrtala v svoj program, rekli bi, da so te »Zgodbe sv. pisma" slovstveni ideal naše družbe. Smemo se ponašati SloveDci s to knjigo, in jeden vzrok, in sicer ne najmanjši našega veselja, sme biti ta, da nam poda ravno družba svetega Mohorja to knjigo in tako omogoči, da postanejo »Zgodbe" last slov. naroda. Veseli nas dalje, da je pisatelj knjige mož, ki je izmed Slovencev vzlasti vešč
i v stvari, i v pristnem poljudnem slogu, in ki ima tudi trdno voljo, podati Slovencem res kaj iz-bornega.
1.	snopič obsega 24 poglavij geneze. Za navdušeno pisanim predgovorom sledi uvod, obsegajoč važno tvarino, ki je nekako „praeambulum" k tekstu in razlaganju sv. pisma. V uvodu se nam poda pomen imena zgodb sv. pisma. Potem zvemo, kaj je sveto pismo (ta članek nam posebno ugaja). Dalje sledi razdelitev sv. pisma. Kaj spretno in zanimivo je obdelan članek, kako je prvotno pisano sv. pismo in kako so je prelagali. Za tem nam pisatelj poda katoliško načelo razlaganja sv. pisma. Sedmi članek govori o namenu in pomenu besed sv. pisma. Osmi članek poda nekaj krepkih odlomkov iz znamenite papeževe okrožnice o sv. pismu in v predzadnjem članku obravnava pisatelj o nasprotuikih sv. pisma.
Prva doba. Od začetka sveta do Mojzesa. 1. oddelek. Temelj razmerja med človekom iu Bogom je stvarjenje: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo" (Gen. 1, 1.). Mrtva narava je ustvarjena zaradi človeka, človek pa za Boga. Človek je pa z grehom preprečil namen božji, ki je bil zveličanje vseh ljudij, ali Bog da človeku zasi-jati zvezdo upanja v obljubi prihodnjega Odrešenika.
2.	oddelek. Na podlagi protoevangelija se razvija daljna zgodovina. Odrešenje zahteva priprave: vera iu življenje po vori. Vera v Boga se kaže v daritvi Abe!ovi iu v sporočilu očakov, življenje po
veri se pa javlja — negativno v tem, da mora Bog hudobijo kaznovati (Kajn).
3.	oddelek. Toda hudobija raste, ljudje morajo pomreti; le malo število ljudij (Noetova družina) obvaruje razodenje. Bog sklene s človekom zavezo. V to znamenje in, da imajo vsa ljudstva pravico do odrešenja, je ono znamenito 10. poglavje geneze, zaznamek narodov, s katerim dobe vsa ljudstva domovinski list. Kako so nastala ona ljudstva 10. poglavja, različna po izvoru iz posameznih očakov in različna po jeziku? To nam razjasni 11. poglavje. Velikanski odpad od Boga in kazen za ta odpad, to je vsebina 11. poglavja..
4.	in 5. oddelek. Bog pusti ljudstva, da hodijo svoja pota in si izbere iz Semovega rodu Abrahama, mu da obljubo prihodnjega Odrešenika, in odslej se le v tem rodu razodenje neskaljeno ohrani. To je ideja vsebine 1. snopiča.
Odveč bi bilo, opozarjati na posamezne vrline tega snopiča. Rečemo le, da bode celo delo, kakor kaže ta snopič, monumeutalno. Vse je pisano tako jednotno, živo, temeljito in izvirno, da rad dvakrat, trikrat prebereš kak odstavek. Smoter in načrt svo jega dela naznanja pisatelj v sledečih besedah : »(V zgodbah) se bom držal, kolikor se bo dalo, besed sv. pisma.
Tako bodo Mohorjani lahko rekli, da imajo
v rokah sv. pismo samo.....Razlaga je lahka,
priprosta in mislim za vsakega odraslega Slovenca
katoliški duhovnik dr. Scheicher. Na sedanjo civilizacijo se ni sklicevati, ie se pomisli na razvoj vojaštva. Položaj vseh držav je tak, da se n* more govoriti o kakem rahločutnem varovanju človeškega življenja. Tudi novodobna vzgoja ne odvračuje dovolj od hudodelstev. Minister se boji, da mnogi, z 1 a s t i zastopniki slovstva, ki potejalioni poti najdejo p o t v m 1 a-dinska srca, pozabljajo, kar je neobhodno potrebno, versko podlago. Dokler se ne bode napredek stalno, gotovo in občno vršil na tej podlagi, b o d a v s a k č a s i n v v s a k i deželi imeli več ali manj strašnih izgredov ali krvavih hudodelstev.
Na čuvstva v tacih stvareh ni gledati, temveč le na potrebo. Število smrtnih kaznij se vedno manjša. Poslednja leta sta bila slednje leto komaj dva usmrtena, v letošnjem letu še nobeden. Minister omenja jurista dr. Bergerja, ki je pisal proti smrtni kazni, a je vendar kot član vlade bil prisiljen v Dalmaciji proglasiti preki sod. Smrtna kazen sega v najstarše čase. V nekaterih državah so jo že odpravili, ali prigodilo se je, da so jo zopet morali vpeljati. Večina držav se pa še ni odločila za odpravo smrtne kazni. Minister je prepričan, da se z ohranenjem smrtne kazni prepreči mnogo hudodelstev in ohrani mnogim nedolžnim življenje, za to je pa on za-njo. Minister je obširno dokazoval, da bi Mladočehi radi novi kazenski zakon preprečili, kar že to kaže, da so glasovali proti prehodu v podrobno debato. Ko je govoril še Kaiser proti smrtni kazni, je poročevalec imel še konočno besedo. Nato je sledilo glasovanje. S 148 proti 66 glasom se je sklenilo smrtno kazen obdržati. Rešili so še potem §§ 1 do 7 kazenskega zakona in vsprejeli z nekaterimi neznatnimi premembami.
Podržavljenje notar jat a
Poslanec P e i 11 e r je stavil samostojni predlog, da se notarijat podržavi. S tem predlogom se popolnoma strinjamo, dasi ni mnogo upanja, da bi ga zbornica odobrila.
Volilna reforma.
V odseku za volilno reformo je Mladočeh B r z o r a d odgovarjal Schvvarzenbergu, da Mladočehi s tem ne nasprotujejo češkemu državnemu pravu, ako glasujejo za občno volilno pravico in niso za Schwarzenbergov predlog, da se stvar izroči deželnim zborom. Češko državno pravo državnega zbora ne pozna. Mladočeški predlog o vpeljavi občne volilne pravice velja le za čas, dokler imamo skupni državni zbor. Sicer se pa češki veleposestniki tudi sodelovali pri razširjenju volilne pravice na petakarje.
R o m a n š č u k bi bil za občno volilno pravico. Če se pa to doseči ne d&, naj se pa volilna pravica le znatno razširi in pravičneje razdele mandati mej posameznimi skupinami, pri čemer se je ozirati na število prebivalstva in pa ua davek.
umevna . . . Ogledal sem si razne knjige, premislil razlago in mnenje svetih očetov in drugih razlagalcev, pretehtal vso stvar sam, potem še le povedal, kar se mi je zdelo najbolje. Nisem se trudil, da bi razlagal različne stvari, ampak da bi bralci lahko u m e 1 i v e s p o m e n b o ž j e g a r a z o d e n j a , da bi spoznali vso moč božje besede." . . . (Str. 4.)
Pač marsikaj je v tem snopiču, pri čemur bo osupnil marsikateri bralec; ali to mu ne bo v škodo, marveč v prid, ko se bo poučil v raznih rečeh, o katerih je doslej drugače mislil v svoji priprostosti. Pri takih rečeh ravna pisatelj varno in premišljeno. V predgovoru že pravi: „Za nekatere bralce se mi ne zdi odveč prijazna prošnja. Ko bodo brali našo razlago, zadeli bodo na nekaj nenavadnih stvarij, katere jim niso bile znane. . . . Naj nikar ne sodijo prehitro I Tukaj nočemo učiti nobene stvari drugače, kakor jo uči sv. cerkev.. . (Str. 5. f. str. 37.) Da zve priprusti bralec tudi znanstvene resnice, ki so v tako tesni zvezi s poročilom geneze, namenjenim priprostemu ljudstvu, to mu more le koristiti. Ne pozabimo, da živimo v času, v katerem je zapustila veda, pred vsem realna, vseučiliščne dvorane in ozke kroge učenjakov ter prišla tudi v najširje kroge, in le prerada po ljudeh, ki niso v to poklicani. Bolje je torej, da zve ljudstvo te resnice iz take knjige, kakor so „Zgodbe", kakor da mu jih podaje posvetna veda v poljudnih spisih, morebiti celo po
S t a d n i c k i je proti občni volilni pravici in se strinja s Pininskim. Poljaki se pa morajo ozirati pri volilni reformi, da ohranijo svojo narodno posest, on je zaradi tega za sedanje volilne kurije. Za Dipanlijev predlog on ni brezpogojno. Samo za izvrševanje volilnega prava zadruge snovati, bi ne bilo dobro.
Mažarski statistični urad in du-navsko ogersko parobrodno društvo.
Iz Zagreba, 29. nov.
Naša trgovska in obrtna zbornica se je pritožila pri ogerskem statističnem uradu gled6 mažari-zacije mest in vasij na Hrvatskem posebno v onih izvestjih, ki se tičejo obrta in trgovine, ker se na ta način hrvatskej trgovini in obrtu več škoduje nego koristi, ker so zunanjemu svetu poznata hrvatska mesta le v prvotni hrvatski oblik alii pa v nemškem prevodu.
Tako ne ve zunanji trgovec, kaj pomeni Koros, dočim mu je poznato mesto Križevac ali pa nemški Kreuz. Ali kaj so dobili neki za odgovor od tega znanstvenega (?) zavoda? Prav oholo jim odgovarja predsedništvo, da so taka izvestja pisana za »izobraženo" mažarsko občinstvo, ki sploh ne pozna drugih nego samo »historičnih" mažarskih imen. Na Hrvatskem pa gotovo niso nepoznata »historična" mažarska imena mest in vasij, saj je Hrvatska vendar že celih 800 let nerazdruživi del svete krone ogerske. Ce pa zbornici ta odgovor ni po volji, naj se pa pritoži pri banu ali pa pri ogerskem ministru za trgovino.
Temu odgovoru se nobeden ne čudi, kdor ve, da je temu zavodu na čelu veliki mažarski šovinist Jekelfalu8sy, katerega Mažari drže za prvega njihovega učenjaka v statističnej znanost1, zunanji učeni svet pa prav malo ceni njegovo delovanje v tej stroki, ker on kuje statistiko po mažarskem kalupu. Tako so izvestja o narodnosti po zadnjem popisu tako netočna, da nobeden ne v4, koliko je katere narodnosti na Ogerskem, kajti na račun mažarske narodnosti so vse ostale zgubile mnogo na svojem dosedanjem številu, neverjetno pa je, da bi se bilo mažarsko pleme tako pomnožilo, da bi zdaj štelo že čez 8 milijonov duš, dočim jih je pred 10 leti bilo komaj 6 milijonov.
To ne veruje nobeden, ali zato je po mnenju mažarskem Jekelfalussj vendar le na svojem mestu. Obrtna zbornica zagrebška pa je sklenila, da hoče v obširnem dopisu poučiti ravnatelja ogerskega statističnega urada o osemstoletnej zvezi z Ogersko in o nejasnih nazorih glede historičnih mažarskih imen, ki niso bila na Hrvatskem do najnovejšega časa poznata. Pri banu in pri ministru trgovine pa se hoče zbornica pritožiti glad6 te zlorabe imen na hrvatskih tleh, kjer je po postavi dovoljen jedino hrvatski jezik.
Naša trgovska zbornica zna pa tudi prav pogumno braniti gmotne koristi ne samo na teritoriju
ljudeh, ki bi hoteli nevednost priprostega ljudstva porabiti v svoje zlobne namene."
»Besede sv. pisma sem prelagal naravnost iz ,vulgate'", pravi pisatelj na 5. strani. To prelaganje je kaj lepo in natančno; zraven pa kaže, kak zaklad imamo Slovenci v našem Wolfovem sv. pismu.
Slednjič le še nekaj besedij o slikovitem delu naših »Zgodb". Vidi se, kako skrb obrača družba v to, da okrasi primerno knjigo vseh knjig. Slike so vseskozi lepe. Mladini bodo ugajale zlasti one, ki predočujejo svetopisemske zgodbe, ker so jasne in je risarija jako pravilna. Le jedno prošnjo bi imeli do družbe. Mislimo namreč sliko na str. 59 : »Noe-tova daritev". Tu kazi lepoto oni genij, ki podpira levico Boga očeta. Zlasti če primerjamo ono žensko podobo, ki kaže na prikazen, reči moramo, da bo mladina — saj vemo, kako je ozir takih stvarij — nekako s smehljajočim dopadajenjem ogledovala sliko. Zato prosimo družbin odbor, da pazi tudi v malenkostih.
S pisateljem iskreno želimo in smo trdno prepričani, »da bodo ,Zgodbe' veliko koristile Slovencem . ..." (str. 5.).
»Dragi Slovenci! Učite se ljubiti našo nebeško vero, ki vam jo oznanja ta knjiga. Ne zaničujte pa tudi ne mile domače slovenske govorice, v kateri vam prihaja v tej kn)igi sveta beseda pred oči. Le prepričajte se, kako lepo se glasi božja beseda v slovenskem jeziku!" (Zg. sv. p str. 6.) (Dalje sledi.)
svojega delokroga, nego cele Hrvatske, če ravno se je radi tega že večkrat sprla z ogerskim ministrom trgovine, ki jej je ceM zabranil, da ne sme nič več izdajati svojega izvestja v onem obsegu, kakor je bila do zdaj navada, namreč za celo Hrvatsko, nego samo za svoj delokrog. V zadnjej sednici se je razpravljalo o prav važnej zadevi, katero je omenil zbornični član Sipus iz Siska. Znano je namreč, da se osnuje v kratkem ogersko parobrodno društvo za plovitbo po Donavi in njenih pritokih. Tako tedaj tudi za Savo. Ali društvo ne mara mnogo za to reko ter je po voznem redu eelo Sisek izpuščen. In vendar je Sisek od nekdaj tako znamenita trgovska točka za vso trgovino iz iztoka. Na ta način pa mislijo Mažari to mesto popolnoma uničiti. Pa še nekaj drugega je tukaj Mažarom na potu. Razpravlja se namreč tudi, kako bi se dala Sava vrediti od Siska do Zagreba, da bi se roba vozila tudi v Zagreb. Ne jedno ne drugo ne sme biti. Gornji del Save naj ostane zapuščen, a korist naj uživajo le Mažari. ne pa tudi Hrvati. Na milijone se potroši vsako leto na ogerske reke, na hrvatske pa niti nov-čič, in veudar mora Hrvatska plačati za to svoj del. In zdaj, ko bi se moralo pa tudi moglo storiti nekaj za Hrvatsko, ne misli vlada za tako važni trgovski mesti, kakor sta omenjeni dve, nič storiti. Zategadelj hoče trgovska zbornica opozoriti vlado ogersko na to krivico, ob jednem pa tudi odločno zahtevati, da bodo voljeni v direkcijo tega društva tudi Hrvati, kajti tudi Hrvatska bo morala žrtvovati svoj del za vzdržavanje tega društva. Javaljne pa se bode ogerska vlada ozirala na to predstavko, če se ne bode za to zadevo zavzel sabor hrvatski in domača vlada, ki vedno trdi, da jej je blagostanje zemlje prva skrb.
Zdaj naj pokaže to svojo skrb in narod jej bo zares hvaležen. Ko bi se naša vlada zares kaj ozirala na sklepe zagrebške trgovske in obrtne zbornice, mnoge važne zadeve bi so bile v zadnjem času izvele, ali tudi tukaj je v prvem redu odločilna beseda mažarskega ministra trgovine in ostalih ministrov. Kakšne volje pa so ti gospodje nasproti željam hrvatskega naroda, je le preveč poznata stvar, ki ne dela Mažarom nobene časti.
JVarodno-gospodarski odsek.
Z Dunaja, 30. nov.
Draginja mesa na Dunaju.
(Dalje).
Poleg te množine živine pa se je pripeljalo na dunajski mestni trg še mesa, in sicer:
Leta 1871 — 1,656.201 kil, 1872 — 2 580.00 kil, 1. 1880 — 12,120.479 kil, 1.1885 — 13,619.253 kil, 1. 1888 — 14,383 000 kil, 1.1889 — 14,966.025 kil, I. 1890 — 15.817.158 kil.
S temi številkami je dokazano vsem onim, ki hočejo slepiti javnost, da primanjkuje mesa, s tem, da kažejo na vedno bolj naraščajoče prebivalstvo dunajsko, da tudi ta njih razloer je ničev, ker 1.1876, prignalo se je na Dunaj 177.459 glav živine in 3,416.000 kil mesa. leta 1893, prignalo se je na Dunaj pa že 235.981 glav živine in pa 15,817.000 kil mesa.
Poleg te goveje živine in govejevega mesa pa se je dopeljalo še telečjega in ovčjega mesa ter živih telet in ovac, in sicer:
leta 1882 . . .	. 214.718	telet,	338.000 ovac.
„ 1887 . . .	. 243 334	n	177.088 „
» 1889 . . .	. 252,846	n	385.708 »
» 1890 . . .	. 253.505	ti	453.420 »
» 1891 . . .	. 236.732	H	265.142 „
» 1892 . . .	. 241.624	n	305.375 »
„ 1893 . . .	. 269.182	B	270.307 „
poleg še:			
Leta 1882 —	331.677 kil	telečjega mesa in	
76.938 kil ovčjega mesa; leta 1887 — 620.522 kil telečjega mesa in 200.902 kil ovčjega mesa; 1889 — 968.084 kil telečjega mesa in 313.282 kil ovčjega mesa; 1890 — 982.860 kil telečjega mesa 333.700 kil ovčjega mesa; 1891 — 1,049.731 kil telečjega mesa in 311.820 kil ovčjega mesa ; 1892 — 1,136.670 kil telečjega mesa in 329.676 kil ovčjega mesa; 1893 — 1,166.058 kil telečjega mesa in 307.319 kil ovčjega mesa, torej v 10 letih potrojil se je dovoz telečjega in še več ovčjega mesa.
K vsem tem pa pridejo še prašiči in prašičje meso, katerega se je na Dunaj pripeljalo in sicer : v letu 1873— 117.210 prašičev in 66 232 kilo pra-šičevega mesa ; 1883 — 330.663 prašičev in 151.630 kil prašičevega mesa; 1890 — 510.588 prašičev in 1,780.421 kil prašičevega mesa; 1891 — 546.121
prašičev in 1,693 400 kii prašičevega mesa; 1892 — 548.890 prašičev in 1,621.305 kil prasičjevega mesa; 1893 — 553.701 prašič in 2,011.475 kil prašičevega mesa, to se pravi: v dvajsetih letih se je privoz prašičev na dunajski trg več kakor počve-teril, za 20krat več pa znaša privoi prašičega mesa.
In ker sem že pri tem, da pokažem svojim rojakom, koliko mesa potrebuje dunajski želodec, naj dodam še številke o množini povžitih konj.
V 1. 1873 je pobitih ali zaklanih konj 3131; v 1. 1893 pa že pobitih ali zaklanih konj 8271!
(Koaee sledi.)
Politični pregled.
V L j u b|l j a n|i, 6. decembra.
Češko veleposestvo in vlada. Sedanja vlada baje pritiska na konservativno veleposestvo, da naj prepusti liberalnim veleposestnikom pri prihodnjih deželnozborskih volirvah 10 mandatov. To se je večkrat govorilo in dunajski dopisnik »Moskovskih Vjedomostij" je to potrdil, odličen Staročeh (menda dr. Rieger), ki ima zveze s konservativnimi veleposestniki. S stališča pravičnosti se temu ne da ugovarjati, da nemško veleposestvo dobi svoje zastopnike v deželnem zboru. V taktičnem oziru bi pa za Cehe to ne bilo ugodno. Nemci bodo le tako dolgo pripravljeni pogajati se s Cehi, dokler njih veleposestvo ni primerno zastopano v deželnem zboru. Ko pa se v tem oziru njim ustreže, pa ne bodo več marali slišati o nobeni spravi, ker nimajo ničesar več pridobiti.
Južno Tirolsko. Govori se, da se misli na to, da se italijanskemu delu Tirolske dovoli poseben deželni odbor, katerega bi pa izvolil tirolski deželni zbor. Nadalje bi se dovolil temu delu dežele še poseben deželni šolski svet in zdravstveni svet, ako italijanski poslanci pridejo v tirolski deželni zbor. Večina italijanskih listov je proti temu in zahteva popolno ločitev italijanskega dela dežele od nemškega. Prebivalstvo bi se pa najbrž vsaj za nekaj časa zadovoljilo 8 tako koncesijo. Deželni zbor se bode baje že v letošnjem zasedanju pečal s takim načrtom. Izdelal ga je baje v sporazumljenju z vlado Kathrein. Mi smo prepričani, da avtonomija južne Tirolske Avstriji ne bode v prid. Po poslednjih dogodkih na Primorskem se bi pa nam tak načrt nikakor ne zdel čuden. Italijani vse dosežejo, kar požele.
Tešenska gimnazija. Šleski Poljaki vedno odločneje zahtevajo osnovo poljske gimnazije v Te-šeuu. Govori se, da v kratkem odpošljejo na Dunaj deputacijo do cesarja, da prosi za to gimnazijo. Šleški Poljaki so se prepričali, da se na poljski klub na Dunaju nimajo zanašati in hočejo sami delovati. Upanja pač posebnega ni, da bi se ta gimnazija osnovala, kajti nemški levičarji se jej jednako upirajo, kakor slovenski gimnaziji v Celju. Za koalicijo je pa vsa stvar precej kočliiva. Ce pride stvar v tir, bodo pač poljski Poljaki morali tudi potegovati se za to gimnazijo. S tem se pa hudo zamerijo levičarjem. Stvar je vsekako sposobna precej pretresti dobre oduošaje mej koaliranci.
Sankcijo civilnega zakona hočejo ogerski liberalci izsiliti, kakor so ob svojem času izsilili, da se je ta predloga vsprejela v gospodski zbornici. Liberalci ue mislijo poprej dovoliti budgeta oziroma budgetnega provizorija, dokler se rečene cerkveno-politične predloge ne potrdijo. Vlada bode prisiljena dati ostavko, če ne dobi sankcije za omenjeno predlogo. Kaj bode pa storila nova vlada, če se pokliče. Večina jej budgeta ne bode dovolila in brez tega vladanje ne bode mogoče. Ce bi pri volitvah dobila protiliberalno večino, ni gotovo, ker bi utegnili Ko-šutovci in liberalci drug druzega podpirati pri volitvah. Liberalci se nadejajo, da v tako težavnih razmerah ne bode nikdo maral prevzeti vlade in bode krona prisiljena ustreči vladnim željam.
Kalnoky in Ogri. Mažarski listi budo napadajo grofa Kalnokyja. Dolže ga, da on zadržuje sankcijo cerkvenopolitičnih zakonov, ker bi rad vrgel Wekerlovo vlado in sploh sedanji sistem na Ogerskem. Očitajo mu, da hoče razrušiti dualizem. Napoveduje se najhujši upor proti njemu. Pred meseci, ko je bil Wekerle dal ostavko, so se širile jed-nake govorice. Tudi v delegaciji so ogerski vladni privrženci kazali malo svojo nevoljo proti vodji avstrijske vnanje politike, toda očitno se pa proti njemu niso upali postaviti. Iz pisave liberalnih mažarskih listov je posneti, da se v Budimpešti najhuje baje, da pride kaka vlada, ki se bode ozirala
tudi na Nemažare. Govori in piše se o zvezi kleri-kalizma z nemažarskimi narodnostmi.
Kossuth —- volilec. Znano je, da so v Cie-gledu bili Franca Kossutha vsprejeli mej volilce, da si tedaj še ni bil ogerski državljan. Proti temu pa. tedaj ni nikdo pravočasno ugovarjal pri eentralnem volilnem odboru, kakor zahteva zakon. Pač so pa pozneje vložili neki rekurs na kraljevo kurijo, katerega je pa ta morala zavreči, ker se na kraljevo kurijo po zakonu morejo le tisti pritoževati, ki so že ugovarjali pri centralnem volilnem odboru. To je pa morala vedeti vlada, katera je bila najela dotič-nega pritoževalca in mu preskrbela potrebne papirje. Vlada je igrala le komedijo. Sicer bi pa bila vlada sama morala se upreti nepostavnemu uvrščevanju Kossuthovemu mej volilce, pa tega ni storila, ker se je bala zamere pri skrajni levici.
Ruska carica hoče dvorno življenje urediti, kakor je na Angleškem. Posebno je ni volja živeti zaprta, temveč pojde vsak dan nekaj ur na sprehod. Tudi car je s tem zadovoljen, ker je v prijateljstvu s princem Waleskim. PeterburŠko prebivalstvo je jako veselo, da bode imelo večkrat priložnost videti carja in carico, kakor pod Aleksandrom III., ki je živel večjidel zaprt v carskih pala&ah.
Japonski mirovni pogoji obsegajo neko določbo, ki zlasti Aogliji ue bode po volji. Japonci zahtevajo, da Kitajci ž njimi sklenejo zvezo za boj in odboj proti vsakemu evropskemu vmešavanju. Za tako zvezo se pa bodo Kitajci morda dali pridobiti, ker so nasprotni vsakemu tujemu vplivu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. decembra.
(Slovenski misijon v Trstu.) Poročila raznih listov, kakor da bi tržaško namestništvo bilo samo posredovalo mej mestnim zborom in škofovskim ordi-narijatom, ni povsem resnično. Pač pa je namestništvo zahtevalo od ordinarijata, da bi bil misijon v kaki cerkvi v okolici. Škof pa niso v to privolili in ker niso dobili poroštva za vzdržavanje reda, so se umaknili sili in odpovedali misijon pri cerkvi sv. Antona. — Vsa stvar je sedaj pri osrednji vladi na Dunaju, katera je prvič neresnično poučena iz Trsta vnovič zahtevala vse dotične akte na Dunaj.
—	Dogodek ta je načeluo važen, kajti ako mestni odbor tukaj nadvlada, potem se o svobodi cerkve v Avstriji ne more več govoriti. Mi želimo, da se stvar nujno reM. da se misijon more še pravočasno vršiti pred Božičem.
(f Anton Dekleva.) Pokojnik, o katerega smrti smo včeraj poročali, je bil rojen 4. septembra leta 1816 v Malem Otoku fare Hrenovice kot sin posestnika umrlega Jožefa in še žive Marije roj. Fajdiga. Ko si je bil denarno opomogel pri carini, ni pozabil svojih ubožnih rojakov. Rojstno vas je posebno podpiral, Postojincem dal je za novo šolo 15.000 gld.
—	Bog mu daj večni mir!
(Namesto venca na grob pok. Ant. Dekleve) podaril je gosp. Alojzij P u c , nadžupnik v Hreno-vicah, zopet 10 gld. za katoliški sklad.
(f Janez Viktor Zupan) Iz Maribora: Britek udacec zadel je Slovence v Mariboru. Dne 4. t. m. je lamreč po kratki bolezni v 50. letu umrl g. J. V. Zupan, posestnik in predsednik slovanske čitalnice v Mariboru. — Blagi mož je bil danes po poludne pokopan. Za pokoj njegovo duše vršila se bo jutri sveta maša ob 1li9. uri v cerkvi oo. frančiškanov, kamor se vabijo za to priliko znanci in prijatelji. Pokojnik se je prerano za nas in za družino ločil od nas. Bil je delaven v raznih narodnih društvih in odbornik pri posojilnici. Svetila mu večna luč!
(Iz Pulja) 5. decembra : Dne 2. t. m. odplula je naša presvitla cesarica na brodu »Miramar" iz Miramara v Algier. Ker je bila pa huda burja zlasti iz Quarnera, ko so pripluli mimo Promontore vrnila se je istega dne zvečer ob 10. uri v Pulj. Vprašali so telegrafično do Ercegnova, kako je vreme, a ker se je glasilo vse nepovoljno, odpel|ala se je sinoči po železnici v Marsiljo, da potuje odondot s francoskim parnikom v Algier.
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode ponavljala priljubljena opera »Prodana nevesta", ki je na slovenskem odru dosegla največji uspeh. — Ob jednem moramo popraviti predrzno šolo neizogibnega »par-keljna" ki je včeraj že pred večerom strašil po tiskarskih omarah. Izmaknil je namreč celo vrsto iz včerajšnjega poročila ter se režal, ko je čital tiskano, da je »zbor pel točno sekstet v zadnjem
dejanju". Pisano je bilo: »zbor je pel točno, kakor navadno, a najbolj je ugajal sekstet v zadnjem dejanju". Morda parkelj danes zopet pokaže svoje parklje.
(Dar.) Neimenovana dobrotnica je društvu za ustanovitev odgojevališča zapuščenih otrok darovala 100 gld.
(Za slovensko gimnazijo v Celju) Občina Marija Gradec sklenila je v seji od 5. decembra peticijo na državni zbor za vstanovitev slovensko-nemške gimnazije v Celju.
(Imenovanje.) Sodni pristav pl. Webern v Volšberku je imenovan pristavom pri deželnem sodišču v Gradcu in avskultant K. Wilhelm pristavom v Volšperku.
(Ustanovitev gasilnega društva v Ribnici.) Do6 2. t. m. vršil se je v občinski pisarni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva, katerega je otvoril župan Jože Klun z naznanilom, da je vis. c. kr.deželna vlada za Kranjsko predložena je društvena pravila potrdila. Nato se je volil odbor, pri katerem so bili voljeni naslednji Člani: Franc P i r k e r, trgovec, stotnikom; Ivan Arko, restavrant, njegovim namestnikom ; Josip M u 11 e r e t, frizer, perovodjo ; Fran Picek, trgovec, blagajnikom; odborniki pa: Matej P a k i ž , trgovec, Janez Petek, mizar in AntonKeršič, ključarski mojster. Društvo šteje do zdaj 42 članov. Poveljstveni jezik je slovenski.
(Pletarstvo.) Naučno ministerstvo je poslalo v Ljubljano ravuatelja učilišča za pletenje košev, gospoda Jos. Karga, da izbere primeren prostor za na-saditev vrb. Sporazumno z ravnateljem tukajšnje strokovne šole se je odločil za to mestni travnik pod Tivolijem ob drsališču. Najprimernejši prostor je baje pod mestnim cvetličnjakom.
(Miklavžev večer,) katerega je priredilo konservativno obrtno društvo v Ljubljani v Hafnerjevi dvorani svojim članom vzlasti njih otrokom, je bil zelo prijeten in zanimiv. »Slavci" skrbeli so za lepo petje, govornika M. Bulovec in dr. Krek sta govorila večeru primerno ter vspodbujala obrtnike, naj se organizujejo in složno zastopajo svoje stanovske koristi, Miklavž s svojim spremstvom iz nebes in iz pekla je bil zelo častitljiv, milostiv in radodaren, angelji so bili zelo postrežljivi, skoro še bolj pa parkelj, ki pa ni imel vsled pridnosti otrok ta večer nobenega posla. — Prostorna dvorana je bila vsa polna obrtno-rokodelskih družin, ki so res v lepem krogu obhajali v občno zado*oljnost Miklavžev večer.
(Odlikovanje) Oficijal pri štajerskem deželnem knjigovodstvu g. Karol H u d a b i v n i k je bil na letošnji mednarodni razstavi v Lijonu za svoj spis odlikovan s srebrno svetinjo.
(Shrambeno poslopje deželnega muzeja'in gledališča), ki se bode, kakor so nam poroča, zidalo prihodnjo pomlad na mestnem stavbišču nasproti vilam poleg drevoreda, obdano bode z ličnim in primernim parkom, kateremu jednak se bode drugo leto zgradil tudi na nasprotni strani v obližju »Narodnega doma".
(Za novo posojilnico v Brežicah) bode v soboto 8. dec. v ondotni čitalnici, oz. v Klembasovih [prostorih ustanovni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. posvetovanje o pravilih in njih odobrenje; 2. pristop k zadrugi in podpis pravil; 3. volitev načelstva in nadzorstva; 4. nasveti. Začetek zbora je popoludne ob 3. uri. — Vabljeni so tem potom brez izjeme vsi domoljubi, ki se za stvar zanimajo, osobito č. duhovščina, gg. učitelji, posestniki, trgovci, meščani, obrtniki iu dr. Sleherno mesto na Slovenskem že ima naroden denarni zavod; slednji čas je že, da se tudi v Brežicah ustanovi. — Na delo torej, rodoljubi v Brežicah in okolici, na delo složno in vzajemno.
(Mesogledi.) V občinah Godovič in Črnivrh ter na Rakeku je logaško okrajno glavarstvo nastavilo na tukajšnji podkovski šoli izprašane mesoglede.
(Brivska zadrnga.) Na včerajšno pojasnilo glede razmer pri brivski zadrugi smo dobili danes zopet nekaj podatkov, ki nam kažejo, da je naš poročevalec v marsičem pra^o imel in da ni vse tako, kakor je bilo brati v včerajšnem pojasnilu. — Ker pa je vsa stvar že s tem pojasnjena, zalo o tem ne bodemo več pisali, pač pa želimo, da bi v brivski zadrugi vsi pomočniki v lepi slogi skrbeli za svoje stanovske koristi.
(Razpisane službe.) Mesto okrajnega sodnika v Laškem. Prošnje okrožnemu sodišču v Celju do 18ega decembra. — Služba okrajno-sodnega pristava v Radoljici. Prošnje do 17. dec. predsedništvu dež. sodišča v Ljubljani. — Mesto sluge pri okr. sodišču
na Brdu. Prošnje do 4. jan. 1895 predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Služba učitelja na jednorazrednici v Rudniku. Prošnje do 1. jan. 1895 okr. šolskemu svetu zt» ljubljansko okolico.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 25. novembra do 1. decembra je bilo v Ljubljani 13 živih in 1 mrtev rojen, umrlo jih je pa 19. Umrlo jih je 5 zajetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 za želodčnim ka-tarom, 1 vsled mrtvouda, 3 za starostno oslabelostjo, 7 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 6 tujcev in 9 iz zavodov. Zbeleli so 3 za škarlatico in 3 za davico.
(Bankovci po eden goldinar.) Vsled naredbe finančnega ministerstva z dnd 24. julija t. 1. je bilo do konca novembra pri uradnih blagajnicah zamenjanih 38,120.995. V prometu jih je bilo še 19,762.360.
Društva.
(Narodna čitalnica v Škofji Loki.) Vabilo k veselici, katero priredi narodna čitalnica v Škofji Loki v soboto, dne 8. decembra t. I. v svojih prostorih. Vspored: 1. Gledališčna predstava: a) Mutec. Veseloigra v jednem dejanju, b) Kateri bo? Prizor iz domačega življenja. 2. Komičen prizor: Jabolčna potvica. 3. Prosta zabava. — Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. — Vstopnina : Udom 15 kr., neudom 30 kr. — Z mesecem decembrom bode v čitalničnih prostorih vsak torek od 7. do 8. ure zvečer pevska vaja, ob 8. uri pa Bjour fixe". Vpeljani neudi dobro došli. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Telegrami.
Dunaj, 6. decembra. V odseku za volilno reformo so včeraj poslanci Klun, Mor-sey in Prade se izrekli za občno volilno pravico. Ker se bi pa sedaj občna volilna pravica ne dala izvesti, so se pa izrekli za predlog poslanca Dipaulija o osnovi delavskih, obrtnih in kmetijskih zbornic. Poslanec Kiirschner je načelno za osnovo nove pete volilne skupine, toda je proti temu, da se vanjo uvrste davkoplačevalci, ki plačujejo pod 5 gld. davka. Morsey je izjavil, da se vladni predlogi ne morejo vsprejeti, a on vendar upa, da se doseže sporazumljenje v blagor Avstrije.
Dunaj, 6. decembra. Včeraj je bila de-putacija državnih uradnikov pri minister-skem predsedniku Windischgratzu. da mu je uročila sklepe shoda drž. uradnikov dne 23. novembra zastran urejenja plače oziroma prošnjo za subsistenčne priklade. Ministerski predsednik je zagotavljal deputaciji zanimanje vlade za razmere uradnikov, da pa iz finančnih ozirov dosedaj ni mogla ustreči njih željam.
Peterburg, 6. decembra. Objavil je minister notranjih stvarij ukaz, v katerem se pravi, da so stundisti v cerkvenem in državnem oziru najnevarnejša sekta in se zatorej prepovedujejo njih molitveni shodi.
Pariz, 5. decembra. Po noči sta pri Coulommiersu dva tovorna vlaka vkupe trčila. Trije železniški služniki so ubiti.
Pariz, 6. decembra. Dne 19. t. m. pride Dreyfussova zadeva pred vojno sodišče.
Berolin, 5. decembra. Včeraj popoldne se je slovesno vložil sklepni kamen pri dr-žavnozborskera poslopju.
Berolin, 6. decembra. Poostrili se bodo paragrafi 111, 112, 126, 180 in 131 ka ženskega zakona in ob jednem se vpelje nov paragraf, po katerem se bodo kaznovale zarote proti obstoječemu državnemu redu.
Rim, 6. decembra. Papež je včeraj sklical kardinale Rampollo, Ledichowskega, Vicentija, Vanutellija in Galimbertija, ki so se udeležili posvetovanj v zadevi zjedinjenja vzhodnih cerkev s katoliško, da se posvetujejo o praktičnih sredstvih za izvršenje sklepov omenjenih konferenc.
Milazzo, 6. decembra. Po noči se je čutil nov potres.
Vojska mej Kitajoi in Japonoi.
London, 5. decembra. Kitajci iščejo štiri in pol odstotno posojilo, za katero bodo zastavili dohodke trgovinskih pristanišč. To posojilo se bode porabilo za odškodnino, katero bodo imeli Japonci zahtevati s pritrje-njem vlastij.
London, 6. decembra. Japonski maršal Jamagata je po došlih poročilih vsled prehudih naporov zbolel in se je moral povrniti v Japan. Pomorski kapitan Miura je imenovan portarthurskim guvernerjem.
Kobe, 6. decembra. Več tisoč vstajni-kov je pri Kongu na Južni Koreji napalo Japonce, ali so bili z velikimi zgubami odbiti. Več vodij je bilo ubitih.
Tokio, 6. decembra. General Nodzu je imenovan obolelega maršala Jamagate naslednikom.
Umrli so:
3.	decembra. Albina Valenčič, vratarjeva hči, 8 let, Se-miniške ulice 4, croup.
4.	deeembra. Kristina Škerjanc, mizarjeva hči, 8 let, Pred prulami 27, ecelampsie. — Franc Lnnder, trgovski pomočnik, 48 let, Kravja dolina 11, kap.
Tnjci.
4. decembra.
Pri Slonu: Kustyszym z Dunaja. — Landler iz Brna. — Krakar iz Kočevja. — Černy, Miiller iz Prage. — Slane, Schegula iz Novega Mesta. — Luznar iz Selc. — Hora iz Ustja. — Leder iz Gradca.
Pri Maliču: Pleischer, Dobeseh, Wikhart z Dunaja. — Deutsch iz Budimpešte. — Rumbold iz Gradca. — Oswald. Giiderer, Jaklič iz Kočevja. — Langer iz Prage.
a S	Cas	Stanje		Veter		S <~ •c ° « Jssg Sg
opazovanja		7. rakomer« v mm	toplomera po Celziju		Vreme	
5	7. n. zjut. 2. a. pop. 9. «. sveč.	736 4 737-2 738 5	-0-8 2-6 0-8	si. vzh. si. zapad brezv.	oblačno n n	000
Pri avstrijskem caru: Jerman iz Velenja. — Huter iz Kočevja.
Pri Ju&nem kolodvoru : Eisenzopf, Moser iz Trsta. — Wrann z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
8redqja temperatura 2 6'. za 1-6° nad normalom
Ekaekutivne dražbe.
Marije Juvanove iz Zagorja kupne, posestne in vžitne pravice do Milačevega posestva ondu (1805 gld.) dne 2]. dec. 1894 in 22. jan. 1895 v Litiji.
m
S
1
Lekarna Trnk6osy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
i, pu i
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 6
r ha ld ii pl. Triik6czy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6czy v Gradca.
m
98
Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo
suho, konjsko opravo in
_ usnje pri vozovih lično
(|	iflfeh in čedno, uporaba
* A	J. Bendika
v Št. Valentinu
patentovane nepremočne
masti za usnje in likalne tinkture za
usnje, maže za konje in kopita.
Vporabl.iajo vse te predmete pri 485 20—10 181 5-3 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih -prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Tammu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martineu.

Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16,
priporoča se prečast. duhovščini
v izdelovanje vsakovrstne duhovniško-civilne in duhovniške obleke,
kožuhovnatih žakljev za ogrevanje nog.
V zalogi ima tudi
storjeno obleko za gospode in dečke
zimske suknje, nepremočne havelocke, men-čikofe, ženske plašče, Jope po najnovejšem kroju izvršene, popotne kožuhe, kratke kožuhe itd.
v veliki izberi.	606 8—3
2EŠT "Vse po nizki ceni. ~£S Naročila na Izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno po poljubnem kroju. Za dobro blago jamči.
Dunajska t> o
i* z a.
Dne 6. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.	05	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	,	—	„
Avstrijska zlata renta 4%......124	„	15	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99	„	95	„
Ogerska zlata renta 4%..............123	,	85	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	97	„	95	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1047	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............396	„	80	„
London vista .....................124	,	60	,
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61	„	—	„
20 mark............12	„	20	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	91	„
Italijanski bankovci........46	„	35	„
C. kr. cekini......................5	„	87	_
Dne 5. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke !>%.... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
150 gld. 25	kr.
163 „ -	
196 „ -	
99 „	
143 „ -	
133 „ 25	
107 „ 50	
111 „ 25	
67 „ -	»
98 „ 70	
222 „ 50	
167 „ 10	
130 „ -	
98 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld. —	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	n	90	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„	70	„
St. Genois srečke, 40 gld.......71	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„	—	„
Ljubljanske srečke.........25	„	76	„
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	181	„	30	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3515	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	544	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	109	„	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....105	„	50	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................134	„	50	„

J&JT Nakup ln prodaja ' vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju
najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.

Menjarnična delniška družba
„M E R C U H"
»oHzeile it. 10 Dunaj, Mariahilfarstrasss 74 B.
Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti W naloženih tri n v n i e. m