plačana v plM^ Leto LXVEL, ŠL 206 LJubljana, sreda!12. septembra 1934 Ceaa Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje m praznike. — Inseratl do 30 pettt mt k Din 2^ do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inserati peOt vesta Din 4.-. Popust po dogovoru, taseraim davek posebej. — >Slovenski Narooc peija meseCno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo, UREDNIŠTVO IN TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ufica tt. 5 telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 4471. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L, telefon št. 6&, podrtržntea uprave. Kocenova tmca 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob koftodvors KKL Račun pri poStnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Ljudski koncerti na velesejmu Njihova moralna bilanca je nad vsako pričakovanje Ljubljana, 12. septembra. Svojevrstna privlačnost letošnjega jesenskega velesejma so bili ljudski koncerti slovenske glasbe. V prostorni in dovolj akustična dvorani paviljona »J«, kjer je bila tudi glasbena razstava Glasbene Matice, je bilo v desetih sejmskih dneh osem koncertov, na katerih so poslušalci slišali izključno skladbe starejših in mlajših slovenskih komponistov v najrazličnejših izvedbah. Xa programih vseh osmih koncertov je bilo v desetih sejmskih dneh osem koncertov, na katerih so poslušalci slišali izključno skladbe starejših in mlajših slovenskih komponistov v rajrazličnejših izvedbah. Na programih vseh osmih koncertov je bilo zastopanih 40 slovenskih skladateljev, ako štejemo med nje tudi komponiste, ki so komponirali slovenske tekste, n. pr. Prochazko, Medveda in Foerster-ja. Izvajanih je bilo skupno 91 kompozicij za orkester, solospev. moški in mešani zbor. Prvi koncert je oskrbelo Nar. žel. glasb, društvo »Sloga« z moškim zborom pod vodstvom Premica ter z godbo na pihala, ki jo je vodil Svetel. Najzanimivejše točke sporeda re#a prvega koncerta sta bili n. pr. spretno instrumenriTani dve skladbi Premrla in zbirke Božične skrivnosti — instrumentacijo je menda oskrbel Svetel — dve Čerinovi koračnici, intermezzo iz Parmove »Ksenije« ter nekaj prav lepo zapetih moških zborov s solom Premica. Na drugem koncertu je naš radio-orkester pod vodstvom svojega dirigenta Danijela Gru-ma izvajal poleg dveh Pavčičevih koračnic kar troje potpurijev slovenskih narodnih pesmi po vrsti. Enolično izobilje več ali manj gladko prirejenih Šopkov je vplivalo precej duhamorno, no. je kljub temu našlo mnogo prijetno uživajočih ljubiteljev. Izrazit umetniški značaj je imel tretji koncert, na katerem so izvajali naši priljubljeni solisti EVrmota Anton. Štrukelj, Ver-bič Milena in Petrovčič Tone s pomočjo klavirskega spremljevalca dr. Danila Svare 16 samospevov skladateljev Ravnika. Pavčiča. Medveda, Lajovica, FoersteTJa, Ipavca, Skerjanca, Osterca. Svare, Pro-chazke. Savana. Stritofa. Adamiča in Premrla. Koncert je zadovoljeval tudi naraz-vaienejša ušesa ter je spadal med najuspe- 1 lejše cele serije. Krepak uspeh je dosegel Satrnerjev zbor s cerkvenimi skladbami svojega nedavno umrlega vele zaslužnega ustanovitelja. Kompaktni, izvrstno vpeti zbor je pod vodstvom Neffata in ob spremljevanju na harmonij p. Ačka izvajal 14 Sattnerjevih Marijinih, evh ari stični h, božičnih, postnih m velikonočnih skladb ter duet iz oratorija Assumptio »Zdrava«. Koncert je imel izredno mnogo hvaležnih poslušalcev. Med najserioznejše koncerte velesejma spada koncert godal- nega orkestra Orkestralnega društva Glasb. Matice, ki ga je priredil močan društveni godalni orkester pod vodstvom L. M. Šker-janca in pri katerem smo slišali dela kar osinih slovenskih komponistov. Na sporeda je bil Saša Šantel z novo, mikavno Belokranjsko serenado v treh stavkih, Karel Jeraj z nekoliko pučinijevsko našopirjeno Zeleno dobravo. Ipavec Benjanvn s klasi-k u joči m I. stavkom svoje Serenade, Uk-mar Vilko s spretno in duhovito napisanim, krepko in drzno naprednim »Prebujenjem«, jaz z že šestnajstič izvajanim »Na gradu« iz suite »Ljubljanski akvareli« (vijolino-solo Pfeifer Leon), Premrl z živahnim, dobro zvenečim »AUegrom«, La mentaciji ter Škerjanc s širokopoteznim, jovic z iskreno »Sanjarijo« v moji instrumentaciji ter Škerjanc s Širokopoteznim, pogumno zgrajenim »Preludijem«. Orkester je zvenel odlično, vse skladbe so bile točno in vestno naštudirane. Škr-janc jih je od prve do poslednje dirigiral na pamet. Nekateri naši pevovodje morajo gledati v note še takrat, kadar njihovi pevci pojo »Mi smo pa z Nakeljna«. Prijeten, a žal. nekoliko šibko obiskan koncert je nudil oktet »Ljubljanskega Zvona«, ki je izvajal 15 skladb devetih komponistov. Bile so to umetne in narodne pesmi v prav precizni in prepričevalni izvedbi. Oktet vadi in vodi ambiciozni g. Predzadnji koncert je izvajal pomnoženi radio-orkester pod taktirko D. Gru-ma. Izvajal ie Mihevčevo uverturo »Planeti«, moje »Tr turkestanske ljubavne pesmi« ter Šantlovo »Malo suito«. Vsled prezaposlenosti orkestra je G rum zamogel imeti za koncert le eno samo vajo rn zato nekatere stvari niso šle tako gladko, kakor bi šle sicer, ako bi bilo izvajalcem na razpolago dovolj vaj. Treba pa Je razumno vpoštevati in toplo pohvaliti vehko ambicijoznost in pošteno voljo dirigenta ter orkestra. Sedijo ljudskih koncertov slovenske glasbe je zaključil včeraj pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta, opernega ravnatelja Polica..Zbor je odlično in izklesano zapel dva Gallusa, Foersterjeve »Naše gore«, mojega »Mladega junaka«. Lajovičevo »Vodica Čista se vila« ter »Napitnico«, Osterčev «Oče naš« ter pet narodnih pesmi v prireditvi Ma-rolta. Deva. Kogoja in Hubada. Poslušalstva je imel matični zbor kljub slabemu vremenu izredno mnogo, kar je seveda v najvišji meri rudi zaslužil. Moralna bilanca žal, menj materialna, teh ljudskih koncertov, je nad vsako pričakovanje ugodna in moramo vsi, komponisti, izvajalci in poslušalci *e želeti, da bodo pri vseh bodočih velesejmih zavzemali ljudski koncerti slovenske glasbe bi-~*'-pn in stalen del velesejmskih prireditev. Francoska odlikovanja naših ministrov Beograd. 11. septembra. Francoski poslanik Naggiar je opoldne obiskal v predsed-ništvu vlade predsednika vlade Uzunovica in izročil njemu ter prisotnima predsednikoma senata in Narodne skupščine dr. To-mašiću in dr. Kumanudiju, zatem ministru dvora Antiću in ministrom dr. Kojiču, dr. &u m en ko viču, dr. Gjorgjeviču, LaziČu in dr. Novaku visoka odlikovanja častne legije, s katerimi jih je odlikoval predsednik francoske republike Lebrun. Predsednik vlade Uzunovič in ostali odlikovanoj so francoskega poslanika naprosili, naj svoji vladi sporoči njihovo zahvalo za odlikovanja, ki so v zvezi z nedavnim pomembnim obiskom velikega prijatelja Jugoslavije g. Barthouja in ki »o nov dokaz prijateljstva in zavezništva -TuUo-slavijo in Francijo. Vlak trčil v avto Beograd, 11. septembra. AA. Ob 13.30 ^e na prosi Niš - Prabovo trčil tovorni vlak v vojaški kamijon- Nesreča se je pripetila pri 5.5 fcm od Niša. Štirje vojaki eo bili tbi-ti, 18 pa ranjenih. V©i so se naharjali na kamijomi. Ranjenca so prepeljali v niško vojaško bolnico, na kraj nesreče pa je odšla preiskovalna komisija, da dožene vzrok nesreče in ugotovi krivce. Podpis baltiškega pakta Ženeva, 11. septembra. w. Zunanja ministra Litve in Estonske ter igiavni delegat Letonske so danes podpisali MtiSki pakt čigar besedi^ 1 o objavljeno jutri Kakor se doznava od dobro poučene strani, pakt ne vsebuje nobene besede o načrtu vzhodnega pakta. Dve konferenci JNS Novi Sad. 11. septembra, r. Danes je biLa v Novem Sadu v veliki dvorani Trgovskega doma konferenca delegatov JNS za sreze Sento. Stari Bečej. Žabalj, Tite], Novj Sad in Zagrad. V imenu kraljevske vlade sta btb prisotna mki»tra Živojin Lazič m Stje- pan Srkurj, v imenu odbora JNS pa vež senatorjev in narodnih poslancev. Generalne-ea tajnika stranke, ki prisostvuje isrtocasno se vršečim enakim konferencam JNS v Dalmaciji, je zastopaj narodni poslanec dr. Zi-vančevič. Konferenca se je začela ob 10. in ie trajala do IS. Govorili so gg. ministra Lazic, Srkulj, dr. Živrmčevic ter nekateri senatorji in poslanci. Sledili so referati zastopnikov strankinih sreskih in občinskih organizacij. Knin, n. septembra, r. Danes se je tj vršila prva konferenca JNS v primorski banovini. Udeležili so se je srezi Benkovac, Knin, Biograd, Preko m Šibenik. V imenu vlade se je konference udeležil minister dr. Andjelinovie, v imenu glavnega odbora stranke na njen glavni tajnik dr. Albert Knatner ter številni senatorji in poslanci. Konferenca je trajala od 10. 13.30. Poleg dr. Kra-meria in ministra dr. An-djelinoviča so govorili še senator dr. Sanjan in ki dru si parlamentarci, nakar so poročali delegati ckf^nraactj JNS. Zamenjava nemških kovancev Beograd; 11. septembra. Nemfiko poslaništvo objavlja, da bo 1. oktobra odteg-njen prometu srebrni drobiž, in sicer kovanci po 3 marke, ki so prišli v promet na podlagi zakona od 20. marca 1924 In zakona od 30. avgusta L 1924. Ta drobiž je mogoče zamenjati pri blagajni nemškega poslaništva do 31. decembra 1934. Bizatrtofoski kongres v Sofiji Sofija n. septembra, AA. Četrti mednarodni kongres bizantologov je dopolđne nadaljeval delo v posameznih sekcijah, V filološki sekciji sta med drugimi preči tala svoje referate tudi jugoslovenska delegata Budimir iz Beograda in dr. Niko Zupanič iz Ljubljane, v arheološki sekciji Abramić iz Splita. Nestorovič iz Beograda m Me. sesnel iz Skopija. Obisk poljskih letalcev Beograd, 11. septembra. 6. Poljski letalci, ki so včeraj prispeli v Zemun, so davi odpotovali v Novi Sad in Kraljevo, kjer so si ogledali obe veliki letališči Z njimi 5*a potovala tudi generala Rajski* in Ne-&*% Iz Novega Sada so se vrnili na zera unsko letališče ob 16. Pozno popoldne so Vsemu gin jen emu možu je župan pripel na prsi red jogo sJo venske krone V. stopnje, a odiakovanec je naprosil g. župana, naj v njegovem imenu sporoči najsrčnejšo zahvalo Nj- Vel. kralju za odlikovanje. Ko se je odHkovanec z redom na prsiti vračal po stopnicah, so mu čestitah' vsi navzoči za v resnici zasluženo odlikovane. Naj sprejme tudi maše najiskrenejse čestitke! limnologi na Ohrida Ohridy v začetku septembra Za limnoloske kongresnike je bilo bivanje na Ohridu brez dvoma najzanimivejši dogodek vsega njihovega potovanja m raz-iskavanja po naši državi. Ohridsko jezero, ki se more po svojem živalskem in rastlinskem bogastvu, katero se po svojem sta-rinstvu popolnoma razlikuje od živalstva in rastlinja po vseh ostalih evropskih vodah, v resnici imenovati muzej živih fosilij, jhn je nudilo toliko dragocenega gradiva za opazovanje in proučevanje, da se kar niso mogli ločiti od njega Znanstveniki iz vseh krajev sveta so vršili tu svoja raziskavanja pod vodstvom beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Siniše Stankovica. Najeli so celo brodovje ribiških čolnov in so se dali odveshrti na sredo jezera. Tu je dr. Stankovič v francoskem jeziku kratko očrt al znamenitost Ohridskega jezera za znanstvena proučavanja. Ohridsko jezero šteje brez dvoma med najstarejša jezera in je nastalo davno pred ledeno dobo, v terciarni dobi, ko se je tu pogreznil svet ob dveh velikih razpokah v zemeljski skorji ter je nastalo kotlino voda napolnila. Vkljub svoji starosti pa ima ohridska kotlina mlado obliko in je jezero v polnem življenju, ker se gibanje zemeljske skorje v tem področju še ni zaustavilo in se opaža celo Še dandanes. Odtod tudi velika globina jezera, do 300 metrov. Ohridsko jezero ima v sebi svoj poseben živalski in rastlinski svet, ki izvira še iz njegove začetne dobe. Ker je popolnoma ločeno od drugih voda, je ohranilo v sebi svoje prvobitne stanovalce, kakršnih ni nikjer drugod. Dr. Stankovič je tu navajal zlasti živalstvo, ki živi v jezeru, a prav posebej neko vrsto majhnih belih, popolnoma slepih rakov, ki žive v popolni temi in velikem mrazu v nepremičnih vodah na dnu. Najzanimivejše pa je bilo po tem predavanju sledeče raziskavanje živali, ki jih j« dr. Stankovič dvignil iz jezerskega dna Tuji ribiški strokovnjaki so si potem tudi še ogledali ohridsko hidrobiolosko postajo m so tu dali razne nasvete za ri bore jo, ki je tolikega pomena za gospodarski napredek ohridskega okoliša. Riborejska postaja se nahaja na znamenitih »Biljaninh "zvcrih* in je lepo moderno enonadstropno poslopje. V pritličju se bo nahajalo drsti-Sče^za postrvi, specijaKteto Ohridskega jeki se znatno razftktrjc od posli ti v se poprikl letalci spet dvigmB nad Beograd 1 ter izvzSfh celo vrsto akrobacij in letai-akfli vaj. Zvečer je priredE. komandant general Nedič gostom na čast svečan banket. Odlikovanje Ulje Bredoviča Ljubljana, 12. septembra. NavzLic svoji častitljivi starosti, saj je že v 82. letu, je danes prišel na magistrat naš splošno spoštovani someščan Ili i a Pre-dovič ves srečen m radosten v svečani obleki. Z najprisrčnejširrri besedami ga je sprejel mestni župan g. dr. Dinko Puc ter s kratkim nagovorom poudarjal zaski^e starega občana, vso njegovo vzgledno podjetnost in pr:dnost zlasti pa njegovo napredno vednost in dobro voljo, kj jo je kazal desetletja in desetletja pri delu za napredek Ljubljane. Ljubljanskemu obrtništvu in delavstvu je s ©zidal bi izu 500 stanovanj. Obenem ie pa ustanovil po vsej državi svojo slovečo trgovino z živino. Cjo-vornik se je spominjal tudi nesreče, ki ie zadela Predovjča pri polomu Gbavne poso-jjflnice, ko se ie z tzned.Tio žilavostjo znova vzravnal m spet ustvaril novo veliko podjetje. Ob zataljučku svojega govora je župan poŽeleJ staremu gospodu še mnogo srečnb let s poudarkom, naj bi tudi njegovi potomci stopali po njegovih stopinjah- S proslave 20 letnice Slovana Pogled na tribuno med govorom predsednika g. dr. MIlana Perka drugih vodah, in gojitev zaroda, ki se bo spuščal v jezero, zgoraj pa bo laboratorij za proučavanje jezera, ki bo pod upravo m nadzorstvom beograjskega vseučilišča. Tuji znanstveniki in strokovnjaki so bili silno zadovoljni s svojim bivanjem na Ohridskem jezeru, ker so tu našli ogrom- nega in k«T najzanimivejšega gradiva za svoja raziskavanja, njihovi nasveti za našo rib ore j o na Ohridu pa so nam ravno tako zelo dragocena naknada za gostoljubnost, s katero smo jim razkazovali ta naš »naravni muzej živih fosili j«. In zagoravliaK so, da nas bodo še večkrat obiskali. Otvoritev planinske koče na Obolnem V nedeljo je bila svečano otvorjena Krjavljeva koča. — Velrko zanimanje domačinov za povzdigo Dolenjske Stična, 11. septembra. V nedeljo, 9. t. m. so otovirili Dolenjci svojo prvo planinsko kočo. Lep, solnčen dan pa le malo bučna reklama sta privabila veliko množico ljudstva na obli in goli vrh Oholega, ki je bil tega dne počaščen s tem, da je bila na robu njegovega temena slovesno otvorjena Krjavljeva koča. Dolenjska, ki je doslej vabila s svojimi naravnimi lepotami in originalnostjo svojega prebivalstva slovenskega in tujega popotnika, je šla korak naprej. Potrudila se je, da sama pokaže svetu najlepše dele svoje zemlje in da trudnemu popotniku in smučarju da, streho in nudi okrepčila prav na onih krajih, ki so radi svoje višine in težje dostopnosti najlepši. Otvoritve planinskega doma so se udeležili številni gostje iz okolice in Ljubljane. Prvi so prispeli na Obolno neutrudljivi planinci iz Litije, člani litijske podružnice SPD, ki jih je vodil delavni predsednik SPD g. Tomažin iz Litije. Z IJtijčani so prispeli tudi turisti iz šmartnega pri Litiji s svojimi odličnimi pevci pod vodstvom pevovodje g. M. Kovačiča. Iz Ljubljane sta pri-kpela zastopnika SK Polža gg. France Peit-leo in Jože Zupančič, dalje primari j dr. Pogačnik in drugi. Zelo številno je bila zastopana Stična, ki je dala pobudo in je tudi največ prispevala h gradnji planinske koče. Mladi fantje in dekleta iz Stične so z veliko požrtvovalnostjo pripravili vse potrebno za otvoritev, okrasili dom ter izvršili zadnja dela v koči. Radi svoje delavnosti so si prislužili posebno pohvalo. Poleg izletnikov iz Višnje gore, Št. Vida in Mleščevega je prisostvovalo otvoritvi koče domače prebivalstvo. Ob 11. dopoldne se je pričela formalna otoritev koče. V imenu lastnikov in graditeljev koče je pozdravil vse udeležence s planinskim pozdravom akademik g. Julij Vrbič, ter podal besedo g. Tomažinu, predsedniku SPD v Ldtiji. V svojem govoru, iz katerega je kipela ljubezen do matere narave, do slovenske zemlje in planin, je govornik orisal pomen planinstva in izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da je bila Krjavljeva koča zgrajena baš na Obolnem, naj tej najlepši točki stiškega in litijskega hribovja. Njegov govor, ki je bil govor starega ter idmealnega prijatelja in ljubitelja planin, so sprejeli poslušalci z velikim zadovoljstvom. Za njim je spregovoril v imenu SK Polža g. Jože Zupančič. Govornik je uvodoma pozdravil graditelje, ki so v tako kratkem Času postavili kočo. nato je pa govoril o pomenu planinstva in sm u carstva za Dolenjsko. Povdarfl je, da mra Dolenjska s Kr- javijevo kočo na Obolnem in smučarskin. domom pri Sv. Duhu vse pogoje za razvoj tujskega prometa. Dasiravno ne premore planin kakor Gorenjska, vendar so njena hribovita tla pozimi idealni smučarski tereni, ki privabljajo in bodo še vabili v bližnji bodočnosti na stotine turistov. Zaradi cenenega preživljanja in male oddaljenosti od Ljubljane pa bosta postali novi postojanki najbolz priljubljeni izletni in smučarski točki za Ljubljano. Pri idealnem stremljenju organizatorjev tujskega prometa na Dolenjskem pa mora sodelovati tudi domače, kmetsko prebivalstvo, ki mu edinemu služi vse prizadevanje graditeljev in organizatorjev in iz katerega so le-ti tudi izšli. Na koncu svojega govora je še povabil Stičane k sodelovanju s smučarskim klubom Polžem za povzdigo turi stike in smu-čarstva na Dolenjskem. Govorila sta še gg. Spende in Korenčan, ki je povedal nekoliko o zgodovini in pričetkih slovenskega planinstva^ Z govori je bila oficijelna otvoritev koče zaključena. Gostje so si nato ogledali kočo ter pohvalili slog njene gradnje ter praktično razdeIbo prostorov. Po otvoritvi se je vršila velika veselica. V prvih popoldanskih urah se je nabrala velika množica ljudstva, ki si je prišla ogledat dograjeni dom .V veselem razpoloženju so skupine izletnikov ugibale in določevale dan, ko se bodo zopet napotile na Obolno pod prijazni krov Krjavljeve koče. Slednji gost se je čudil izredno lepi legi koče ter krasnega razglednega položaja Obolnega. Z nedeljsko otvoritvijo je bila izročena prva dolenjska planinska koča slovenskemu smučarju in turistu. V kratkem času bo dopolnjena tudi njena notranja oprema tako, da bo mogla nuditi vse udobnost posetni-kom. S svojo bližnjo sosedo pri Sv. Duhu pa otvarja vrata turistiki in smučarstvu na Dolenjskem IV. zlet slovenjegoriškega okrožja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah V nedeljo 26. avRjsta se ie vršila pri Sv." Lenartu revija sok o tekih edinic našeea okrožja. Razen teh so se udeležili zleta tudi bratje in sestre od Sv. Marjete ob Pesnici, iz Ptuja, od 9r, Andraža v Slovenskih goricah, iz Št. Ilja in Maribora. V sprevodu, ki ee je pomikal od še tališča k ^okotekemu domu, je bilo 520 oeeb v krojih in 50 oseb v civilj z znaki. Sprevod so gledalci živa-h-no pozdravljali in iz mnogih hiš obsipavali s cvetjem. Stik sprevoda je bil na let. telovadi šču, kjer je nagovoril zbrano sokolstvo in občineftvo starosta br. dr. Milan Goriček. Zatem je Ml naerfeop. Najprej je nastopila žen. deca z vadbeno uro, nato z enako točko članstvo in naraščal skupno in slednjič moška deca. Novi način izvedbe nastopa je zbudil pri občinstvu prav živo zanimanje, zakaj zelo pestre so bile eHke, ki so jm nudile poedine točke. Gledalcu se je nazorno pokazalo, kako se dela po nadih sokolskih telovadnicah. Z« temi točkami je nastanilo članstvo z župnimi prostima vajami. K skie-pu sta nam pokazan* dve vrsti izbmneih telovadcev težke in lepo izvedene va»je na krosih in na drogu. Po telovadbi se le razvite prav lepa sokolska zabava pod velikrm senčnim šatorom- Poset prireditve ie brl prav zadovoljiv, kar nam dokazuje, da pridobiva sokoi-stvo vedno več prrjoter/ev. Ali si že član „Vodnikove drttifte"? Stran Z. o VENSKI NAROD«, đne £2. septefrAra 193* štev 200 Spominu generala Maistra Legija koroških borcev zavrača klevete proti Jugoslaviji — Odločna zahteva po zaščiti naše narodne manjšine na Koroškem Trbovlje« 10. septembra. Kljub velikim ši>ortnim prireditvam, ki so bile včeraj v Trbovljah, se je »bralo na Sv. Planini pri Trbovljah izredno veliko ljudstva, ki je prišlo od blizu in daleč, da počasti spomin našega velikega narodnega junaka, generala Rudolfa Maistra. To žalno svečanost je priredila Legija koroških borcev v Trbovljah, katere vrhovni vodja in dosmrtni častni predsednik je bil veliki pokojnik, žalni prireditvi sta prisostvovala tudi sinova našega narodnega junaka gg. Hrvoj in ini. Borut Maister, ki sta prispela iz Ljubljane. Nasa koroški legijonarji so razobesili dve državni zastavi in sicer eno v zvoniku planinske cerkve, drugo pa na bližnji lipi, poleg katere je visela tudi žalna zastava. žalna svečanost se je začela ob 10. uri s službo božjo v planinski cerkvi* ki je bila nabito polna naroda. Domači župnik g. Dreser se je v molitvi spominjal velikega pokojnika in vseh ljubih mu borcev, ki so padli ob rojstvu mlade Jugoslavije, v borbi za Bvobodo zibelke slovenstva za nas tuzni Korota n. Po masi pa je bilo na prostoru pred planinsko cerkvijo zborovanje Legije koroških borcev, katerega se je udeležilo preko 600 ljudi Uvodoma je predsednik legije, tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. Janez Jen-šterle pozdravil našega najvišjega borca, Nj. Vel. kralja, ter predlagal, da se mu posije udanostni pozdrav, kar so zboroval-ci odobrili z burnimi >živio< klici. Posdra-vll je tudi navzoča sinova pokojnega narodnega generala, nato pa je v živih besedah orisa! namen prireditve, ki je namenjena spominu našega velikega narodnega borca generala Maistra in borcev za slovensko Koroško, zlasti pa tudi našemu bednemu narodu v tužnem Korotanu, ki Je danes bolj kot kedaj preje v stiski. Nato je spregovoril tajnik legije g. Pran Straudeger. ki je v temeljito zasnovanem govoru slikal kremenite vrline generala Maistra, prav posebno pa njegove neprecenljive zasluge za naš narod In državo. Vse njegovo delovanje in stremljenje je bilo usmerjeno k edinemu cilju: svobodi in blagostanju svojega ljubljenega naroda. Da doseže ta vzvišeni narodni cilj, se ni ustrašil nobenih žrtev, ki so se zoperstavljale njegovemu delu, saj je videl na lastne oči, kako rodi to njegovo delo bogate plodove, kako narod vstaja, kako se dviga kako lomi in trga stoletne spone narodnega robstva. Kakor malokdo je bil naš veliki narodni general pripravljen na svobodo svojega naroda. Saj nam je takoj ob prevratu rešil naš Maribor ter znsigura! Jugoslaviji mejo na severu do Radgone, špilja in Dravograda, hotel pa je rešiti Jugoslaviji tudi slovensko Koroško, pa mu je ta njegov načrt onemogočila sovražna tuje diplomacija a plebiscitom. Kaj bi bilo danes, da nam general Maister ni resi] Maribora in Dravske doline? Meja bi Šla nekje preko Pohorja, dočim bi vso Dravsko dolino od Beljaka do Maribora obvladovali naši stari >prijatelji< a zapada in severa. — Vso to nevarnost je preprečil general Maister s zasedbo Maribora in Dravske doline do Dravograda. Legija koroških borcev bo zvesto izvrševala veliko narodno zapuščino svojega mrtvega vodje, kateremu Je zbrani narod zaklicai trikratni »slava«. Ko je govornik obrazložil zborovalcem cilje in namene Legije koroških borcev, je energično zavračal lazi in klevete enega dela a v "rijskega časopisja proti Jugoslaviji. Zborovala so zlasti z ogorčenjem obsodili izmišljotino nekaterih avstrijskih listov, ki so nedavno poročali, da se snuje v Trbovljah avstrijska hitlerjevska legija, ki da se vadi v orožju za vpad v Avstrijo In za odcepitev Koroške od Avstrije! Enako zavrača izmišljotine in klevete, da pri. hajajo v Trbovlje nitlerjevci, ki se organizirajo. Vse to je zlobna izmišljotina in laž, katero zborovale! najodločneje obsojajo in zavračajo ker vedo, odkod in s kakšnimi nameni se širijo proti naši državi. V drugem delu svojega govora se je tajnik Legije koroških borcev dotaknil manjšinskega šolstva v slovenski Koroški, katerega avstrijski Nemci kljub vsem mednarodnim obvezam sistematično zatirajo. Legija koroških borcev in ves naš narod zahteva samo enakopravnost, saj je avstrijsko manjšinsko šolstvo v kritičnem protislovju s širokopoteznim nemškim šolstvom v Jugoslaviji. Borba Legije koroških borcev ne bo krvava, kakor se gotovi krogi in njihovi zaščitniki v Avstriji boje. Toda jugoslovanski koroški legijonarji bomo zahtevali za naše rojake onstran Karavank iste pravice, ki Jih uživajo nemške narodne manjšine v šlrokogrudnj Jugoslaviji Legija koroških borcev in ves naš narod mora postopati po načelu »Zob za zob. goia za šolo« vse dotlej, dokler se naši narodni manjšini na slovenskem Koroškem ne bo godil» v pogledu šolstva vsaj tako kot nemški narodni manjšini v Jugoslaviji. Jugoslovenski narod pa prosijo jugosl. koroški legijonarji da jih v tej borbi za enakopravnost nemške narodne manjšine v Jugoslaviji ir slovenske narodne manjšine v Avstriji z vsemi sredstvi podpre. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta spomenica, ki bo poslana ministrskemu predsedstvu. zunanjemu ministrstvu in ministru prosvetc Jutri premiera filmske balade iz Bačke Marija v kateri igra glavno vlogo ljubka Annabella Film pom lepote, petja in glasbe. To je delo, ki ga mora vsakdo videti. ELITNI KINO MATICA _»_ iffl«WI1iri««S«BHB^ Letošnja sadna letina v dravski banovini Največ sadja bomo pridelali v severovzhodnem dehi. — Sadjarsko najbolj revna je Dolenjska z Belo Krajno Ze smo poročali, da imamo v večini okrajev naše banovine prav slabo sadno letino, Seprav je drevje spomladi prekrasno cvetelo. Iz podatkov banske uprave je razvidno, da se bo letos nabralo v vsej banovini približno 22 milijonov kilogramov jabolk ali 2.200 vagonov, kar je za naše razmere malo. saj odpade na eno rodno drevo povprečno komaj 9.5 kg. Hruške so obrodile nekaj boljše in pričakujemo, da jih bomo natrgali okroglo 8 in V* milijona kg ali #75 vaconov, t. j. povprečno na drevo približno 10.7 kg; ce5plje in slive bodo dale okroglo 4 ins/4 milijona kg ali 475 vagonov in povprečno 5.1 kij na d revo; marelice okrogk) 109.500 kg ali na drevo 5.9 kg, breskve okroglo 414.000 kg ali 5.4 kg na drevo, in orehi nekai čez milijon kg ali povprečno 5.7 kg nn drevo. Od teh množin bo srez Maribor levi breg, ki ima tudi letos dobro sadno letino, pridelal največ, namreč 38 % jabolk, 27.8 •/o hrušk, 45.5 Vo sliv in češpelj. 54.8 •/© marelic, 23 •/• brf«kev in 16.4 ■/• orehov. Na drugem mestu je srez Murska Sobota, vendar je pa že ta srez daleč za prvim arezoin, saj eadno letino predočato po istem vretoera reda le naslednji odstotki: 12.1, 5.2, 2-9, 2.3. 3.6. in 5 3 %. Edino še Maribor desni breg dosega pri jabolkih 10 6/o, pač ima pa ta srez vse otpale številke znatno boljše, zrasli pa za marelice 9.2 •/©, za breskve 10.6 Vo in za orehe 11.9 Vo. Na Četrtem mest.« je P+ui. ki pa izkazuje najvišji odstotek breskev v banovini, namreč 29.2 m nai-vižji odstotek za orehe 19-2 Še mnogo bejsi je elovenjegraški srez. ki ima le 5e 5.1 jabolk ter nič breskev in marelic- Za njim sle lita Ljutomer in Kranj, ki ima pa že le 3 jabolk, zato pa prečen hrušk, namreč 18.4 °/o. V vsem Je dosti slabši kočevski srez, nato pa slede po vrsti odstotkov slede jabolk srezi Celje, Doljna Lendava m Ivjubliana, ki ima le naslednje številke: 1.8. 4.2, 2.1. 0.9. 0.8 in 1.4 •/•. Odstotki pa-dak> se nižje, da se letina slabša po naslednjem redu: srezi Šmarje, Lažko, Logatec, Lilija. Radovljica. Gornii grad, Brežice, Kamnik, Krško, Konjice, kjer nimajo prav ni? hrušk, nadalje pa Še srez Preval je. kjer imamo samo še bedne številke najslabše letine, namreč (U, 0-2, 0.2, nič breskev in 0.3, a obupno je na Dolenjskem, kjer Novo mesto nima prav nič sliv in cespelj. Metlika je brez jabolk in hrjfik, a v črnomeljskem srezu nim*io niti jabolk, niti hrušk, niti sliv m eeSpelj in tudi nič marelic ter samo 0.1 •/• breskev in 0-1 •/• orehov. Iz teh podatkov je ravridno, da bomo pridelali največ sadja v severovzhodnem delu naše banovine, V »rezih Maribor levi in desni brec Murska Sobota m Ptjj bomo letos pridelali okroglo 70 celokupnega pridelka jabolk in bcasfca*. ter «krogk> 50 °/o vsega ostalega sadja v banovini. Nave deni srezi s erezoma Celje in Ljutomer predoČajo jedro našega sadjarstva. Srezi na severozahodnem delu banovine «o pridelali zlasti mnogo hrušk moštnic. Breskev in orehov se bogati zlasti srezi Ptjj m oba mariborska sreza, a sadjarsko najbolj revni kraji v banovini so Dolenjska z Belo Krajino. Navedene podatke objavlja banovinski referent A. Flego v eeptemberski številki >Sadjarja in vr-tnarjac. razen tega pa objavlja nova številka prekoristnega Usta tudi razpravo Aleksandra Simončiča o obcestnih nasadih ter navodila za ureditev trgovine z orehi in o zabojih m razpošiljanje sadja Ban. referent Flego je pričel objavlja+i še tudi prav potrebno in zanimivo razpravo o negovanju sadnega drevja z ozirom na izboljšanje sadne produkcije v naši banovini noleg tega pa odgovarja tudi na vprašanje kako je z oprostitvijo od neposrednega da-*-ka za parcele, ki so nanovo zasajene s sadnim dreviem. Informativno m splošno zanimivo je tudi poročilo, kako je z letošnjo sadno kupciio. dalje imamo pa opisan izlet SVD na Dol en jeko, ko so si predvsem člani podružnic iz $t Vida in Ljubljane ogledali nasade samostana v Stični, kmetijske šole na Grnvj, samostana v Pleterjah, ter ban-> vinsko drevesnico in trtnico v Leekovcu pri Krškem. Meščane še posebno opozarjamo na članek znanega vrtnarskega strokovnjaka F. Vardjana o zimski solati, razen tega je pa seveda tudi v tej številki polno zanimivega in poučnega drobiža. Delovanje protituberkuloz-oega dispanzerja v Kranju Kracri. 7. septembra. 5 govefrofjirbnhn namenom, da se v Kranj« in njegovi okolici prične sistematično voditi borba prof j etiki, se je osnoval protitnherkulozni dispanzer, ki ga vodi šef g. dr. Robert Neobaner z Golnika. Preiskave se vršijo vsak ponederjek !«i četrtek od 16. dalje. Dispanzer je pričel delovati 15- junija letos tor je bHo skupno preiskanih do 31. julija 193 oseb. Z odprto tuberkuJozo se je javilo 20. z zaprto 15, 3 so 'biLi primeri kostne tuberkuloze. Rentgenološki pregled i« bil 101, preiskav izmečkov 5, pnevroo-toraks prejema 15 bolnikov. V kolikor so mogli bolniki bit: obiskovan" na donim, se je ugotov lo. da vladajo pri teh bolnikih po večini sjlno slabe socialne razmere. V slabih stanovanj h leže bolniki skupno z ostalimi svojci brez prave fu-e skrbe. Zato ie jasno, da se taberj&u- kxa Siri zlasti v okolJci. V tej borbi je nujno potrebno, da sodelujejo vsi odločujoči činitelji in ostalo prebivalstvo, ker le na ta način bo mogoče zajeziti ta mrtvaški val. Vsa zahvala gre tistimi fci so doslej kazati toliko razumevanja, da so materialno podprli akcijo za ustanovitev dispanzerja. Hudo odgovornost nasproti prebivalstvu, zlasti nasproti delavstva pa prevzamejo nase ttiHj ki klj-ub vsem prošnjam ne vidijo potrObe to akcijo materialno podpira*. Ni namen dispanzerja samo, da p re rs kuje* temveč da se po možnosti bolniki tudi materialno podprejo. To pa ie mogoče le tedaj. Če so sredstva. V kratkem bo na razpolago tofta moderen rentgenski aparat, ki ta bo nabavil OUZD v Ljubljani. Prosimo prebivalstvo Kranja m okolice, da ▼ 3m večjem števHu pristopi h krajevna proti tuberkulozni ligi v Kranja, ki le pokretala to akcijo za ustanovitev dispanzeri*. Delo Bele Krajine in splošna pesem s Mnogo potreti, volje In malo denarja dobre Ljubljana, 7. septembra Pred leta je bila Bela Krajina deveta dežela in majhna senzacija. Kdor je bil tam onstran Gorjancev, se je e tem skoraj da pobahal in pripovedoval o Beli Krajini, kakor bi pripovedoval o Bosni ali Južni Srbiji. Nekaj tujega je bila, povsem drugačnega, kakor naša ?orenjska stran. Precej truda in dobre volte ja bilo treba, p red no eo se prvi izletniki napotili proti Semiču, Črnomljj in Metliki ter med tiste neštete hribčke, v katere s? *d vs*h *«tra^i p v«a.a zemlja navkreber in ki eo obrascena z dolgimi, ravnimi vrstami žlahtnih trt. Začetek irietništva v Beli Krajini ji bil dokaj pom pozen. Nekako tak, kakor da je U »..orjen korak zbližan ;a med Belo Kra-no -n rv^Hmi slovenskimi kraji, ki so jim dotlej Belokranjci bili tujci, a ne. kakor da je bila to le dolžnost vseh. da spoznavamo predvsem nase ljudi in nase kraje- Po dveh treh večjih izletih Bela Kraiina ni ostala pozabljena, temveč se je uresničila pri Drvein izletu postavljena prognoza: Bela krajina bo osvojila srca mnogih in mnogi bodo radi spet pohiteli čez Gorjance, kjer si bodo že pri prvem obisku pridobili mnogo gostoljubnih in iskrenih prijateljev. Lani in letos je obiskalo Belo Krajino veg tijeev, kakor dolga desetletja prej, dasi še niti danes ne izpolnjuje vseh zahtev turističnega kraja. Kraji in ljudje onstran Gorjancev pa odtehtajo primitivnost. In ravno s tem so Belokranjci popularizirali svojo deželico Ni namreč vedno povsod važno razkošje, nego ?e mnocro važnejšega, daleko-sežnejšega in trajne {sega pomena, da kraji sami pri vežejo človeka nase. ker sta tak spomin in taka vez trajnejša in trdnejša od prve. Prezreti ne smemo velikega dela, ki ga ie Bela Krajina opravila predvsem radi gostov. Ako nič drugega, je dokaz njihove čvrste in izredno močne volje že dejstvo, da sta oba najvažnejša kraja, Metlika in Črnomelj, zgradila kopališči v najtežjih časih, ko primanjkuje denarja za najnujnejše potrebe. Obe mesti sta se dobro zavedali, da je kapital, naložen v kopališča, varen :n rentabilen z materialnega in zdravstvenega stališča domačinov in gostov. Dalekosežna draga dela, razen notranje ureditve mest in nasadov, niso več potrebna, ker bi sicer Bela Krafina izgubila prav tisto, kar ji daje svojstveno obeležje, namreč preprostost in enostavnost, ki je danes v letoviščih že silno redek pojav, kar nafte srednje sloje od posameznih krajev naravnost odbija. Posebno poglanrje v tujsko prometnem delu Bele Krajine tvorijo p^zeme&e jame, ki so jih kraji bogati in ki žal zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev Se niso raziskane. Mnoge iame so izredno lepe, — najlepše morda v Še neraziskani notranjosti — ker nam to potrjujejo poročila marljivih učiteljev, ki kljub pomanjkljivim sredstvom in opremi iste raziskujejo in odkrivajo. Marsikaterem"j bi bil potreben fotografski aparat, ker bi bilo s slikami lažje vzbuditi zanimanje za nadaljnje raziskovanje, toda njegova skromna plača tega ne dovoljuje. Morda se bo našel kje mecen, ki bi najmar-ljivejšim posodil ali izključno v ta m«n*»n odstopil fotografsko kamero in s tem na- Zanimiva laiikoatletska prireditev Ljubljana, 12. septembra Na povratku iz '1 urina v Italiji, kjer so se vršile te dni lahkoatletske borbe za prvenstvo Evrope, so se ustavili v Ljubljani bolgarski in romunski lahkoatleti, ki nastopijo drevi in jutri ob 20. na razsvetljenem letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, in sicer v borbi z našimi atleti, člani Primorja in Ilirije. Nekaj atletov je prispelo že v ponedeljek, drugi pa včeraj. Med drugimi se udeleže mednarodnega lahkoatletskega mitinga naslednji: Dojčev, (Bolgarska), balkanski prvak in rekorder v skoku ob palici s 3.90 m, kakor tudi zmagovalec v desetoboju v Sofiji, Rumun Havalec, ki se je kot drugi plasiral na balkanski olimpijadi v Zagrebu v metu diska s 47.65 m. Tekmoval pa bo tudi v metu krogle in kladiva. Zanimiv bo tudi start dvakratnega maratonskega zmagovalca na olimpijadab v Atenab Rumuna Gala ter romunskega prvaka na 800 m Popovicia, ki teče okrog 2 minuti, kar je že izvrstna marka. Poleg njiju je četrti Rumun Sterian specialist v tekih na zapreka ne 200 in 400 m, a verjetno je, da bo največje zanimanje vladalo za start najboljših jugoslo venskih sprinter je v in obeh rivalov na kratke proge Bauerja iz Pančeva in Kovačiča od Primorja. Bauer je letos tekel 100 m že v 10.7, na balkanski olimpijadi je bil prvi na 100 m s časom 10.8, Kovači o pa ie bil prvak na 200 m. Z Bauerjem se je ustavil na povratku v Ljubljani tudi državni rekorder v metu krogle Kovačević. ki bo tekmoval rudi v metu diska in kopja Popoldne se bodo peljali skozi Ljubljano tudi Madžari, ki jih bo skušalo vod- praril uslugo ne le npm samim, nego v enako veliki meri tudi našemu jamarstvj sploh. Kadar bo popolnoma odkritih in v notranjost dostopnih vsaj nekaj najvažnejših in najlepših podzemskih jam, bo v tujsko prometnem pogledu storila Bela Krajina velik korak naprej. Naloga metliškega Tujsko prometnega društva bi bila, da se čez zimo resnejše zanima za to prizadevanje in se obrne na merodajne &a ev. pomoč, da bi bilo spomladi omogočeno nadaljevanje nekaterih že začetih raziskavanj. K sejam bi bilo treba povabiti tudi strokovnjake iz Ljjbljane in predvsem napraviti načrt za nekaj let napiej, po katerem bi se potem dela postopno izvrševala. Letos propaganda xa Bek> Krajino ni tako živahna, kakor lani in predlanskim-Morda je tako prav. ker preveč kričanja in hvalisanja nava In} vzbudi dvom resničnosti in upravičenosti propagande, toda vseeno ni priporočljivo isto popolnoma opustiti in jo prepustiti naključju aii dobri volji posameznika, kakor je bil to letos. Sporedno z delom naj se vodi tudi propaganda in sicer skromna, kakor so skromni belokranjski kraji. Ne sme se namreč dogoditi, da bi dveletno delo izgubilo vsako vrednost in vsak uspeh in da bi Bela Krajina bila le kakor moda, ki j« leto, dve y veljavi, a se potem nikdar več ne vrača. Tudi v tem pogledu je treba napraviti podroben načrt in propagando usmeriti tudi proti hrvaškim krajem in Zagrebu, ki morejo imeti za lepote in zanimivosti Bele Krajine prav toliko zanimanja, kolikor ga ima Ljubljana. Razjmljivo je sicer, da je bilo v tem pogledu letos precej pomanjkljivosti, ker so Belo Krajino težile druge skrbi. BaS zaradi tega omenjamo ie danes potrebo večletnega načrta za delo. ki bi bil potreben sploh za vsak krai, ker je sicer smotreno in uspešno delo sploh nemogoče. Po gotovem načrtu bo lahko posamezna dela izvrševati ne glede na druge okolnosti, ako bo seveda za vse dovolj sodelavcev, ki pa jih belokranjska društva nimajo baš mnogo. Gostilničarji, ki bi imelj od letovišča rsfrva največ koristi, ne kažejo zadosti zanimanja za tajsko prometno delo Razen nekaterih redkih izjem žive večinoma v pričakovan j j in tarnanju o težkih časih in velikih bremenih, na drugi štreni pa se vsakemu javnemu delu odtegujejo in tako škodujejo samim sebi. h k on c j naj naglasimo potrebo, da bi ljubljanska Zveza za tujski promet z večjo živahnostjo posegala tudi v delo podeželskih tuisko prometnih društev, ki so večinoma pri njej včlanjena, in prirejala po posameznih krajjh veaj sestanke, konference in predavanja, ker gola korespondenca in slučajni pismeni in brzojavni pozdravi ne morejo zadoščati. Njen vpliv je povsod potreben in njeno delo bo vsakemu krajj dobrodošlo. Sele takrat, ko se bo Zveza za tujski promet najintenzivnejše zanimala za vse tujsko vseh akti »v no sodelovala, bomo mogli govoriti o enotnem tujsko prometnem delu v naši banovini, ki bo edino moglo bit* pravilno usmerjeno, kar bi bilo treba določiti s posebnim zakonom. stvo ASE Primorja pridobiti za start v Ljubljani, da bi spored res popolnoma internacionalen, pester in živahen. Vsem tem atletom bodo protivniki izbrani atleti Ilirije in Primorja, tako Kovačič, Krevs, Martini, Stepisnik, Bručan, Spora in drugi. Tako bo Ljubljana, Id je bila že oškodovana za lahkoatletsko prvenstvo posameznikov, ki se je vršilo v Zagrebu na-mestu pri nas, vendar videla prav lepo, zares elitno lahkoatletsko prireditev. Naval otrok na jeseniški soli Jesenice, 11. septembra V stirirazredno meščansko šolo se je vpisalo 180 učencev in 180 učenk. Vsi razredi so nabito polni in so se morali še trije namestiti v poslopju narodne šole, radi česar precej trpi pouk. Na šoli manjkajo 3 učne moči, radi česar je pouk okrnjen. Upamo, da bo šolska oblast polagala veliko pažnjo na tukajšnjo meščansko šolo in ji dodelila pravočasno potrebne moči, da bo učiteljski zbor kompleten. Le popoln učiteljski zbor bo mladini dal podlago za lepše življenje, da bo lažje služila svoj kruh in našla eksistenco, za katere dosego se zahteva vedno več znanja in vedno težje pogoje. . V narodno šok) se je na novo vpisalo 94 dečkov in 68 deklic Vseh otrok je v narodni šoli 836 in sicer 404 dečki in 432 deklic Ker primanj-kuie prostorov, morata imeti dva tretja razreda pouk popolone. Vseh razredov je 23, na katerih poučuje 26 učnih moči. Na šoli deluje Pom-ladek Rdečega križa, ustanovil pa se je tudi Poml. Jadranske straže. Šola ima svoj gledališki oder, svoi radioaparat in izboren skioptikon. Jesantška občina ima 3 oddelke Otroškega vrtca in sicer 2 na Savi in enega na Jesenicah. Skupno obiskuje vrtce 131 otrok. Krajevni šolski svet je že. ponovno prosil za ustanovitev otroškega vrtca tudi na Hrušici, pa žel mu doslej še vedno ni uspelo, da bi se vrtec otvoril. Kje tiči vzrok, da ta veliki obmejn kraj ne pride do prepotrebnega vrtca? Na Hrušici je veliko število dece, ki se mora v hudi simi voziti na Jesenice, kar je združeno b stroški in nevarnostjo za otroška življenja. Čebelice niso nič v primeri z nami. Njihova marljivost naj se kar skrije pred nato. In vsestransko ima hđlfivi smo, da nikoli tega. Vse ie pridelujemo in izdelujemo doma, celo kislo zet h? in iebtfe. In nismo. kakor tisti svetopisemski nespametne!, ki je šel in zakopat svoj talent Mi svojega razstavljamo, da ga lahko svet vidi in spozna. V ta namen nam služijo razstave, ki jih prirejamo hvmJa 6ogu v izdatnem itevitu na vseh koncih in krajih, kjer kaj izdvlvjemo in pridelujemo. Najbolje bi bilo. če bi razsta\rtjal vsak kmet svoje pridelke zase m vsak čevljar svoje izdelke tudi posebej, kajti v slogi je moč in svet bi tako najlažje spoznal bogate sadove našega dela Zgodovinarju ne bo treba napenjati moigčmov. kako bi označil našo dobo. saj so razstave tako tnačilne z njo, da jo bo lahko krstil kar po njih. Navzlic obilici razstav pa pogreša zdrava pamet eno, ki bi pokazala svetu, kako imenitno znamo cepiti n«o;e /e itak šibke moči, kar je nam ostalo še iz onih Časov, ko so nas delili, da so nam lažje vladali, in kar velja v polni meri še zdaj. In pokazala naj bi tudi. kako so nas s samohvalo prepojene fraze uspavale, da ne vidimo niti tako daleč naprej, kakor seže naš nos. Ne vidimo in nočemo videti, kako so ljudje po svetu zm'ihali rokave in pljunili v roke, da bi z združenimi močmi potegnili iz blata čolnič svoje usode. Mi svojega sami z razcepljenimi močmi potiskamo v blato, potem »e pa čudimo, da nam voda vsak dan bolj teče v grlo. Naše gledališče Opera Začetek ob 20. uri. 15. septemra sobota Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. 16. septembra nedelja Manon. Izven, znižane operne cene od 30 Din navzeol. Novo sezono otvori Drama z zgodovinsko igro v šestih dejanjih, „0rličft katere avtor je znameniti Francoz Edmond Hostand, član francoske Akademije in avtor pri nas znane herojične komedije „Cyrano de Bergerac*. Snov obravnava na duhovit in poetičen način življenje nesrečnega Napoleonovega sina in prikaže v svojem obiležju na gran-dijozen način avstrijski dvor v letih 1830. Naslovno vlogo vojvode Reich-stadtskega kreira g. Jan, avstrijskega kancelarja Metternicha g. Le var, gardista cesarske garde Napoleonove g. cesar. Marijo Luizo igra ga. Maji ja Vera, plesalko Fany Elssner ga. Saričeva, Grofico Čemerato pa ga. Mira Danilova. V komadu je zaposlen ves dramski personal in je ke-mad, ki zahteva prav poseben sijaj, opremljen v vsem potrebnim tako, da bo otvoritvena dredstava letošnje sezone v renici slavnostnega značaja in dostojen dokument novega dela. Režija je v rokas šefa drame g. prf. Šesta, —lj Majhna afera. V človeškem življenju je že tako, da se vrste afera za afero. Brez raznih afer in aferic, bi bilo nase življenje premonotono in pusto. — Nekateri ljudje smatrajo razne take družabne dogodke za nekaj, kar mora biti že radi tega, da imajo gotovi ljudje snov za kavarniške pogovore, kakor tudi za pripovedovanje pravljic ženi, ako se slučajno vrnejo domov bolj veseli in razigrani in to mnogo čez uro večernega dopusta. Ena izmed takih afer, ki je sama na sebi prav vesela in zabavna in se je končala z veseljem in zadovoljstvom vseh, ki so bih' v njo zapleteni se je dogodila pred dnevi. Hudega sicer ni bilo nič, vendar pa dovolj za razna šušljanja in na-migavanja. Nekdo je prekoračil meje zakonsega jarma in še to bolj v mislih kot v dejanju. Danes je stvar in končala, ne smemo poročati že radi te«a ne, ker se je prav veselo in srečno končala. V petek bomo vi deri v Ljubljani nekaj stičnega. Ob 1430 je otvori ZKD svojo letošnjo filmsko sezono z veselo burko »Veleturist«. v kateri nam slavni komik Otto Wallburjr pokaže, kako se je vse začelo in nadaljevalo ter končalo. Bo prav zabavno in zanimivo že radi aktualnosti dejanja. Cene bodo nizke. 3.50. 4.50. 5.50 in 6.50 Din. e— žrtve napadov. Na praznik 8. t. m. zvečer je neki moški pričakal 29 letnega posestnika Josipa Kumra iz LetuSa na cesti v Braslovčah in ga s samokresom ob strelil v glavo. Iatega dne je neki moški na cesti v Tremerju pri Celju napadel 26 let nega delavca Leopolda Aškerca iz Tremer 3a z nožem in ga zabodel v levo lice. V Pil stanju Je neznan moški zabodel 25 letnega delavca Albina Salam ona na cesti z nožem v desno ramo Vse tri poškodovance so prepeljali v celjsko bolnišnico tev ^06 SLOVENSKI NAROD«, Na splošno željo samo danes ob 4^ 7.\Z4 In 9. l/4 uri JAN KIEPURA In MABTA EGGERTH v veleopereti »PESEM Z NEBA" ELITNI INO M T I DNEVNE VESTI — Slovanski pravniki na Jadranu. V Splitu so bili slovanski pravniki prisrčno sprejeti. Posebno navdušeno se je manifestiralo bolgarsko-jugo-slovensko bratstvo. Goste je na kolodvoru pozdravil ban dr. Jablanovič. Vseučiliski profesor iz Sofije dr. Fa-denchecht je v svojem zahvalnem govoru izjavil, da žive Jugosloveni in Bolgari za idejo, ki ni fantazija, temveč stvarnost. Prijateljske vezi med obema narodoma so najboljše jamstvo za mir na Balkanu. Bolgari In Jugosloveni so bratje in bratje ostanejo. — Tretii nemški list \ Novem Sadu. Na konferenci vodstva mlado-nemskega pokreta v Velikem Bečke-reku je bilo sklenjeno, da se vodstvo in tajništvo te nove politične nemške organizacije takoj preseli v Novi Sad, Dosedanji nemški tednik wDer junge Deutsche* se bo odslej tiskal dvakrat tedensko v Novem Sadu. Tako bodo izhajali odslej v Novem Sadu trije nemški listi „Deutscb.es Volksblatt , „Deutsche Zeutung* in „Der junge Deutsche**. ♦ V napredek Plltvic predlagajo sedaj Parcelacijo državnih zemljišč ob Jezerih. Ža ta zemljišča se zanimajo številne or-ganiaacije Ln ustanove, zlasti pa one, ki nameravajo zgraditi v tem prelepem kraju domove za svoje člane. Če računamo samo sto stavbiSč od 35 do 30.000 Din, oaan že to da ve o to od 2 do 3 milijonov s katero bi se dalo marsikaj urediti v na-nredek Plitvic. Ob Plitvičkih jezerih bi bilo treba iz-graditi po dobrih načrtih večjo naselbino, ki bi Lmela poleg hotelov in restavracij tudi privatne domove. Dokler ne bodo zemljišča v okolici jezer pravilno uporabljena, ni misliti na napredek Plitvičkih jezer fcn bo ta prelestni kraj, kakor ioslej, v našo veliko škodo samo vegetiral dolžnikove. Ta grožnja je pomagala, da je večina dolžnikov takoj poravnala svoj dolg. Iz Ljubljane —1\ Zelen papagajpek je ušel iz palafe TPD. Kdor ca ujame, naj ga odda proti nagradi Pri vratarju. —lj »Marija« je naslov filmske balade, ki bo predvajana jutri v Elitnem kinu Ma tioi. Glavno vlogo ima še mlada, a že slavna in priljubljena igralka Annabella, ki nam tolmači bridkosti ln radosti zapuščene deklice. Ta deklica Je ljubila z vseo idejo kako tetirjati od svojih dolžnikov denar Obiavll le oglas, da fro raz-stavil fotografije vseh svojih dolžnikov. y\ SK) naročil* pri njem od leta 1920 rto da-*»es fiotosrrafije. pa jih niso plačali ln da uapfsal nad ^lo%heno okno »Razstava —c Občfska seja. Okoliški občinski odbor bo imel v petek dne 14. t. m. ob 18 redmo sejo v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu &o poročila odsekov in druge zadeve. —c Razmere na delovnem trgu. Od 1. do 10. t. m. se je pri ekspozituri javne borze dela na novo priglasilo 47 brezposelnih (29 moških in 18 žensk), delo je bilo ponujeno za 22 oseb (7 moških in 15 žensk), posredovanj je bilo izvr&enih 21 (za 9 moških in 12 žensk), odpovedalo je 20 oseb (15 moških in 5 žensk), odpadli so 4 moški. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 260 brezposelnih (230 moških Ln 30 žensk) nasproti 258 (229 moškim in 29 ženskam) dne 31. avgusta Delo dobijo po 1 kipar, krojač, kovač fo hlapec, 2 čevljarja, 8 kmečkih dekel. 3 služkinje ter po 1 kuharica, postrežnica in trgovska vajenka. —c Napad v Tremerju. Na pramnik 8 t. m. je neznan moški v Tremerju napadel 36totnega delavca "Leopolda Aškerca tz Tremerju in ga z nožem zabodel v levo lice. Aškerc se zdravi v celjski bolnici. — Repertoar v letošnji gledališki sezoni. Dramski del: Cankar: »Hlapci«, Go-louh: ~Od zore do mraka«, Kreft: »Kreatura«, šorli: »Divji ognji«, Guidam: »Injekcija«, Vom/hergar: »Zlato tele«. Feld-man: »Profesor zic«, Kosor; »Požar strasti«, NuŠič: »Mister Dolar«. Schelnpflu«o-va: »Ougamica«. Tolstoj: »živi mrtvec« ali »Ana Karenina«. Alsberg: »-Konflikt«, Bus-Fekete: »Trafika«, Deval: »Tovariš«, Farrere: »Bitka«, Frank: »Vzrok«, Hofif-mannsthal: »Slehernik«, O' Neill: »Anna Ohnstie«, Savoir: »Osma žena«, Shakespeare: »Hamlet«, Schaw: »Hudičev uče- Toller; »HinkemanD«, (»Jalovec«), W3Ide: »Idealni soprog ter nekaj otroških m ljudskih iger. Glasbeni del: Parma: »zlatorog« ali »TJrh, grof celjski«, Smetana: »Dalibor«, Verdi: »Trnbadnr«, Offen-bach: »Hoffmannove pripovedke«, Abraham: »Ples v Savovn«. Benes: »Sveti Anton, rseh zaljubljenih patron«, Jpavic: Vrtoglavka«, Lehar: »Carjevič«, Millocker: »Gaaparone« ter Stota: »Izgubljeni valček«. — Vzorna samaritanska služba za časa kongres«. Naši vrli reševalci so za evha-nstičmi kongres pohvalno uredili samari tansko službo. Na raznih krajih mesta so bile postayljece 4 reševalne postaje. V soboto so hneli pome roke dela, saj so nudili prvo pomoč preko 100 osebam. — izvoiče* pod konjskimi kopiti. lavo-šček Franc Plevnik fa Jezdarske ulice je vozil v soboto okrog 21. ure zvečer dve dami skozi Pooehovo. Ko je na občinski poti obračal voz, se je zlomilo oje, ie-voSčka pa Je vrglo pod voz. Vsled tega je postal konj nemiren In je pričel s kopiti teptati po njem. Na kraj nezgode je prišlo mmogo ljudi, ki so resili izvosčka Iz nevarnega položaja. Poklicani zdravnik je ugotovil precej hude poškodbe prsnega koša, zato je odredil prevoz težko poškodovanega izvoSčka v bolnico. Dami, ki sta se voziti z Izvodčkom, sta ostali nepoškodovani. — Prijatelj tujega kolosa je odpeljal trgovskemu pomočniku Angelu Turku, ki je delj časa služboval v Laškem, kolo izpred neke gostilne v Rušah. Ukradeno kolo je bilo popolnoma novo, znamke »Šampion«, črno pleskamo a tov. štev. 653244. Tur k je oškodovan za 1400 Din. Tatvina je bila prijavljena mestni policiji, ki poizveduje za storilcem. — Nesreča pri obiranju jabolk. Ko je Marija Krajnčeva iz Počehove v nedeljo popoldne na visoki lestvi obiral« jabolka, je omahnila in tako nesrečno padla, da si je zlomila, roko. Poklicali so na pomoč tukajšnje reševalce, ki so poškodovan ko prepeljali v bolnico. — če je avtomobil preobložen. V nedeljo popoldne je vozil Srečko Krajne iz Pesnice zelo natrpan avtomobil veselih rzletnlkov Vsak. H je vide! preobloženo vozilo, je slutil nesrečo In res. Pri nekem ovinku v Radvanju se je preoblofen! avtomobil zvrnil v obcestni jarek in pokopal pod seboj vse teletnike Lastnik avtomo- I bila Srečko Krajne j« asoavsstsn obksftsJ s poškodovanim prsnim kosem ta je njegovo stanje v ookiici selo nevarno. Ostali so dobili le lalje poškodbe — Seznam v avgustu najdenih pridu tov. tenaka o vrstna srebrna verifetea, alata moška ura S srebrno vsrttioo, ročna torbica, zlata zapestna verižica, denarnica s 23 Din, zapestnica, ročna torbica, vojaško odlikovanje, denarnica s 46 Din, plavi aenski jopič, čoln, denarnkoa, s «7 Din, ženski desni k, motki orni klobuk, denarnica, s 14 Din, volnena jopič, ptetnnna 4n-nnrnica s ključi, sveženj kljuOev, ženski zlati uhan, brlzgalna cev, mos*ka srebrna ura s srebrno verižico, veliki voleji pes ln stari ženski delni k -p- Tedsn Rdečega križ*. Tudi obmejni Maribor bo svečan« proslavil Idejo ue* sebičnega in človekoljubnega dola s tednom Rdečega kriza. Višek te proslave bo v nedeljo 16. t. m. V veliki Gambrlnovi čvorani se bo vrsiVo dopoldne veliko ■sbo-rovanje. Na sporedu so rasna priložnostna predavanja, več deklamacij in pevskih točk. Popoldne pa bo na tamkajšnjem vrtu velika ljudska veselica v znamenju Rdečega kriza. Upamo, da bo izkazala mariborska javnost vse razumevanje 2a vzV:§eno zamisel tedna Rdečega križa, ki se bo slavil po vsej državi! — Otrok povzročil karambol avtomobila. V torek je vozil tovorni avtomobil g. Gola bencin in olje proti Hajdini pri Ptuju. Blizu vasi je tik pred avtomobilom prekoračil cesto mali fantek. V smrt.iem strahu je hitela svojemu otroku nasproti mati, đa W resila dete nevarno«ti. V veliki nevarnosti, da bi avtomobil oba povozil, jo imel šofer Se toliko duha prisotnosti, da je sunkovito zakrenil vozilo na desno v obcestno ograjo. Avtomobil se je skoraj popoLnoma razbil, šofer pa je za-dobil hude notranje poškodbe. — Nočni napad. V noči na torek so ne«nan! napadalci navalili na kmeta Ludvika Drozga ter ga pričeli obdelavati a no* ži. ZadoJbn" je več ran med retorama in na glavi, tako da je nezavesten obležal Ko so zjutraj ljudje na&li poškodovanca, so poklicali reševalce, ki so ga prepeljali la Spod. Jakobovskega dola v mariborsko bolnico. S I* O iyR T Z Jesenic — Odhod ugledne narodne družine z Jesenic. Pred kratkim je bil zaradi dolgotrajne bolezni vpokojen g. Veber Anton, višji kontrolor državnih železnic, službujoč na kolodvoru na Jesenicah. G. Veber je bil eden tistih redkih slovenskih železniških uradnikov, ki so pred vojno služili pri železnici v naših krajih m se povsod zavedali svojega slovenskega porekla Službo je nastopil pri državni železnici 1. 1904 v Trstu ter Je kasneje služboval v červinjanu, na Bledu, v Kranju, Sv. Luciji pri Tolminu, Bohinjski Bistrici in na Jesenicah in je bil po 301etni vestni službi pred kratkim vpokojen. Pred dnevi se je s svojo obiteljo preselil v svoj rodni kraj Gorje pri Bledu, da v krogu svoje obitelji preživi v tem prelepem kraju jesen svojega življenja. Z gospo soprogo »ta vagojila svoje otroke v narodnem duhu Sm Rudi je bil eden najboljših telovadcev jeseniškega Sokola, ravno tako rodi hčer ki Bazena in Zora najboljši telovsdki. vsi pa so bili redni po-setuiki sokolskih ■prireditev, na katerih jih bo Sokol v bodoče zelo pogrešal. Iz Metlike — »Pri belem konjičku«. Dramatski odsek Sokola v Metliki nas je po daljšem Času prijetno presenetil z lepo uspelo veseloigro »-Pri oelem konjičku«, ki je bila prirejena na Grajskem vrtu in katero Je obiskalo doslej rekordno število domačinov. Tako res posrečene predstave nismo že dolgo videli, ker so se prav vel igralci in celo novinci prav dobro postavili. Najbolj je bil seveda vsem všeč naš popu lami Franci Prus v glavni vlogi Bučka, ki je izzval cel« salvo smeha. Krčmarica ga. Guštinova je seveda kot mtimirana igralka mojstrsko podala svojo vlogo. Enako je v svojem prijetnem nastopu, kakor vedno, tudi to pot razveselila gledalce gdč. Zvonka Murnova. Gdč. Rajmerjevs se je v svojo vlogo naivke odlično vživela, a tndl oba Bregarjeva sta s svojima nastopom dokazala, da sts ne odru doma Omeniti moramo končno tudi g. Saška, pri katerem Je napredek od nastopa do nastopa viden kakor tudi vse ostale igralce, ki »ashižljo vso pohvalo Scenerlja 5e bila zelo tieln kovita in za naše mesto nekaj posebnega Ogromna kulisa hotela In prostrano ospredje sta igralcem omogočila svobodnejše, nepTisilnejSe kretanje, a v gledalcih ustvarila llueljo, đa vidijo res pristen go-stilničarski vrt. Na splošno željo občinstva bo igra v nedeljo 23- septembra ponovljena. Že Itak nizka vstopnina bo pri reprizi Še nižja. — Osebna vest. Dosedanji načelnik metliškega sreza g. dr. Fran Hrasovec je imenovan za s reškega načelnika v Snoven j-gradcu, a na njegovo mesto v Metliko je imenovan banski svetnik g. Matej Kaki. Novemu načeLniku, ki je pri nas znan in priljubljen še is Časov njegovega službovanja v bližnjem Črnomlju, želimo med nami prijetno bivanje! — 0 delu muzejskega odseka. Tujsko-prometnega društva v Metliki, o katerem je bilo svojčas precej govora, ne slišimo ničesar več. želimo, da prične o svojim dellom kar najmarljivejše, da pride Metlika dim prej do muzeja, ker vsako leto izgube mnogo pomeni in se narodne umetnine vse bolj izgubljajo, a nadomestiti jih je nemogoče. — Metliška čitalnica s knjižnico, ki je bila pred leti najvažnejša metliška kulturna ustanova, je popolnoma likvidirala Bik> bi potrebno, đa merodajni nkrenejc vse potrebno, da bi prejšnji knjižničar knjižnico uredil in odo« sedanji sokolski knjižnici ves Inventar, ker se ne sme dovoliti, da bi bilo mesto oškodovano sa tako dragoceno ustanove. Vsa pota vodik) v Rim. Na stražnico privlečejo dva pijanca. — Kaj te je privedlo tako daleč? — vpraša komisar prvega. — Nesrečna ljubezen, gospod komisar. — Kaj pa tebe? — Srečna ljubezen. Moja nevesta ima vinotoč. Športni miting t Trbovljah Tukajšnji športni klub Amater je priredil v soboto in nedeljo v Trbovljah športne tekme, kakršnih Trnova« ie niso videle. Pokrovttekntro nad 16 veliko športno prireditvijo Je prevzel g. minister za telesno vseojo dr. Andjelinovic. Tekme so ee pričele ie v soboto dopoldne in so trajale do nedelje večera. Športni miting, katerega so se v nedeljo udeležili tudi prvorazredni klibi iz Ljubljane, Maribora bi CeHs, sta otvorila v soboto ob 10. url domača kluba Amater m Trbovlje s nogometno tekmo, ki je končala v rasmerju 1:0 za SK. Trbovlie. Tei tekmi j6 »ledila borba med domačinoma RetjerTrbovlje, ki je zakLiučila v razmerju 1:0 u Reije. nato pa js nastopil domači SK, Dobra proti SK. Retju, ki js prvega porazil v raamerjj 1:0. Popoldne ob 14. uri pa je nastopil mladi SK. Triglav a Hrastnika proti staremu rutiniraneniti domaČimi SK. Amaterju. Borba je bila dokaj živahna, kajti mladi Tri-elavani 60 ee spočetka krčevito branili, nroti koncu na je moč vidno pešala, tako da js bil Občuten poraz neizogiben, ki je nastopil z rezultatom 5:0. Sledila je borba hraetniskegs SK. Triglava in domačega SK. Retja, ki je premagal prvega istotako v precej visokem raamerru 4:1- Ker sta dva kluba in to SK. Rudar iz Hrastnika in SK. Sloga iz Zagori* i2 neznanega razloga izostala, je vnel izpopolnil prireditelj SK. Amater, da ni bilo treba program tekem i spreminja ti. — Po zaključenem tekmovanin vseh ki ibov sta nastopil* zmagovalca SK. Amater in SK. Retje. Oba sta napenjala vse sile. da bi si priborila častno darilo, toda sreča se ie vedno bolj nagibala na Mran mladesra in agilnsaa Retja. ki te premagal prireditelja v razmerju 2:0. V nedeljo 9. t. m. zgodaj zjutraj se je pričelo živahno vrvenre po dolini. Okrog pol 9- ure se ie zbrala pred rudniSko restavracijo ns Vodah velika množica ljudstva, zlasti mladine, ki je težko pričakovala športne goste iz raznih krajev. Ko so dospeli avtobusi s športniki iz Ljubljane, Maribora. Celja in drigod, jih j& mladina živahno pozdravljala, eodba pa je zaigrala doSlim gostom v pozdrav. Nato je krenila oovorka v Delavski dom. kjer se je vršilo veliko ma.nife^itacijsko zborovanje športnih Dokretov. Govore posameznih športnikov ie prenašala ljubljanska Radio postaja. — Kot zastopnik ministra za telesno vzgojo je pozdravil g dr. Miloš RibaF član uprarve JNS v Beogradu. Zanimive so bile tudi popoldanske tekme, ki se jih je udeležilo izredno veliko rmblike. V lahki atletiki na 5000 m je zmagal na prvem mef»tu Knez (Amater), na drjgem mestu pa PikŠ (Dobrna). V Štafeti ie zmae odgodil do aretacije stare Merotte. Bilo je ob enajstih dopoldne, ko so se odprla vrata markizove celice. Markiz je že vedel, da je Merotte aretirana. V pričakovanju, da bo izpuščen, je imel za razmišljanje dovolj časa in trdnjavo Ha je zapustil brez vicj- njh znakov zadovoljstva. Ko ga je shiga Cadet zagledal doma, nii mogel skriti svoje radosti, toda prvič v življenju si je dovolil svetovati mu: — Ce bi mi hotel gospod markiz verjeti, bi ne iskal od tega trenutka nobenega prepira več. — Kaj pomenijo te besede, Cadet? — Boli me, če vidim gospoda markiza v zaporu zaradi nespametnega ravsanja, ki ne prinaša nikomur koristi. — Ah, ti torej veš, zakaj sem bil aretiran? — Da, vem, gospod markiz, kakor ve vsakdo, — je odgovoril Cadet. — No, dobro, tvojega nasveta se bom pozneje držal, zaenkrat me pa pusti samega. Markiz je bil vesel, da pripisujejo njegovo aretacijo samo njegovi bojevf* tosti. in poskrbeti je hotel, da bi to prepričanje ne samo obveljalo, temveč da bi se še bolj razširilo. Sicer so se pa za njegovo aretacijo in osvoboditev v Bordeauxu zanimali le redki ljudje. Vest o strašnih in krvavih dogodkih v ulici du Troc se je bliskovito razširila po mestu. Smrt polkovnika, ki so ga imeli vsi radi, je razburila ljudi, obenem je pa razburila duhove tudi vest, da so našli Hermino de Genooil-hac. Razumljivo je, da je vse mesto govorilo o tem in kjerkoli se je pojavil de Mathalin, je vzbujal samo pozornost Vsi, ki so poznali kapitana de Mousegnra in mladega Američana, so silili vanj z najrazličnejšimi vprašanji. Markiz de Mathahn je porabil to priliko in je tudi sam pridno poizvedoval. Kmalu je zvedel, kar je hotel vedeti. Povedali so mu, da se zanima zanj rodbina de Genouilhac. V resnici ga sploh niso smatrali za pravega plemiča in znano mu je bilo, da bi bilo treba streti odpor Filipinine matere in babice. Upanja je bilo zaenkrat malo, toda zadostovalo mu je, da je zvedel, zakaj so se začeli Genouilhacovi zanimati zanj. Milijoni očka Samuela so mu preveč dišali, da bi zavrgel dosežene uspehe. Spretno je razširil vest, da gre njemu zasluga za osvoboditev Henmine de Genouilhac. Državni tožilec je moral priznati, da markiz sicer ni storil vsega, vendar je pa mnogo pripomogel k srečnemu izidu preiskave. Tako se je zgodilo, da je bilo javno mnenje na markizovi strani. Godefroy de Mam-Iiardye. ki je zaslutil nevarnost v tej markizovi rehabilitaciji, je skušal dokazati, da markiz laže. Toda od svojega prihoda v Bordeaux je bil s svojim bratom in s prijatelji preveč zaposlen, da bi se mogel seznaniti z mestno družbo. Pozneje se je že tako navdušeno govorilo o markizu, da se je začel Go-defroy ves razburjen spominjati, kako godno se je vedla TOiproa, de je kdo 'vpričo nje omeni] markiza, • — Gotovo ga ljubi, — je pomisišL hi lotil se ga je obup. Ves iz sebe je hodil po ulicah ter razmišljal o lepoti in mikavnosti FHjpine, ki se je bil v njo na prvi pogled zaljubil. Jeza je kar kipela v njem, V takem razpoloženju je srečal nekega dne starega plemiča d'Arnaulta, prijatelja grofice de Blossac in mladih Američanov. Ce je človek star dvajset let Čuti potrebo potožiti ljudem svoje gorje, ker mu prinese to olajšanje. — Kaj mi je? — je ponavijaJ ves iz sebe. — Strašno sem nesrečen. In tako je odkril staremu, dobrodušnemu plemiču svoje ranjeno srce, — Bh, eh, dragi moj prijatelj, — je dejal d'Araauk, — zadeva je zek> resna. Markiz de Mathalin je zelo nevaren mož. Afi pa veste, kakšno je mnenje pri grofici de Blossac? — Žal ne vem. — Kaj od tistega dne niste bili več pri njih? — Ne upam si tja. — Dobro. J ima k v boju. toda plah v ljubezni. Braniti morate svojo srečo, kakor znate braniti svoje življenje. — Saj bi jo rad, toda kako? — Kako? Jaz bi na vašem mesta kar zasnubil gospodično Filipino. — Kaj pa če bi me ne hotela? — Obrniti se morate najprej na njeno mater ali pa na grofico de Blossac — Saj bi se, pa nimam poguma. — Bežite no! Da le morete biti tak strahope tn ež. — Naj bom strahopetnež, toda ... Samo ie danes Iz zvočnega Una Dvor se razlega ob 4^ 7. tn 9. mi zvečer smeh hi grohot baje, ker se predvaja vesela borka Dobri vojak Buster Ljudje, ki gredo mimo, so kar iznenađeni nad tolikim smehom. Samo Se danes Danes svojevrstna senzacija, — Film groze, straha in ljubezni Krvava maneža Ta film je največja senzacija. Igralci so sami od narave pohabljeni ljudje. Oglejte si! Oglejte si! ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.% zvečer. POUK NEM6ĆINA v Delavski zbornici. Za deco in šolsko mladino dopoldne ali popoldne, za odrasle zvečer. Za-četniški in višji tečaji. — Vpi-ovanje ob ^19. — glavni vhod, desno, ali ob 14. — zadnja veža te Čopove ceste. 2793 RODAM ČOKOLADO ZA KUHO in jelo najboljše vrste % kg samo Din 8.50. — M. Kovačič. Miklošičeva cesta 32. 2789 Ia ČAJNO MASLO inevno sveže, razpošilja — Rajner, Noršinci, Ljutomer. Ta novi puder ostane na licu PREMOG DRVA Telefon štev. 3934 SLOVSA LJUBLJANA, Kolezijska 19 S2/T Kakšno olajšanj«, če mm ni treba neprestano nanovo pmdrati — kar je tako neprijetno vsem mo-, . Pri veam tem pa m moj nos nikdar Mmm bleiCi ki vedno tem sigurna, da bo moja polt ves dan obdržala svojo svežino, glad-kost in mat odraz. Poslužite se pudra Tokalon M smetanovo peno) vsako iutra. Jas ga kninujstn »9 urni puder«, ker osta-n* Bcu mnogo dalj«, kakor katerikol dro£i poder, ki eem jih doslej uporabljala. Potenje ne prodre skozi njega, ns škoduj« pa mu tudi ns veter m dež, on pa daje koži naravno barvo *«r sožuj« razširjene Imeli boste veliko veselje, ee ta 9 mi poizkus. SLUŽBE ŠARMANTNA DAMA vešča poslovanja z odjemalci, naj pošlje ponudbe na: Lončare vic, Beograd, Terazlje 32. PRVOVRSTNA MASERKA išče nameščen je. — Tumpach, Zagreb, Ljubljanska 13/L DEKLE zdravo, pridno in pošteno, veščo nekoliko šivanja, sprejme boljša družina v stalno službo. — Dopise na upravo > SI o venskega Naroda« pod >Ljubljana 2000/2794«. PAzrsa ODDAM SOBICO z eno ali dvema posteljama in hrano. — Urbič, Grajska pjar nota, 2331 SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica št. 34- 54/T PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Štev. 14, 6VT VREČE ZA OGLJE " balnate, močne, zelo trpežna, nudim najceneje vsako množino. — Ljudevit Sire, Kranj. 2756 KDOR HOČE PITI res dober DOLENJSKI CVIČEK IZ KRŠKEGA, NAJ PRIDE V RESTAVRACIJO HOTELA »METROPOL" (PRI MHU.ICU) LITER SAMO PO DPT Vt—_ AKVIZITER J A m mMranJe inseratov takoj spre^nemo. — Ponudbe n* upravo »SloronaJcega Naroda« pod »Dober zaalnžok«. TRGOVSKA HIŠA moderno urejena, na prometnem, prostoru v Ljubljani — — Dopi9e pod >Redka prilika 2795< na upravo Naroda«. t. s. d. Hitro, ftao hi poceni Mate* 6 Mikes, LJubljan- j j Poti čez Rokavski preliv Hitre zveze med kontinentom in otokom Imel sem naraem, da se na svojem potu v Anglijo ustavim za nekaj dni v Parizu, da pose tim stare znance in se spet nav-žijem. po presledku nekaj let tistega prijetnega, domačega, pariškega vzdušja, ki se mi je tako prikupilo že pred dvaindvajsetimi lati, ko sem prvič hodil po metropoli Francije kot visokošolec Toda julijska vročina je bila to pot v Parizu tako neznosna, da sem sklenil, takoj odhiteti naprej. Moja prva pot je bila na Bouievard de la Madeleine št. 12, v urad britanskih apsssj iic- Tu sem preštudiral vse možnosti, kako bi najbolje, to se pravi najceneje prišel preko Rokavskega preliva. Pot po zraku iz Pariza v London seveda zame ni prišel v podtev, ker glede cene ne more konkurirati s potom po zemlji. Vendar sem si iz radovednosti ogledal tudi letni red. Vozijo angleška in francoska letala. Tako na primer rabi tximotorno letalo, imenovano >Tne GoLden Chpperc, francoske družbe Air France iz Pariza v London samo poldrugo uro. S trga Lafavette sredi Pariza se odpeljete z avtom letalske družbe ob 7.25, na letališču Le Bourgetu ste čez pičle pol ure, ob osmih se dvignete v zračne višave, ob 9.40 pa že pristanete na letališču Grovdomi v bližini Londona in ob 10.30 ste že sredi Londona, v ulici Havmarketu. Polet stane v našem denarju okroglo 120 dinarjev. Nato sem si ogledal zemljevid prog in cene kombiniranih železntiških. in paro-brodnib voznih listkov preko Rokavskega preliva, šest različnih prog vodi iz Pariza v London, to so te-le: C^ien-Southampton, Le Havre-Southampton, Dieppe-Nev/haven, Boulogne-Folk eston e, Calai s-Do ver, Dun-kerque-FoTkestone. Cene teh prog so zelo različne. TU. razred stane od 330 do 170 francoskih frankov, za progo Pariz-Lon-don, tja tn nazaj. Vzel sem izletniški listek, veljaven za progo preko Dieppea in New-havena za ceno 170 frankov, to je nekako 530 dinarjev. Vročina je bila tako huda, da se mi m niti ljubilo napraviti sprehod po velikih boulevardah. S prijateljem sva šla kosit, potem pa naravnost v kopališče. Pariz ima več lepih plavalnih bazenov, eden največ-j£h je Piscine de la Tourefle v bližini Porte des Lilas, znan tudi našim športnikom, kajti tam se večkrat vrše mednarodne plavalne tekme. Tu sva prebila ves popoldan. Zanimivo je, da sva se morala pred vrati nastaviti in čakati nad pol ure, preden sva dobila vstopnice, taksen naval je bdi na kopališče. Velika ura na zidu je kazala sedem, ko sva odšla iz vode. Bil je že zadnji čas za na vlak. Odbrzela sva s podzemno železnico po kovčke v hotel, nato pa z isto železnico proti kolodvoru. Ko stočajno pogledam na uro, vidim, da gre čez 15 mšnot najin viak. Kar zazeblo me je in spoznal sem, da je šla ura v kopališču vsaj za četrt ure prepočasi. 13 postaj sva j-mprigL se na progi podzemne železnice do kolodvora, nemogoče je torej brk), priti o pravem času do vlaka. Kaj storiti? Ni preostalo drugega, kakor da sva na prvi postaji izstopila, pomigala prvemu taksiju ter mu rekla, da moramo biti v desetih mniutah na GSare Saint-Lazare. Možak ni rekel ne bev, ne mev, temveč vozil čisto mirno svoj tempo. Mene je kar skrbelo, tako sem bil nervozen, kajti najina karta za London je bila izletniška znižana karta, ki je veljala samo vsak torek zvečer, in bi bHa morala, če bi zamudila viak, doplačati 50 frankov. Vendar nama je bila sreča mila: tri minute pred odhodom brzca sva že sedela v njem. Tu se na sosednjem tiru pripelje ogromna smotka iz alumnija, za katero bo treba se poiskati slovenski naziv; Francozi ime-nuje jo to prevozno sredstvo >avtomotrice«, Nemci pa Schienenzeppelin. Hitro sem izkoristil priliko, skočil iz svojega vagona Ženska general Armade spasa Po petdnevnem zasedanju je izvolil visoki svet Armade spasa Evaangelino Boothovo za generala. Evangelija Bootihova, dosedanja poveljnica Arma- de spasa v Zedinjen&i državah, je četrta hči WiHiama Bootha, ustanovitelja te organizacije. Svojo karijero je začela kot kapetanica v Western Hali, takrat še zanemarjenem londonskem okraju. Pozneje je kot poveljnica mnogo potovala, bria je povljnica mednarodne kadetnice, častniške šole Armade spaas v Londonu, potem je pa postala poveljnica za Kanado m Novo Fundlandijo. Kot dosedanja vrhovna poveljnica Armade spasa v Ameriki je z največjo vnemo oznanjala načela te organizacije m ji pripomogla do velikega razvoja. Predsednik Wiison ji je podelil v znak priznanja za zasluge, ki si jih je pridobila Armada spasa med vojno na fran- in si od bližje ogledal elegantno vozilo. V sredini so nameščeni stroji, menda IMesel-ski motorji, spredaj in zadaj je pa udobna velika kabina*z več vrstami naslonjačev! ki jib je mogofe vrteti na vse strani. To vozilo lahko doseže hitrost do 2O0 km na uro. Ko sem stopil nazaj na svoj vlak, se je ta že začel premikati. Silno zatohlo je bilo v vozu, kljub temu, da je vlak že na kolodvoru dosegel svojo normalno brzino. Oblaki so za temnili nebo in povsod so že prižgali luči. Lep je pogled na velik kolodvor v mraku, ko se v temnovijolicastih večernih barvah in v sajastih cunjah dima, ki ga bruhajo stroji, ostro h&skajo električne luči. Kmalu smo izven mesta. Vozi. mo ob Seini, mimo Sartrouvillea, znanega postajališča oziroma pristana za vodna letala. Tu ima tudi naš ožji rojak, Domžal-čan g. KJopčiČ, svojo tovarno za fotografske karnet. Brez pristanka hitimo naprej. Noči se in hvala Bogu, hladno postaja: od morja sem piha prav prijeten veter. Kmalu je tako temno, da pokrajine ne vidimo več. Ozrem se po sopotnikih: večinoma so Angleži, ki potujejo domov. Vse čita in molči. Tudi jaz razgrnem pariški večerni Ifet in se zatopim v politiko razoroževanja. Toda nenadno začujem iz kota našo govorico. Počasi se okrenem, da ne bi vzbudil pozornosti. Bila sta dva mlada fićfirića, strašno elegantno oblečena. Že poprej sem bil opazil njiju necivilizirano vedenje. >T>-ma dvema se pa midva ne bova izdala, sem šepnil prijatelju na uho. kajti sram bi me bilo pred sopotniki. Slednjič pridemo v Dieppe. Na vsej prr.-gi se nismo niti enkrat ustavili. Prvi ko lodvor je v mestu, toda tu je le en sam potnik izstopil, nato pa se pelje vlak preko mesta, po cestah in trgih v luko ter pristane tik ob morju. Potniki gredo pre ko carinskega in policijskega urada n i ladjo. Parobrodi, ki vozijo preko Rokavskega preliva niso kdovekaj veliki, tudi niso tako elegantno in udobno opremi jem kakor prekooceanske ladje. Pri njih se gleda samo na najsolidnejšo gradnjo m največjo hitrost. Za dame je posebna soba, kjer stre že poetredmica, stewardess (izg. mi juedi? t Zasebne kabine (privale cabins), ki so nekaj dražje in ki jih navadno vnaprej brzo javno naročajo, so na obeh straneh ladje Kdor se boji vetra aii pa nagiba k morski boiezni, naj sede tik za dimnik. Tam je najbolj v zavetju tn najmanj čuti gugan.ie karje. Pol ure po prihodu vlaka se je ladja že odpeljala. Počasi smo puhali po luki, ki |t mestoma tako ozka, da za dva parobroda vštric že ne bi bilo prostora. Ko pa smo smoikmri na koncu dolgega valobrana mimo svetilnika ven na prosto, se je začela dirka po penečem se valovju v temno n<>-Svetimik je čez pol irre že vagini] v valovih, le njegov svetlobni stožec je nemirno drsal po ozračju, mi pa smo mogočno hi teh naprej. Ne bi si bil predstavljal, da t: parobrodi tako naglo vozijo. Zdelo se mi je, da se peljem s torpedovko. Potniki šK skoraj vsi spat, ^>aj menda ni bilo d os*. takšnih, ki so se prvič peljali preko Rokavskega preliva. Jaz pa sem ostađ Še do go na krovu in opazoval vaJovje v svitu parobrodovih luči in v daljavi tu m tam ladje. Slednjič je tudi mene premagal spa nec tn šel sem dol v veliko skupno spalno dvorano, kjer ima vsak potnik svoje leži-šeč. Hitro sem zaspal. Naslednje jutro je bil že dan, ko ao nas zbiKmi udarci na krovu. Bih smo že tik pred angleško obalo. Hitel sem na krov in opazoval novo zemljo. V luki je bilo £e vse mirno, b3i smo zelo zgodnji. Le vlak, ki je čakal na nas, je puhal na pomoli: Stopil sem naprej m bil eden prvih pri carini m v vlaku. Dr. P»vel Breznik coskem bojžšfcu visoko odlikovanje. Ima pa tudi več drugih visokih odlikovanj. Leta 1939 je delovala na Japonskem, dve leti pozneje pa v raz-naii evropskih mestih. Stara je že 60 let, pa je še tako čUa in krepka, da bi ji človek komaj prisodil 50 let. Izplačam potomci admirala Nelsona Po smrti trafailgarskega junaka, admirala NeAsona, je plačevala britska država njegovim potomcem 5000 funtov letne pokojnine. Ker pa Nelson ni imel otrok, je ta denar prejemal njegov brat, ki je bil pastor. Tako je Anglija izplačala od leta 1805 Nedsonovemu potomstvu že nad 650 tisoč funtov. V parlamentu so bile zaradi tega izdatka ponovno vložene interpelacije m vlada je končno sklenila, da izplača zadnjemu lordu Neisonu odpravnino v višini 22-750 funtov, pozneje pa ne bo prejemal nobene podpore več. Proti kaljenju nočnega mira V Londorju je stopila v veljavo odredba, po kateri je motornim vozilom od pol 12. ponoči do 7. zj. prepovedano vsako trob-ljenje. S to odredbo hočejo preizkusiti, da-h je mogoče preprečftl kaljenje nočnega mfcB z ^ vt oHi i mVn m i trobljami, ne da bi pri tem nastala kakšna večja nevarnost za cestni promet. Računajo, da se bo število prometnih nesreč še zmanjšalo baš zaradi tega, ker bodo ljudje vedeli, da ni svarilnih znamenj pred temi nesrečami in bodo sami bolj pazili. Ce se stvar obnese, bodo razširili odredbo fcadi na dnevni čas. De Vin cijev rokopis v Sibiriji Iz Moskve poročajo, da so pri pregleou knjižniškega arhiva v Irkutskem odkrili redko knjigo s kopijo nekega rokopisa Lionarda da Vincdja. Rokopis predstavlja razpravo o letalstvu v staroitalijanskem jeziku z mnogimi risbami in podobami Rokopisu je dodana razlaga Giovannija Plumatija. Preiskava je ugotovila, da j* kn^go kupdl 1893 ruski zbiralec Sobašnd kov v Parizu in jo daroval irkutski knjižnici. gjrejaje: dal tista: Oton dulatoL - VAi DaUJanl.