Januš Golec: Domače ,,zdraviio". Za mojega bivanja po raznih bolnicah so mi pretipali ter preiskali kot ranjencu bogzna kolikokrat gg. zdravniki celo telo. Pri teh temeljitih pregledih so odkrili na moji glavi nad čelom precej prostorno liso, kjer bi morali rasti lasje. 'Prisiliti so me hoteli k priznanju, da je pleša posledica udarca velikega kosa granate. Lahko bi jih bil nafarbal, pa ni bilo treba, ker sem bil itak posut od mnogobrojnih drugih ran, ki so bile sveže. Pomanjkanje las sem tolmačil radovednim gospodom z bridkim doživljajem iz otroških let, katerega ho čem zaupati tokrat naročnikom in či tateljem »Slov. Gospodarja«: Nisem še trgal hlač pb klopeh osnovne šole. Moj oče je trgoval z živino in prišel po trgovskih opravkih v večja mesta. Iz Zagreba mi je prinesel puškico na pero ter klinec, ki mi je bila v nepopisno veselje. Domače ženske so imele perilo. — Dekla Reza je bila zaposlena v kuhinji s prelivanjem vrelega luga iz kotla v banjo z umazanim perilom. V zabavo mi je bilo, da sem spuščal iz puškice v Rezo klince. Ženšče me je svarilo, naj opustim to igračkanje, ker je nevarno in nima časa, da bi me odganjala. Nisem se zmenil za žuganja in ponovno ustrelil v deklo. Okarala me je resno, smukniti pa sem le hotel mimo nje po izstreljeni klinec. Nesla je baš polni žehtar vrelega luga, ko sem butnil v njo in se mi je vlila polna posoda usodepolne tekočine po glavi. Na srečo sem imel pokrito glavo s pisano volneno kapico, a vreli lug je prodrl skozi pokrivalo in me opekel neusmiljeno. Kriknil sem vsled bolesti na ves glas. Reza me je zgrabila, me stisnila med noge, mi potegnila z glave kapico in me za^ela brisati s predpasnikom. Kjer me je obrisala, mi je potegnila iz trenutno prekuhane glave kožo z lasmi do gole kosti. Drl sem se kot bi me devala iz kože. Vpitje so čuli rajna stara mati in pribrzeli na pomoč. Iztrgali so me nedolžni dekli in me odnesli kriCečega v hišo na postelj. Bilo je zbranih več žensk in med drugimi tudi domača zdravnica Globočka Jera. Vekal sem v neznosnih opeklinah; ženske so se posvetovale mirno, kako in kaj naj ukrenejo v nevarnem položaju. Na Jerin nasvet so morali stara mati po koruzno moko, s katero mi je posula zdravnica opekline. Bolečine niso prenehale niti za trenutek. Reva sem še samo le stokal, ker sem se že bil davno izkričal. Treslo me je od bolečin po celem telesu; ženice so začele drugi zdravstveni posvet. Stara majka so me zagrabili iz postelje, Jera tik za njimi in hajdi z menoj v živinski hlev. Babica so me držali v naročju, zdravnica je stikala krog krav in izražala glasno nevoljo, ker ni mogla najti trenutno nič — svežega! Staro kravo Mulo je spehala pokon cu in čakala nestrpno, če bo padlo iz nje kaj čisto — »friškega«! In res. Starka se me je usmilila. Kakor hitro je začelo padati iz nje, že mi je pritisnila Jera gorki kravjek na glavo in osobito še na do bele kosti oguljeno mesto. Ženski sta mi obvezali glavo kar v hlevu in me odnesli nazaj v hišo na posteljo. Po dolgem vzdihovanju sem zaspal, a ne vsled pojenjanja bolečin, ampak radi utrujenosti po prestanem strahu in kričanju. Zdravilno mo<^ svežega kravjeka sem okušal.dober teden, dokler mi ni privrel gnoj izpod debelega obliža. Nevarno gnojenje je preplašilo — staro mater, Jera ni znala nobenega uspešnejšega zdravila zoper opekli- ne- kot sveži kravjek. Po tretjem ženskem zdravstvenem posvetu je moral mlinar napreči v nedeljo dopoldne. Stara mati so me lepo oblekli, glave prav nič preobvezali in z menoj v Podčetrtek k zdravniku. Čakala sva dolgo v čakalniei, ker je bilo pred nama precej Hrvatov. — Vsak od čakujočih se je zanimal za mojo na debelo ovito glavo. Babica so razkladali na dolgo nezgodo, prav skrbno so zamolčali skozi en dober teden rabljeno domače zdravilno sredstvo. Konečno sva prišla tudi midva na vrsto in vstopila. Zdravnik — star in zadrezast gospod — je poslušal zgodbo z opeklino in mi odmotaval počasi ovito glavo. Ko je prišel do črne plasti na debelo naloženega kra vjeka, je spustil omote, skočil pokoncu in zakričal nad plaho gledujočo babico: »Babnica nesrečna, kaj si napravila z otrokom!« Iz zdravnikovih ust so privrele naj močnejše psovke in to v tako grmeči jezi, da so se umaknili stara majka v čakalnico. Gospod, ki je še neprestano robantil, je nosil na kup svitlo orodje; jaz sem se cmerigal ter tresel v nepopisnem strahu. Ko je bilo vse pripravljeno ter zloSeno na beli mizi, je sedel zdravnik na stolec in me stisnil trdo med kolena. Nekaj mi je vlil na glavo, nato pa začel s svetlim klinom strugati po moji ubogi glavi, da sem krical iz polnega grla. Krik zdravnika ni ganil, ni me zmerjal, le strgal je zasušeni kravjek z glave v neposnih boleftinah. Omedleval sem, a kaj za to! Na mizo me je položil, tamkaj je dokončal struganje in sem se prebudil z obvazano glavo, po kateri me je dobrodejno hladilo in ne več peklo liki žerjavica. Z mize me*je vzel v naročje in me nesel ven v čakalnico k babici. Dolgo — dolgo se je zadiral nad majko. predno me je predal v njih naročje in jim zabičal pri nebu ter peklu, da me marajo pripeljati v pre vezo cez tri dni. Zdravnikov nauk je bil tako v srce segajoč, da niso upali drugič z menoj v Podčetrtek stara mati, ampak so me spremili lastna mati. Pri prevezovanju je bil zdravnik ljubeznjivejši in zatrjeval materi, da mi bodo pognali pregnani lasje povsod, le tamkaj nad čsjom ne, kjer mi je odnesla Reza 8 predpasnikom lase s kožo do bele kosti. Bogznaj kolikokrat sem še moral k zdravniku, predno me je prepustil domači oskrbi. Lasje so mi zrasli in še danes kažem svetu samo eno brezlaso liso kot dosmrtni spomin na uporabo »domačega zdravila.« Dobrih 35 let je minulo, odkar sem okušal pogubonosno edravilno moč kravjeka. Letošnjo jesen sem se mudil na trgatvi v Halozah. Šel sem mimo viničarije, kjer so pravkar zaparjali prazne sode z neko vrelo tekočino. Fantek kakib 11 let je nesel pis- ker vrelega zaparnika iz kuhinje proti kleti. Spodtaknil se je, ker je bilo mo.no navzdol, padel in se oblil precej po glavi. Ženske so ga pobral© in urno z njim v hlev. Takoj pa sem uganil, da čaka reveža ista žalostna usoda, kakor mene pred 35 leti. Stopil sem za domačimi zdravnicami rn jih odvrnil od brezglavega početja * povestjo ter vidnim znakom iz lastne izkušnje. So si dale dopovedati, ker sem jim svetoval druga blagodejna zdravilna sredstva zoper opeklino. Prepričan sem bil, da sem otel otroka pred Crnim — kravjim domačim zdravilom ter odšel. Ko me je dovedel slučaj po nekaj dneh mimo iste viničarije, je že sedel oni fantek na pragu z omotano glavo glavo in izpod obveze mu je lukal — pristni kravjek! Vse je izginilo razen dečka iz viničarije po mojem prihodu. Kaj sem hotel? Bo pač tudi ta revež nosil najbrž celo življenje posledice kravjega domačega zdravila, ki straši po naših krajih že sam Bog vedi od kedajf