306
Naši dopisi.
V Gorici 19. sept. — Dae 1. t. m. sta bila slovesno umeščena v naši prvostolnici novi prost, mons. dr. Ev-genij Karol Valussi, in prijatel njegov mons. dr. Alojzij Mat. Zorn, prava duhovska korenjaka v naši nadškofiji. 8. septembra je imel prost Valussi prvo pontifikalno mašo. Njegovo povišanje se v „Eco del Litorale" jedernato popeva. Mons. Zorn je prevzel ve-levažno službo nadškofijskega šolskega nadzornika za veronauk v ljudskih šolah, ostane pa tudi še na dalje ravnatelj bogoslovskega semenišča. — Dne 6. t. m. je imela biti seja deželnega šolskega sveta, ali, ker je manjkalo menda 4 svetnikov, pobrali so tržaški gospodje šila in kopita in šli domu. — Naši meščani vseh vrst so čedalje bolj razdraženi zarad novega pogrebnega reda*) in sosebno zarad tega, da „nekdo" pri municipiji neke §§. svojevoljno razlaga in pri« občuje izvrševalne ukaze,   ki   po   stari policijski palici
*) Novo pokopališče goriško, o katerem se je skoz par let toliko pisalo in govorilo, je od 30. avgusta t. 1. blagoslovljeno in od 1. septembra mrličem odprto.
307
diše. Da ne bi smeli pogrebci (od cerkve naprej) peš iti za mrtvaškim vozom do pred mesta ali do pokopališča — kakor jim je všeč — in da se ima z mrličem zunaj mesta teči, — to dvoje ne gre v glavo našim ljudem. „Bodo se uže navadili" — pravi „on" (ta „on" pa ni župan). Znabiti, da se navadijo ali rahločutnost in pobožnost se z novo naredbo ne goji. Včeraj so ljudi po cerkvah opominjali in krotili, da naj se magistratnim zapovedim ne vstavljajo se silo, ampak da naj raji prosijo prenaredeb. — Do včeraj (v 18 dneh) je bilo uže 40 mrličev na novem pokopališči pokopanih. — Dva tukajšnja viša duhovnika sta obhajala včeraj zlato mašo: prvostolne cerkve kanonik mons. Jož. Tuni v svojem rojstnem kraji, v Morar-u (v Lahih), in nunski spovednik apostoljski protonotar mons. Jož. Gruso vin pri Uršulinaricah v Gorici. — Gosp. Franc grof Coronini je izročil društvu goriških gospa 100 gold, kot volilo rajne, svojega očeta. — Dne 3. oktobra t. L bode na Rojicah blagoslavlja nje zastave našega veteranskega društva. Pripravljajo se velike reči.
Iz Celovca 20. septembra. — Zanimalo bo čitatelje „Novic" zvedeti, da se je naš neumorni rodoljub gosp. prof. Einspieler potrudil na podlagi letošnjega diecezan-skega šematizma  prešteti   Nemce   in   »Slovence,   ki bivajo v 34 dekanijah na Koroškem.    Nekatoličanov ni vzel v poštev. Število unih in teh objavil je v zadnjem listu   „Karntner   Volksst."    Naštel  je   čistih   Nemcev 201.029, čistih Slovencev pa 110 414, zraven teh pa ni prezrl onih dekanij ,   v   katerih   skupaj   bivajo Slovenci in Nemci  ter  je  take   mešanice  naštel 20.950 glav.    Tem številkam dodal je gospod profesor sledeče opazke: Mesto Celovec sem vzel za zgolj nemško, čeravno je cerkev pri slovenski pridigi najbolj polna; tako so tudi Beljak, Potablo, Malboret, Trbiž, Mozirje in drugi mejni kraji med zgolj nemške kraje šteti, čeravno prav veliko poslov in rokodelskih   delavcev,   pa tudi posestnikov  in  mojstrov sloven&ke narodnosti ondi biva. O mešanih krajih piše: Naj tudi izmed Slovencev mnogi jezik nemški lomijo, nekateri morebiti celo prav dobro nemški govorijo,   je vendar njihov materni jezik slovenski,   vsaj   noben pameten človek misliti ne more, da si bode kaka farna občina božjo besedo v tujem jeziku pridigovati dala.   —  Očitno je po tem nadrobnem izkazku,   da nas je Slovencev vendar kaj na Koroškem ,    a  vlada,   in   tudi   sedanja   pod   ministerstvom Taaffe-ovem,   prezira  popolno našo narodno ravnopravnost.    Slovenci so povsod pohlevne   duše,   mi Slovenci na Koroškem pa smo še posebno pohlevni, za to pa bi se ne smela nam krivica  goditi,   vsaj   nas ne prezirajo,   kedar   pobirajo   davek  in je  treba vojakov. Vem, da naši rodoljubi premalo se glasijo, da ni nikjer pravega narodnega središča, al to ne bi smelo povod biti temu, da nas na steno pritiskajo.    Kako srečni bi bili mi koroški Slovenci, ko bi c. k. deželnega predsednika dobili, kakor je vaš kranjski gosp. Winkler, da bi po njegovem prizadevanji dosegli pravice, ki vsem narodom po ustavi gredo!    Mi Slovenci nikakor ne zahtevamo,   da  bi se našim Nemcem le najmanjša krivica godila, — ne,   ne!   al to želimo,   in  to zahtevati smemo, da tudi mi koroški Slovenci dobimo,   kar nam v šoli in uradih gre po pravilu ravnopravnosti.
Iz Ormožke Okolice 15. sept. — Malo naše mestice doživelo je 8. dne t. m. svečanost, ki bode z neginlji-vimi pismenkami na veke zapisana ostala v listinah jugoslovanskih, — jugoslovanskih pravim, kajti Stanka Vraza, kateremu je veljala ona svečanost, imajo Slovenci in Hrvatje za svojega in pri tej svečanosti so zopet Hrvati s Slovenci obhajali srdačno pobratimstvo.   „Novice"   so v   svojem   34.   listu  objavile
namen ove svečanosti; danes lahko rečejo, da se je ve-lečastno izvršila, kajti vdeležilo se je sedemdesetletnice Vrazove nad'10.000 naroda, med katerimi mnogo odličnih mož iz Hrvatskega, Kranjskega, Stajarskega, Koroškega, Primorskega in celo iz Bolgarije je bil navzoč gospod Beženšek, profesor stenografije. Naj dodamo še okoli 100 telegramov iz vseh pokrajin slovanskih, pa imamo pred očmi zgledno čestitanje manom Stanko Vražo* vim, ki, rodom Slovenec iz male vasi Cerove c na Stajarskem , je leta 1851. v Zagrebu umrl kot tajnik „Matice hrvatske". Ne bodem opiaaval posamnih ova-cij, slavolokov, vencev itd., zadostuje naj, da povem, da v Ormož došli gostje so 8. dne t. m. se podali v Jeruzalem, cerkvico podružnico, kjer je prečastiti gospod profesor in zlatomašnik dr. Muršec, prijatelj ranjcega Vraza, služil slovesno maso, pri kateri so slovenski in hrvatski pevci (bilo jih je nad lOOj vrlo lepo peli. Od tod je velika množica naroda se podala v Cerove c, rojstni kraj Vrazov, kjer se je obhajala svečanost pred rojstno hišo in v rojstni sobi njegovi. Tu sta slavnostna govora imela g. Ivan K u kulje vi 6, predsednik „Matice hrvatske" v hrvatskem, župnik gosp. Božidar Raić pa v slovenskem jeziku. Mi ni moči popisati entuzijasma, s katerim sta bila oba govora sprejeta. Da se spomin na slavnega Stanko Vraza ohrani potomcem, bila je odzunaj na sredi hiše vzidana marmorna plošča s hrvatskim napisom: ,,Na spomen Stanka Vraza, slavnog pjesnika hrvatskoga i slovenskoga, nezaboravnoga tajnika „Matice Ilirske", rodjenoga u ovom domu 30. junija 1810 i umrv u narodnom domu u Zagrebu 24. maja 1851, postavlja ovu ploču na njegov slavni rodni dom Hrvatski i Slovenski rod sa .,Maticom Hrvatskom" 8. septembra 1880'1. V lepi sobi prvega nadstrodpja, v hiši pa je bila vzidana jako lična slika Vrazova tudi iz marmora z napisom: „Hrvatice Stanku Vrazu". Na mizi je ležala v Ljubljani pričeta spomenićna knjiga, v katero so tudi navzoči gostje vpisali svoja imena. — Odličnim gostom Slovencem je razdelila „Matica hrvatska" 60 eksemplarov Vrazovih izbranih pesem, prostejemu svetu pa kratka biografija Vrazova v hrvatskem in slovenskem jeziku 8 sliko njegovo. — Zvečer je bil v Ormožu slavnostni koncert. Vsa slovesnost se je izvršila v najlepšem redu. Velika hvala gre zato. dotičnemu odboru, v kateremu prvomestnik je bil gosp. dr. Grršak.
Iz spodnjega Zemona na Notranjskem 19. sept. —
Cenjene „Novice" so uže v svojem času poročale , da je toča skoro ves bistriški okraj pokončala. In zdaj se vidi, da res ni kaj pobirati iz njiv; še edino upanje —¦ krompir — je pričel močno črneti, tako, da ubogi tukajšnji , vsled vednih slabih letin zadolženi kmet na zimo ne bo imel živeža ne za-se , ne za svojo mršavo živinico, katero bo prisiljen skoro pod nič prodati. Send je malo nakosil, komaj tretjino lanskega; otava bode pa vsled neprestanega deževja segnjila. Drevje zdaj zeleni in vidi se sem ter tje cvetje; al kakošna so uboga drevesa, katerim so skoro vsi vrhi odbiti, po strani skorja obtesana, toraj jim za več let sad uničen! — Kaj neki bo s živežem za ljudi in za živino , na spomlad pa za seme , ako ne bodo zopet radodarne roke pomogle z milodari! Vrhu tega je našo vas še ta nadloga zadela, da je nad 1 mesec razsajal leg ar (tifus); v nad 35 hišah bilo je čez 60 bolnikov. Po prizadevanji c. kr. okrajnega zdravnika dr. Razpeta in zdravnika dr. Bachmana je zdaj te nadloge večidel konec. Nastala je bolezen po nepristanem deževnem vremenu in vživanji krompirja, katerega skoro samega so ljudje prisiljeni bili vživati, ker zarad revščine druge hrane skoro nimajo, tako, da tudi revni prebolelniki morajo se mučiti ž njim.    Al   da bi  ga  bilo   le   še  čez zimo I
308
Zato naj so uže zdaj tukajšnji reveži radodarnosti blagih ljudi toplo priporočeni, kedar se bo miloščina za nje nabirala!                                                Kadoslav.
Martinjivrb 15. sept. {Kmetijstvo, Šolstvo in marsikaj druzega.) Kar časa „Novice** čitam, nisem našel v njih iz tukajšnjega samotnega kraja še nobenega dopisa. Naj se tedaj jaz oglasim s par vrsticama. Tukajšnji kraj, obstoječ iz 46 hišnih številk pripada pod tri fare: Selce, sv. Lenart nad Loko in Z a lil o g. Prebivalstvo je krepko, zdravo in radarjeno; zemlja in živinoreja, gozd in sadjereja mu dajo za vsakdanje potrebščine potrebnih pripomočkov. Življenje je priprosto domače, in noša navadna, gorenjska-narodna. Sploh: kraj je zdrav planinsk. Posebnih krajnih navad in šeg tukaj ni; le kres je dobro poznan. Vraže tukaj nimajo doma, tako tudi praznih ver ne. Poleti je prijetno podnebje, a zima je huda in osoroa, kakor sploh v planinskih in senčnatih krajih. V kmetijstvu se kaže pravi napredek, znak temu je, da se v tako malem kraju letos uže pet mlatilnih strojev nahaja; njih lastniki so: Posečenk, M ohorič in Birt, pripadajoč v faro sv. Lenarta; dalje Bohinec in Selonec iz selške fare. Temu napredku gre največa hvala gosp. dr. Jerneju Zupancu, c. k. notarju v Ljubljani, kateri je za svoj rojstni kraj ves zavzet. Ljudje so nad vse marljivi in delavni, ljubijo snago, kar kažejo njihove čedne in zidane hiše. Le prilika — olikati se — primanjkuje. Pod Zalilog pripadajoči imajo šolo tam; v Selce vfarani so od šole do dve uri oddaljeni; pod sv. Lenart pripadajoči hodijo zimski čas v šolo k sv. Lenartu, kjer jim fajmošter g. Primož Peterlin z vso marljivostjo poduk v branji, pisanji in računstvu poleg veronauka brezplačno prostovoljno dele. Pri sv. Lenartu bi se dala prav lahko šola napraviti, ker je bila v svojem času v ta namen dosti prostorna soba sezidana; le šolskevoprave in pa učitelja je treba, pa je redna šola tu. Ce bi bilo iz domaće fare premalo otrok, naj bi se privzele še vasi: Jarčje brdo in Preval iz javorske , aOjstervrh pa iz selške fare k tej šoli. Tako bilo bi poleg telesne hrane tudi za duševno pašo prihodnjega naraščaja tukaj dobro oskrbljeno in bi ljudem novci, koje v šolsko svrho uže več let pri davkih plačujejo, tudi kaj obresti donašali. Naj bi pač to šolske gosposke prav kmalu v pretres vzele in redno šolo pri sv. Lenartu v živelj poklicale! — Toča tukaj rada pobija; dokaz temu je to, da je pred veliko leti skoz 7 let zaporedoma bila vse poljske pridelke vničila, na kar so sUri prednamci bili obljubo nared li, da, ako jim Bog in Marija to šibo dobrotno odvrneta, bode vsako leto od vsake hiše o velikem Šmarnu po en človek šel v Ljubno na Gorenjskem na božjo pot, pri kateri priliki bode se vselej tudi nekoliko voščenih sveč za veliki oltar Marije Device darovalo. Ta obljuba se dandanes še vedno zvesto in vestno opravlja, in ljudje pravijo, da jim od tistega časa toča še na pol toliko preglavice ne dela, kot jo je poprej. Letos pri vsem gromu in tresku tu ni bilo nobene toče in sodre. Letina na polji je prav izvrstna; sadja: hru-šek in jabolk je tudi še precej veliko, kar uže dozoreva. Kar polje zadeva, se uže skoraj ne pomni, da bi bilo vse tako zgodaj zrelo in spravljeno, kot je bilo letos. — Ozimna setev se je uže pričela; le deževje delo nekoliko zavira. — Se to naj omenim, da je bil tukaj doma pokojni pisatelj prof. Tušek; druga še živa inteligencija od tod so: ena nuna, en doktor prava, en fajmošter, en telegrafen uradnik, en učitelj, en teolog in en slikar. — Tu tedaj, drage „Novice", imate cel krajepis našega kraja ; mislim, da Martinjivrhčanje nismo zadnji pod Božjim solncem.                          Venceljnov.
Iz Kranja 17.  sept.   (Naša gimnazija.)    ,,Kranjske gimnazije več ne bo, nikdar več ne bo !"   Tako škodo
željno prepevali so unisono dve leti njeni nasprotniki, in bali smo se re3 za njeno osodo. Hvala Bogu, da so prezgodaj vriskali! Milost cesarjeva nam jo je zopet dovolila, in danes pričelo se je novo šolsko leto. Letos imamo le prvi in četrti razred. V prvi razred oglasilo se je 54 učencev *), v četrtem jih je iz prejšnjih let 16. Na čast našemu mestu moramo povedati, da Kranjci ved6 ceniti to cesarjevo milost in da smo se pri otvo-renji na novo oživljene gimnazije hvaležnega srca spominjali tudi naših državnih in deželnih poslancev. V posebno blagem spominu pa ostane nam vit. Schneid, ki si je na vso moč prizadeval, da ohrani Gorenjcem potrebno srednjo šolo v Kranji. Tem bolj pa gnjusi se nam hudobno početje, s katerim se še le oživljena gimnazija, ki nikomur ne škoduje, mnogim pa koristi, v novic natolcuje. S-rupeni dopisun, ki v svojem življenji ni nikdar poznal zlatega izreka „Ehrlichkeit wahrt am langsten" in ki je nekdaj v rajnkem „Tagblattu'; izlival svoj žolč na gimnazijo kranjsko, nadaljuje zdaj svoje umazano opravilo v „Grazer Tagespost" in „N, fr. Presse". Da ima dopisun slabo vest, dokazuje nam njegova skrb, da svoje uboge duševne otrobe iz dru-zega kraja, namreč iz Rado lj ice svetu prodaja. — „Spiegelberg, wir kennen dich!" Vseh 19 let, kar obstoji v Kranji gimnazij , se je sicer rabilo vsako sredstvo, da bi se učenci odvračali od tega učnega zavoda, , calumniare audacter, semper aliquid haeret'-, to je orožje teh ljudi. Ali zadnji dopis v „N. fr. Presse** od 15. dne t. m. iz Radovljice reete iz Kranja pa je tako gnjusoben in lažnjiv, da se nočemo umazane reči dalje dotakniti, saj se iz vsake vrstice preočitno vidi, kam „pes taco moli". Ne dopušča nam vest, da bi ubijali na pol mrtvo muho; lažnjivi dopisun je, kakor jesenska muha, padel uže davno v — smeti; škoda metlje za tako smet!
Iz dobmjnske Občine 15. sept. (Nekaj o cestnih za-devah.) Ceste so žile, po katerih kmetiška kri teče; one dokazujejo napredek deželanov in stanje kmetijstva vsacega kraja. Postave o cestah se delajo in po moči popravljajo, da bi vstrezale zahtevam današnjih ča«*ov; to je lepo na papirji, ceste so pa vendar le od dne do dne slabeje. Dokaz temu so okrajne ceste dobrujnske občine. Oglejmo si jih od Stepane vasi do Besnice na Fužine in od Dobrujne na sv. Lenart in dalje. Vse kažejo, da tu, kjer se prevozi vsak dan mnogo voz obloženih z raznimi poljskimi pridelki, uže dolgo časa ni sledu nobenega posipanja. O deževji se vdirajo vozovi do pesti v blato, o suši pa gazijo po prahu, med katerim so vmešana debela kamna. Misliti se sme, da tu posestniki ne vedo za svoje proge, ali da cestni odbor za ta kraj ne ve. Poprejšnji marljivi župan g. Crne je uže pred 4 leti vsacemu občanu posebej del ceste odmeril; ugovarjali so temu pač nekateri, ki so hoteli svoj del pred hišnim pragom imeti, a si. deželni odbor je slednjič vendar županu pritrdil. Razvidno je, da le-ti uradi imajo dobro misel, al cesta je vendar le taka, da Bog pomagaj! Bere se, da so nekdaj ljubljanski mestjani za odpuščanje svojih grehov k božjemu grobu v Stepano vas bosi z lesenim križem na rami o postnem času romali. Gotovo so v onih starodavnih časih bolje ceste imeli ko dandanes, kajti zdaj ni treba nobenega križa na rami, zadosti je sama slaba cesta!
In vendar za kmeta ni siabejega na svetu, kakor je slaba letina in pa slaba cesta. Ce se spominjamo tistih časov, koje gosp. Pajk okrajni glavar ljubljanske okolice bil, vidimo, kako lepe so bile takrat ceste. Tako se godi v kraji poleg glavnega mesta kranjske dežele!    Zakaj ne prime dotični urad za nož,
fj  Lepa množica bistrih gorenjskih  glavic!          Vred.
309
ki mu ga postava ponuja in ne prereže vozla nagnjusne nemarnosti? Pač skrajni čas je, da se tem nezgodam vendar enkrat v okom pride naši občini na blagor!
Eden v imeni mnogih napredka željnih
občanov. Iz Ljubljane. (Telegram „Novicam* z Dunaja.) Gospod minister nauka namerava na korist kranjski domači obrtni ji za zpaj na Gorenjskem ustanoviti obrt-nijsko Šolo (Gewerbeschule) s slovenskim učnim jezikom.
—   Šolsko leto se je v četrtek pričelo, a še ni nikjer ne duha ne sluha, da bi v srednjih šolah zaradi slovenščine nastopila ona prememba, ki jo veleva v državnem zboru sprejeta resolucija, oe tedaj moramo čakati, da iz groba vstane glasoviti §. 19. — V gimnazijo tukajšnjo se je letos oglasilo v vsem skupaj 646 dijakov, in sicer v prvo šolo 152, od katerih v slovenski oddelek 95, v nemški pa 57.
— (Iz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja 4. dne t. m.)    Pričujočih je  bilo   16  odbornikov,   med njimi mestni  župan  gosp. Anton Laschan.    Nazočen je bil tudi deželni glavar g. dr. vitez Kaltenegger.    Predsedoval je  seji odbora prvomestnik gosp. dr. K oz le r. Po prebranem protokolu seje  od   26. dne   maja poroča prvomestnik pred vsem ,   da dne 18. avgusta so šli gospodje Lasnik, dr. Poklukar, Potočnik in on k gospodu c. kr.   deželnemu  predsedniku  v imenu  odborovem čestitat k 50. rojstnem   dnevu Nj. veličanstva.    Zbor poročilo radostno na znanje vzame.    Potem naznanja,   da vsled sklepa od 26. maja se je poročilo izvedencev prestavilo v slovenski jezik in natisniti dalo v slovenskem in nemškem jeziku.   Odsek, za to postavljen, je vzel v prevdarek ,  kako naj se na podlagi izvedenskega poročila v obdelovanji močvirja dalje postopa, ter je ukre* nil, da bi se za izdelovanje črteža, omenjenega v 27. odgovoru izvedencev, po privoljenji c. k. deželne vlade in deželnega   odbora,   konkurs   razpisal, imenovanje inženirja   za  izdelovanje   črteža  pa   si. ministerstvu poljedelstva prepustilo.    Nemudoma in  ne da bi se čakalo na izdelovani črtež,  bi se po daljšem nasvetu od-Beka nekatera neobhodno potrebna dela morala izvršiti. Prvomestnik opomoi še to, da v posvetovanje v tehničnem obziru so se sešli v poseben pododsek gospodje: stavbeni svetovalec Potočnik,   inženir  deželnega odbora Witschel, mestni iuženir Wagner in pa civilni inženir  Klemenčič.    Tem   gospodom   in   posebuo še gosp. deželnemu  glavarju,   kateri  je   izdelal   oglas  za razpis konkursa, se zahvaluje prvomestnik v imenu odborovem za njihov trud.                              (Dal. prih).
— (V seji mestnega odbora 17. dne t. m.) se je zopet očitno pokazalo , da vkljub vsem temeljitim ugovorom vselej le to obvelj4, kar večina ,,nemških gospodov na rotovžu*' hoče. Ce tudi sta odbornika Regali in dr. Z ar ni k se s krepkimi razlogi upirala predlogu, da bi Befilharmoničnemu društvu 3 leta, vsako leto po 300 gold., iz mestne blagajnice podpore dajalo, vse vendar ni nič pomagalo, — dovolilo se je 900 gold, iz uboge mestne blagajnice, namesti da bi bilo kazinsko društvo v svoj žep seglo in ta sicer hvale vredni glasbeni zavod tako podpiralo, kakor čitalnica podpira svojo glasbeno šolo. — Isto tako je obveljal predlog, naj se protestantovski lj udski šoli izplača 150 gold. podpore iz mestne blagajnice, čeravno je odbornik Jurčič dobro dokazal, da te šole, če ni konfesijonelna, kakor je dr. S u p p a n trdil, prav nič treba ni, ker je v Ljubljani ljudskih šol veliko, in protestantje imajo v obče nek bogat zavod, ki njihove šole podpira.
—  Gosp. R. Dolenc, vodja deželne vino- in sad-jerejske šole kranjske,   vrnil se je zarad trgatve v Vi-
j   pavi 18. dne t. m. iz Dolenjskega z veselim poročilom,
da trtne uši (filoksere) nikjer ni našel. Razen uže objavljenih goric preiskal je še sledeče na već kakor 100 mestih , okoli Čateža, Klošterake gorice v Cerini, dolnjo in gorojo Stražo, Lačenberg, Purgarico, Bukovino, Mladine, Kozolec in Volovnik, okolo Krškega pa Tržko goro, Čatež, Drenovsko goro in Rako. — Po dovršeni vipavski jrgatvi se vrne zopet na Dolenjsko, da v Metliki ali Crnomlji prične spotoma podučevanje v vinoreji.
—  Gosp. deželni predsednik Winkler je 19. dne t. m. s svojo gospo soprogo obiskal državnega poslanca kneza E. Windischgratza v Slatini ter na tem potu prišel v Litijo in Šmartno. Komaj pa se je raz-nesel glas, da je priljubljeni deželni načelnik tukaj, bilo je vse na nogah, da ga počasti kolikor v tej naglici mogoče. V Smartoem je obiskal gospoda dekana Rusa, farno cerkev in šolo, v Litiji pa tudi šolo, cerkev, okrajno glavarstvo in pa župana in deželnega poslanca gosp. Koblerja. Narod ga je na vseh potih pozdravljal z navdušenimi živio-klici.
—  Gospod P. pl. Radics, v širnih krogih dobro znani pisatelj, je ta teden prevzel vredništvo uradnega časnika „Laib. Zeitg.".
—  Gosp. Franjo Gerbic, naš slavnoznani operni pevec, je danes se podal v Ulm na Virtemberžko, kjer je za zimsko saisono kot prvi tenorist engažiran.
—  Gospod profesor Ivan Zupan pride iz Reke v Varaždin na ondašnjo gimnazijo.
—   Včeraj smo na pokopališče spremili truplo gosp. Josipa Strel be, tukajšnjega posestnika in trgovca, iskrenega rodoljuba in poštenjaka skozi in skozi, ki je po dolgi bolezni v 46. letu svoje starosti umrl. Kako spoštovan je bil ranjki, kazal je včerajšnji velečasten sprevod.   Bodi mu zemljica lahka!
—  (PriČetek telovadne Šole „Sokola".) 7a dnem 1. oktobra t. 1. se prične telovadna šola „Sokola" v prostorih telovadnice. Dnevi za to odločeni so vsaki teden v torek, četrtek in soboto , poleg tega pa se uči tudi borenje vsaki ponedeljek in v sredo zmirom od 8. do 9. ure zvečer. Plačilo je odmenjeno na 1 gold. 50 kr. za tri mesece naprej. Vabimo tedaj vljudno vse prijatelje telovadbe, posebno take mladenče, ki vsled društvenih pravil ne morejo pristopiti društvu in bi se radi telovadbe učili, da naj se v navedeni namen kakor hitro mogoče in najdalje do 1. oktobra oglase pri predtelo-vadcih ali pa pri društvenem odboru.    Na zdravje!
Odbor.
—   {Razglas o Matičinih zadevali.) Od odbora ,,Matice Slovenske" smo naprošeni sledeče objaviti:
„Ker nekateri društveniki „Matice" s svojimi doneski zaostajajo in se s tem zastanek od leta do leta množi, spoznal je odbor za potrebno, zastanek vsacega društvenika do konca 1879. leta likvidirati.
Vsled tega se ustanovnikom in pa društvenikom v takih krajih, kjer Matični odbor nima poverjenikov, razpošiljajo iztirjalni listki naravnost, drugi jih pa dobivajo po svojih poverjenikih, katerim so se v posa-mesnih zavitkih poslali s prošnjo, naj jih jim pa po pošti pošljejo, in tako odbor pri iztirjevanji v poslanem izkazu zaznamovanega zastanka podpirajo. Ce se pri tem kaka pomota pokaže, naj jo blagovoljno odboru naznanijo.
Odbor „Matice" se s trdnim zaupanjem nadeja, da ga bodo gospodje poverjeniki tudi v tej težavni, a za „Matico" jako važni nalogi po svoji moči podpirali, kajti le z združeno močjo je mogoče zaželeni potrebni red v matične finance vpeljati.
Omeniti pa je odboru treba, da se tu in tam v do-tičnem izkazu nahajajo Matični dolžniki, kateri v dotične m poverjeništvu  v zadnjem   „Letopisu"  ti-
310
skani niso. Ta razloček izvira pa od tod, ker se je v teku pričujoče likvidacije pozvedelo , da so se dotič-niki iz drugih krajev tje preselili. Maj tedaj to gospode poverjenike nikakor ne moti.
Apeliramo pa tudi na rodoljubje gospodov drustve-nikov, ki so „Matici" še kaj doižni, naj blagovolijo svoj dolg brez daljega odlašanja poravnati, in če mislijo, da je o tem kaka pomota, jo odboru naznaniti.
Matici je le tedaj mogoče svojo dolžnost na vse strani o pravem času spolniti, ako jej doneski društve-nikov o pravem času in popolnem dohajajo.
Omeniti je dalje tudi še to, da nekateri društveniki mislijo, da so društveniki le tistega leta, v katerem so svoj letni donesek odrajtali. Al temu pa ni tako, kajti po Matičnih pravilih je Matični društvenik: „kdor ko ustanovnik plača 50 gold, precej ali v petletnih obrokih, — potem kdor se kot letnik zaveže, da bode Matici plačeval po 2 gld. na leto, — knjižnice in družbe pa so nesmrtni društveniki, če plačajo 100 gold, ali precej ali pa v petletnih obrokih, — zraven teh so tudi še častni udje". — Če tedaj kedo za to ali uno leto knjig ni prejel, zato še ni prestal biti Matici društvenik in ni še odvezan plačila svojega obljubljenega doneska, ampak on more le zaostale mu knjige od Matice tirjati. Ud Matici neha le še tedaj biti, ako umrje, ali se društvu izrecno odpove, ali pa če se po odboro-vem sklepu vsled §. 3. Matičnih pravil iz vrste družbenikov izbriše.
Konečno še to: Nekateri društveniki mislijo, da so letnino za tisto leto odrajtali, v katerem od Matice knjige dobijo. Naj zaradi tega blagovoljno prejmejo to-le pojasnilo: Razpošiljanje knjig se iz mnogoterega vzroka včasih zakasni, tako, da se knjige še le p o novem letu za preteklo leto razpošiljajo. V takih slučajih se je tedaj letnina le za preteklo, ne pa za tekoče leto plačala. Kjer so poverjeniki nastavljeni , imajo ti gotovo tudi svoje zapisnike o plačilih društvenikov; iz teh se vse lahko natanko razvidi. Naj častiti gospodje poverjeniki in posamezni gospodje društveniki to opomnijo blagovoljno na znanje vzemo".
— (Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji goved v Ljubljani in v Kranji.) Ces. kralj, kmetijska družba kranjska bode
v Ljubljani 2. dne oktobra dopoldne ob 9. uri na dvorišči gostilnice , zurn baierischen Hof" na dunajski cesti po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljene plemenske junice in telice (10 do 14 repov) Muriškega (sivega) plemena,  —
v Kranji pa 4. dne oktobra. dopoldne ob 9. uri kakih 18 repov Belanskega in Pincgavskega (ru-dečega) plemena.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se proda tistemu, kdor največ za-njo d& , proti temu, da jo 1) koj plača in 2) se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme obdrži. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 22. septembra 1880.