Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. O Tj A S SVOBODE . MrXiVHNIO WKEKLY Dirinrn To Tu« Iimam« O« T»m litmuia ULUUI. Nadaljni odgovor bivšemu znsipniknrju g. Petriču, g. Zavrtnlku in slovensko-ame-rlški žlindri g. Ferdinand Petschetu. V poslednji izdaji "Glas Svobodo" pisali smo poti zaglnvjein "Nft-inauje slovenskim delavcem in članom S. N. P. J." ter rudi pomanjkanju prostora obljubili j>odati natančnejše detajle o ž« omenjenih junakih. Tukaj podajeuio torej našim cenjenim somišljenikom in uaro&nikom junliitke ikakor smo obljubili, glede letaka, katerega je zloglasna čikaška iii»udra s ,*>m<*čjo njemu vrednih kom panjonov izdala. Cenjeni Čitatelji naj jmi sami sodijo. I.vtak, v 'katerem so izlili vsi trije svojo vuia/.ano »trust, podlo obrekovanje, naj m-jo Inž iu škodoželjnost, in ki je pomešamo z veliko po rejo zavisti, katera se zrcali v vsakem članku. Oglejmo si nekoliko bližje te junake. Kdo no, in kaj >o. Jože Zavrtnik imenu, prvi kaže svojo Škodoželjno strast. S težkim in razžaljenim »reera predočuje krivice, katere se baje delajo cenjenim naročnikom in društ ven ikoni sploh. Strahu trepeče, oštene-«>n človeka, kateri si jo skoz dolgo vr--slo let prihranjeni in krvavo prisluhni denar založil ravno v "Gla* Svobode" s zavestjo, da jc živa potrefoa rtiegn zavednega delnvskiga lista, o-zir. glasila, kateri naj bi nevstrašeno znstopal njih koristi. Tako s.- je zirodilo, in tako se se danes dela, vzlic v sini nasprotst vom, in delalo bo bode na tem stališču tudi v bodoče, po zdravem socialnem programu, za koristi in svobodo proletareev. Vi hoče-te natrobiti našim somišljenikom o špekulaciji in zasebnem krpanja žepov, lastnika M. V. Konde, dobro vo-iloe razmere in stališče, katoro v finančnem stanju obstoji. Zakaj niste napisali jioleg Vašega članka: — "Čemu bi zavedni delavci podpirali "Glas Svobode", ker jc zasebno glasilo, za Špekulacijo in temu podobno podje-tje, ker se zavednim delavcem ]X»lov-ne knjige ne |»okažojo, ima li Konda Zgubo ali dobiček, duši s« je večkrat dogodilo, da buš Vam ni m»gel g. Konda tedenske plače, zaradi pomanjkanja dohodkov redno izplačati?" Je-li to zasebno klanje žepov, in izkoriščanje zavedli »h slovenskih delavcev f Tega Vi, g. Zavrtnik, ne vidite in nočete videti, ker Vaša črna strast Vm je zavedla na najnižjo stopnjo podloati. So li j«1 'ist " vsih deželah in sekcijah! In to -največ na Časnikarskim polju, ker ravno tukaj so jako različna mišljenja (posebno če so pod uplivnim pritisk um prisiljena), katera se j« vtem medsebojno ne strinjajo, vendar se pa vedno mirnim potom in brez zavisti poravnajo. > Havno tako bila je difuzija k II gl. zborovanju S. N. P. J. a»dr. S Kaučiča pretirana, osebna, katera bi pa v širšem krogu zmnogla le Škodovati. To pripoanali so ziinanji kakor tudi tukajšnji delegatje S. K. P. J., in od- ločno protestirali za priobčitev isti ga. Vse to pa je labko razvidil »o&r. 8. Kaučič iz zasebnega pisma g. Ivou-de, da ni puhalo iz Chicage in na vse mogoče načine uplivaUi, kajti tej naši trojici je vse nekaj druzega rojilo v njihovih nečednih buticah. Kaj ne, da je temu tako g. Jože Zavrtnik f Govorilo, debatiralo >>n na vse mogoče načine povdarjalo se je v saloo-nih in privatnih hišah kako in kaj vse s«1 ima vpeljati; stavile se ao mreže in zaiijkc, ozir. so hoteli trg. Za-vrtnrk-Petrič pod ixikroviteljatvam zloglasnega svojega glavarja — Pečeta vpeljati, vže dva, tri mesece poprej, ne da bi kdo pomislil bo-H društvo katerega izmod teh izvolilo ali ne. Kaiko je i a trojica političnim jh>-tom iskala vzrokov napadati Jednoto, dokazuje g. Zavrtnik klet i ob času mesečne seje S. N. 1*. j. na predlaganje vdeležitve nurod. izleta, ni glasoval ne za, ne proti. Kavno tako S. Kavčič je izjavit svoj nasvet ozir. obsodbo o nurod. izletu še le |m> zaključku istega. Je talko postopanje odkritosrčnih mož f G. Zavrtnik kot vnet socialist in do-Iht govornik bi ob priliki narod, izleta, ko bi se istega vdeležil, pridobil Se marsikoga za soe. stranko. Mesto med ljudi, šli s<> g. Zavrtnik in drugi na pašnik med prazno grmičevje o-znanjovat njih motlrmii, Omeniti moramo, da se jc Jeduoti predbucivalo tihotapstvo, humbug in drugo še pred II. gl. zbor. S. N. P. J Kaj je dalo temu povod" se še ni do gnalo ali je skupni izlet vseh sloven škili društev v Chicagi, kterega so m tudi nekateri pametni slov. stx-ialist z pcedsednikum slov. hoc. kluba na čelu vdeležil i, ali prevelika plača u ra laikov \ prvem letu obstanka Jed notef Glede plače tajnika Jednote naj bi ti učenjijki se šli učiti računa ti li kakemu pastirju, kateri bi jim |M>vedal, da 12x40 je 480, ne pa f»R0 To je torej kar g. d. Zavrtnika take |>cee, da s«Mlaj grom in * t rele na ■lednoto, uradnike in list "Glas Svo-IhmIo" ozir. na njega lastnika meče ker ni hotel ilelati kakor so oni hoteli Zavrtnik! ali Isdje rečeno Zahrbtnk nan nt. ozir. društ veniki so pravočas no s|H»zuali Vaše puhle fraze, Vašo Častilakomnost in dobička žel jnost, in hI \'a> obrnili ter si druzegu izvolili. te Vaše .škotlo/eljnosti sedaj ulprto knžeto, apelirate na društvo like, ter skušate s pomočjo Vaših !ioni panjonov delati zxlrai.be, nemir in sovraštvo med tukajšnjimi in zunanjimi društ veniki in naročniki "Glas Svoliode" sploh. V vsem tem pa lahko vsak zaveden delavec sodi..in vidi le Vašo največjo zavist iu čnstilaikomnoet, katero sle si ž*- v duhu predstavljali. To je Vaš princip v boju za svojmdo in bratstvo I Rečem Vain, da nikomur ne i m poni ra te. Lahko bi pa še tukaj navedli do kaj neprijetnih reči o Vas, Inxli si tu iz Chicage, staro domovine ali Cleveland a. ali mi ostanemo dostojni za enkrat, pride pa lahko še vse prav, ..'i priliki zapomnite si to. tudi debutireuje.mod jednotnimi uradniki in zunanjimi delegati, zaključek bil jo pu ta/ da jo pravilno držati se XXI, | mi gin vj a 61. 1, ker se-tako obvaruje Jednoto prevelikih troškbv, za to jo večina glasovala »i jo tudi bilo sprejeto na 1. gl. zborovanju. (Glej zapisnik 1. gl. zlmrovanja I) — Pri tem pa Vi najdete tihotapstvo, humbug, hiturvčino in vrag si ga votli kaj >e vse. Ako \*as in Vaše črne ikoinpa-njane jkjwUmi človek jxj dokazih Va--šega nesramnega dolžeAja vpraša, bo bodete pa na vse mogoče načine zvijali kot |*"S ako se mu na rep stopi. Dokazi te Vi deuuiyjijfttjo, le onemu jeduotnih uradaiikov najmanjšo nered nos t, ali neiHJŠtono« pri opravilu iste. Nedolžnega so delati, ined svet trobiti in |x»štc«iiiu ljudem njih čast k rust i, to jo Vaše nač41e, katero naj bi Vam služilo v dosegi Vaših slabih namenov. Ste-li g. 1'etrie tako'daleč zapeljani, ali ste tako zabiti,! ali pa ste v resnici 1' -č, kateremil jo vso prav, kamor ga kilo obrne ijt porine, t'nj-dašito se r. ljudmi, z katerimi ste bili še pred kratko dolio največji smrtni sovražnik. V javnosti je bilo citati |*i raznih časopisih, katere imaiuo še danes na razpolago, take ostudne in strujKnie članke, eden proti druzeim. •lovek pa ki je te članke čital, militi si je mogel, da lo krogi j a iz revolverja za more to sov rožtvo izravnati. Kaj ni temu tako g. 1'etričf Danes pu stojite ravno onemu človeku na razpolago, ki ste mu vie mdgoče gre ho (katerih je sicer bilo dovelj) in pijane slabosti v javidwti |x>v«lali, iin Va> tiru kamor loče — kakor l>—ča. Malo moitvii in saanoBtojne misli bilo bi za Vas veliko tndje pnnlk turn. Tudi Frank IVtrič se jako žalostne ga (Mičuti, kako tuilolz.no odkriva dobro srce rojakom, samo |nrzu-lii! je Se pridejati, kaiko bi se tudi njemu "šikalo" eno boljših meet pri Jeduoti zaeesti. Kaiko bi on o delu in plači potom sodil, to neverno mislimo si pa labko. G. IVtrič, zaletava se največ v lastnika 'Milu« Svobode", Celo svojo strast, zavist in škodoželjnost meče proti njemu, in vse to brez pravega, tehtnega izroka. Da Vi niste mogli, ozir. niste suieli prisostvovati II. gl. zborovanju S. N. P. J. je Ikrivo le to, da v jeduotnih pravilih poglavje V, čl. 42., in |>oglavje XXI. čl. 1. sta si {tovsem v protislovju ter drug druzegu pobijata. Kadi tega nastalo je Da si se nam studi na vse te fcnvi-sii n |hk|le infaanije odgovarjati, vendar pa imamo koncem tega vsega še opraviti s jioglavarjeni; ker se pa ta.hinavec vedno skriva za stene svo-,i< .-a stanovanja, ter i*l tam mogočno zapoveduje svojim podlaeuikom, smo prisiljeni, da ga za Iiim* (Mvtegnomo na svitlo pa makari bil v sami srajci. Ta glavar si je dal z debelimi črkami zap sati: "piše Ferdinand IVt-sche". Ferdinand Peče je to i>oi mogel jHiset'i v javnost — |>a Še kako. Tako, lepo počasi razvija svoje talente, ena. dve, tri povsod o denarju ifovori. To je njemu všeč — "money, money talks". Življenje vesoljnega ljudstva je dandanes živalsko. Kakor močna zver raztrga svojo /rt«v, ravno tako tudi Ferdinand Peče, kadar se postavi na stališče, da je poklican pomngati nesrečne zakonske razdvojiti. 1'rva takšna žrtva bila je Ixdjsa polovica zal fj.">,im, druga nekoliko untčnejša zu rav^no toliko, čeravno je hotel fungira-ti, kakor je to njega običaj, le za eno sirutiko, ker drugače sploh ni mogoče. Kako Vi mislite, g. 1'ečef Denarje podlaga današnje človeške družbe, govori dalje, ona pa podlaga zločinov. Za denar umori oče sina, za denar {►osrednje Fenlifliuid Fe^e za rnzi»o-ročitev, vsini zakonskim nesrečnim, pa makari za |»olovico zgoraj navedene švote, več ali manj! Fiuvktum. Ako mu pa pameten človek jK>ve rce-nico brk v brk, katera ga tako hudo te pa zmerja z "nks baral»o"t Pijpvktiim. Za denar se naredi v^e. on je vsesa nmgočeiv kaj ne Peče! Ako nebi g. Ferdinand Peče se jhv stavil na stališče. zast«»|Mi1i ob enim /ono in moža, ne bi nigdar, ali vsaj ne tako hitro prišlo to grdo vmazano, ne častno perilo slovenski javnosti na dan, seveda tudi Ferdinand Peče bi imel $50,00 v žepu, tudi to pove vse pa dasi v vsem drugim molčimo. Ta ožHndrana osebnost, ki jo vsakedo v Chicagi. in veliko izven Chicage po- zna, da ne raje v stran ohruo predno m' hi imel ž njim srečati ali spregovoriti. * i Pece! |h>vejte ali pokažite nuni v Chicagi samo enega svojih prijateljev ni z veu že omenjene "tref.lje" (ki pa so povsetn Vas vredni) in ki bi liani zamogel reči: "Peče je vsaj nekaj storil za napredek naše tukajšnje >tov-rkoIojuje!" L Mi'smo prepričani, da ga nimato niti enega jiošteiugu moža, kateri bi Vas zuiuogel izpričati, pač pa vi-č 'ki»t dovelj, ki bi rekli, kjer je Peče. tja jaz ne gmu in nemaram iti. hi laki ljudje naj bi |H»tem girsj»oda-rili, učili iu |H»stavljali se na sodnij-sko stolce taka moralična propali-u, ki še v vsem svojem življenju, odkar je j>okokal "pusta" v Metliki po katoliškem obredu ni pomogel bodi si moralično ali finaneielno do kake ko-rUtne delavske organizacije. — Da nam ne poreče, da lažemo: Hil je pred par leti v enem slov. |hkI. društev tu v Chicagi; pa je kmalu izostal, ter s tem društvo za gotove dolarje olajšal, t. j., ostal je mcM-čne prispevke dolžan. potem pa še t i, da je častno odstopil! Sraui Vas bodi! da si dobro veiuo, da se Vas ta »raz toliko prime. Vse to bi š« človek |H»t i^k-I in pregledal, da je to rev še v resnici, kdaj ali kaj pri])onioglo do ustanovitve S, N. P. J,, ali da je njegova ideja ko-daj bila ali pa da je član iste — čisto po|>olnomn nič. Peče — Prešern, take žlindre in duševno sirote hočejo razdirati kar so pošteni možje z velikim trudom vstanovili. Koliko člankov se j,, pisalo, koliko žive agitacije s« j«-storilo, predno jo zamoglo prodreti v širšo javnost, ter se tako v poznalo za j h »t robno in zdravo združitev organizacije. Sedaj pa na enkrat ker se je idefja v resničila in razširila pa pride žlindra z svojimi vrednimi k«n-punjoni in hoče za|n>večc podobno A. Piešern-u sc /umore na njegove limanice vjeti. V < ostalem pa prepužčamo, kakor nveiw>. mirne duše, celo to surovo |ki- t je našim somišljenikom, naročnikom, kakor tudi elaniom S. N. P. J. v presodek. Prepričani smo že v naprej, da sodbu ne ImkIo za las od nuše različna. Kdor vse to dobro, zdravo iu pametno prevdari, prili mora do zaključka, da ."je to eno izmed najbolj vmazanih deb kar smo jih Slovenci k«laj v Ameriki doživeli. Nimamo strahu, da bi nam, kakor liidi S. N. P. J., škodovalo. Pišemo tele vrstice v prvi vtsti ker smo primo-rani m1 branili na njih napade, in kdor je omenjeni, ožlibdraaii letnk čital, pritNtznal Iswle, da suio tu rabili le dostojne primerne iz raw. V drugi vrsti pa. da jih (Pečeta, Zavrtnika, IV-triija iu to duševno revše Prešerna) i/|H>staviino našim zunanjim rojakom, da jih tudi ti spoznajo ter, «la j3h tako pred kakim aventualnim izkoriščanjem obvarujemo. V bodoče prosimo vse društvenikc, kakor tudi naročnike "filas Svolx»-de", da nam sporočajo kedar dobijo ihI ziromj navedenih kako tiskovino, pismo ali kako drugo pr«>ti Jednoti ali i "(Has Svolwwle" naperjeno in rnz-žaljivo koresfswdenco ali ]>a isto direktno nnm pošljejo, da jih tako za-j moremo oddati v roke pravici. Upn-j irio, da m« ne bode nobeden zaveden rojak vsodel na take spletikarije, ter jim vsako od pošilja tov vrnil nazaj. Vam pa. neoedni zabrbtniki. re-čemo, da se Še vidimo v bodoče ako Vas prej pamet nesreča, m to tako krepko, da Vam bodejo za v«e1ej take in farni je z Vaših butic prešle, — Zapomnite si to dobro! V aaloe? imamo še precej gradiva tičoč se sotrudnika "propale" Zore g. pečeta. Six1, demokrat. GoBpodu Jože Zavrtniku obratno v spominsko knjigo. Zadnjo solwto prejel je M. V. Konda jk» |h Mšt i oddano pismo od g. Jože Zavrlnikn. V istim se g. Zavrtnik zaletava v nekiga moža v glavnim odboru, kateri je imel v Pueblo, Colo., sitnosti radi denarja. Kot olikan poštenjak imejte prijaznost g. Zavrtnik dokazati o .sitnostih onienjeniga moža, kakor tudi o "taki preteklost i" g. Konde. Je-li 1*1 sebi vatle merite T Da so se nckleri slov. socialisti namenili list "(H. Sv." kupiti, ter ponujali 000.00 ji ne lastniku lista, me-Šetarija se je vršila v sabobnih in Po-čotovi trdnjavi, ako bi ga g. Konda ne hotel za to ceno prodati, zagrozilli so se list uničiti, to dokazuje tudi letak, katerega te razj»oslaJj, in neki članek, katerega sto najbrže jK>zabili v uredništvu. — G revoluciji v Jednoti se je t udi že prod v«>č meseci pron»kavalo. Škodoieljni nameni so bili vže zdavnej zreli v vaših zvitih bulicah. — Kakor g. Peče svetuje zavednim delavcem, ustanoviti si svoj I Miselni i list, je vse hvale vredno. G. lVčelu ses najbive še sline cedijo po rajni "Zori". Vspeh in dosego vzvišenih ciljev, "frakeljna." bi bili z leni za nekaj časa zagotovljeni. •NAŠI ZAPISKI." Prejeli srno 4. t. m. 10. "t 11. it, "Naših zapiskov" iz Ljubljane", z ve le zanimivo vsebino kakor sledi: Ivan Cankar: Šo en simlnd. Oton Zupančič: Vis-u-vis. Dr. Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik v Ljubljani. Josip Regali: Zajoev Prešeren kot monument. Dr. Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega duševnega življenja. Etbin Kristan: Krst pri Savici. Albin Prepeluh: Prešeren jo ljudski |>esnik. Dr. L. Aforizmi. Dr. Ivan Prijatelj: Od uredništva: Tri slike Prešernovega spomenika. Naroča se pri upravništvu Naših zapiskov v Ljubljani, cena 80 h., za naročnike IS h. Samo za tu izvod. Vsiui svobodomiselnim Slovencem priporočamo najloplejo "Nuši zapiski" uie-seiMio revijo, kteri prekosijo z svojimi pnlučljiviini, kakor tudi zanimivimi spisi vse druge v slovenskem jeziku izhajoče časnike. Naročite v zu celo leto velja samo ■2 k. HO h. Rusija. V/lic vsini obljubam carjevim o-genj revolucije ni vgasnil, marveč plamen vstaje čedalje bolj šviga proti PeteVhofu. Grozno klanje je na dnevnem rodu, k-terih žrtve ne štejejo samo na stotine; tisoče ljudi je pedlo v zadnjih dneh. Carjevi privrženci ščuvajo ljudstvo proti Židom, katerih usoda je vsega i*unilovanja vredna. Vse bolnišnice si» prenapolnjen« z ranjenci. V južnih krajih Husije najhuje vre. Do 1000 nmžikov je priredilo v vasi Gedtwevogrod v nekem skedenju shod; kozaki jih zasačili in obkolili. ter skedenj zažgali Okoli 800 mu-iikov je zirorelo, drugi so se rešili. Avstrija. Demonstracije, v prid splošni volilni pravici se vrše v raznih krajih Avstrije. Na Dunaju, v Pragi in Gra eu je prišlo do zdatnih prask med socialisti in policaji. V Pragi je 5 i>seb mrtvih in mnogo ranjenih. Nagle smrti je umrla s«>pn»ga bo-druga Jakob Aužiček-a, 1. t. m. r Chicago. H lava pofcojniea, v obče pri ljubljena »vobodutuiselnica zapušča žalujočega moža. 1hka ji žemljica v tujini! "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE WE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stov. 45 Chicago, 111. 10- novembra 1905 Loto IV Pod novim orlom. Zgodovinska pevest. Ponatis iz "Slov. Naroda" * DRUGI DEL. II. Napoleon j« obenem in»sliil uu Kmnjtflco neknj vojaštva in mporod-iiik general BiMuguay d'Hilliera jc dobil ukaz, 1. julija je prišel baron Dumowtet zopet v Ljubljano. Njegovia oefu jc štela blisu 2,5(JU mož. Celih Id oni je dmi »a dan naskako-val grad, a Froneozi «> vsak napad h rab lo odbili. Kor ljudje niso plačali -vojne k«»u-t ribucije, j« Bniaguay d'Hilliers dal aretiruvuti najuglednejše može v deželi. Aretivovuni m. bili general ui vikanj Gohnnjer, kanonik Imron Tauf-furor, .škof Brifrklo, grof Hrami is, yrof Li I'b tej I be Ig, gn»f ltarbo, baron (.diiilhieri* grof Tburu, baron Li/.za rini, trgovec Nikolaj Keeber in tudi eden najvnetejsih prijateljev Francozov, veletržee Fnm Ksaver Damjan. Novi francoski aaj>o\x>dnik pač še ni pognal razmer in ljudi v Ljubljani in je verjel kanoniku Taul'fe-rerjn, ki mu je rekel, dn sta proti plačevanju vojne krnitribm-ije najbolj agitimla Damjan in učitelj Andrej Kopitar. Damjanu so Froncuzi hitro dobili, Kopitarja io-lovieo ušlo in ti so potem plenili in ro|>aU |>o deželi tako, da se je vse pred njimi t resi o. V zli t; sklenjenemu premirju ni bilo konee re vol tam na deželi. Ljudje so bili i«) dolgi in fanatični agitaciji avstrijske stranke tako razburjeni in razdraženi, da »» popolnoma podivjali. Celo v najbližji okolici Ljublja ne s«) se primerjalo revolte. Tako je 231 etni Ivan ZanuSbar iz Hodnika dno 11. oktobra s puško napadel francoskega vojaka, ki se je Dolenjski ri«u> z nekim dekletom sprehajaj, /.auuskarja m» prijeli in ga naelednji dan ob o. jiopklue pri stražnici jnileg sv. Floiijana ustrelili. Stmšni so bili ti meseci za celo deželo, posebno pa za Ljubljano. Vsu je bilo tako potrto, da se že uiliče nI vee upal misliti, da postane kdaj bolje. In zato se tudi ni nihče vznemiril, ko so dne 22. oktobra začeli j>okati U>pori na gradu in zvoniti vsi ljubljanski zvonovi v naznanilo, da je bil 14. oktobra v Selidnbrtinu sklenjen mir in da je avstrijski caaar Franc niomi fmneoskemu cesarju Naipoleo-nu odstopiti vse ženil je od Lien/ai do Dubrovnika. III. V pritličju svoje hiše, tam, kjer je danes rttovška policijska stražnica, je imel Finn Damjan svojo trgovsko pisarno. V dopoldanskih urah je bilo tu zmirom živahno vrvenje, ]»opoldne jm je bila o/ika in temna pisarna za poščetm in jo bilo tu tiho in mirno. Dne 13. novembra leta 1H09. jm>-poldme je v Damjanovi pisarni sedela za gospodarjevo mizo mlada dama. Pred seboj je imela veliko trgovsko knjigo, v katero je vpisovala dolgo vrato številk iz različnih drugih knji-iLie. Šele ko se je v itn k temni sold začelo mračiti, je mlada dama odložila puro in zaprla knjigo. Potem j« je naslonila glavo v roke in se za-topila v svoje misli. Nakrat se je zgenila. S ceste se je utišal velik šum. Slišalo se je piskanje in liolmatije in hitri koraki precejšnje mno/ice. Mlada dama je vstaja in stopila k okrni, tla vidi. kaj se zunaj godi. Množica se je bila vstavila tik rotovžn, okrog ipalevra oddelku francosketra ■vt>ja4tvat^Kj)j 811 ie nopot zgodilo? Mlada diAna/ni bila radovedna. Ravnodušno je stala pn oknu. Njene velike sive oči so sicer ssrle na zbrano ljudstvo, a njene misli so bile kdove kje. Sicer pa * okma ni bilo videti, kaj se je godilo pred ro-tovžem. Zdaj je pri hit el v sobo stari Damjanov hišnik akoro breasapno. — Gospodična, jo zaklical, pojdite vendar glodat! Francozi IkkIo sneli z rotovžn cesarskega orla, gospod Ko-pilar pa stoji na stopnicah, maha 8 klobukom in kri«1!, kakor bi bil obseden. — Kopitar f Torej so gA' vendar izpustili iz ječef Že sinodi I A slabo izgleda, prav kakor hi bil bolan. In oči se mu tako čudno svetijo — — Stopite h gospodu Kopitarju in ga prosite, naj pride malo sem. Hišnik jo zapustil pisvrao in se pridružil množici, ki je bila med tem tako narasla, da je bil ves 'tig Jtoljt ljudi. Francozi so ta dan z vseh javnih p>slopij odstranili avstrijske grbe in mm hi j z rotovžn snemali velikega črnega orla, ki jo tam vised izza čas« cesarja .Korala VI. Na njegov^ mceto so (križema obesili d"\v frawoski ca-stflvi, mt sredi med njima ]>a obesili zlatega orla — orla francoskega cesarstvu. Ko je bila ta preniombu izvi-šoua, jc zadoiiclo frtuicoj&o iMivelje — vojaštvo je proven tiralo s puškami, za-jKdi so bobni iti vojaška zastava so je nagnila k tlom v ]>ozdrav zlatemu orlu nn rotovškem pi^očelju. Potem je vojaštvo odkorakalo preti škofijo, kjer se je b:! nn.«ta«nil pred dnevi «lo-šii generalni intendent d'Auchv, in vsa množica jc drvila za njitn, tako da jc bil Mestni trg hipoma izpraznjen. Mlada duma v Damjanovi pisarni jo bilu svoje lice naslonila na šijio. Niti je zapazila, tla se je množica že razšla in da je nastalo na Mestnem trgtt zojK't tilro in mirno niti je slišala, da jc nekdo trkal na pisarniška vrata. — Kaj ni nikogar tu I je nekdo vprašal pri na|x>l odprtih vratih. Šele zdaj se je mlada dama zdramila i/, svojih sanj. V pisarni jo bilo že tako mračno, da ni mogla razločiti, kdo da je pri vratih. Videln je samo, da je tujec francoski oficir. - Kaj želite? Gospodu Damjana iščem. —: Zdaj ga ni tu, a če hočete malo počakati, ga pokličem. — Tujce je stopil v sobo in se približal oknu tako, du jo svetloba 8 cesto padla nanj. Bil je visok mož /u-rečih oči in zagorelega obraza. Ko je mlada doma jtoglodala v ta obraz, je skoro omahnila. Krčevito se je prijela za stol m tli moglu storiti nobenega koraka. Konrad! Ali je mogoče? Vi me poznate I so je čudil tujce in potem nekoliko jiočasjieje in negotovo dostavil: Pa ne da bi bili Vi — gospod Lena Mara? Mlada dama jc samo prikitnila in mehanično položila svojo n>ko v roko Konradovo. V tem hipu je prišel v solio hišniik in prinesel luč. 1'ostarni mož'je kar ostimel, ko jc zagledal francoskega oficirja, ki je tako brezbrižno držal domačo go«*])odičuio za roko. — Ne zamerite, je rekel slovenski in zvedavo in nezaupno ogledoval francoskega oficirja, gospoda Ivopi-liirja nisem mogel več dobiti. Ne vem. kam je Sel. A — ne zamerite — tega Francozu pa jaz poznam — saino ne s]w>mitijant se, kje sem ga videl. - Saj vas jaz tudi jioznam, stari grešnik, so je zdaj oglasil francoski oficir, iu šo iz tistih časov, ko ko niste imeli sivih las. JLšnik jc sud pred tujcem, kakor bi bil okuinonel. Niti besedice ni mogel ziniti, samo debelo jc gledal, kakor da bi hO bil zgodil pred njun kak^ čudež. Šele čez nekaj tritUitkov je prišel k sapi in rekel: — Da me kak francoski oficir ]>o-zna, bo ne čudim, nI i da Francoz slovenski govori — — Zdaj vidim, Janez, da ste res stari in neumni, mu je segel tujec v besedo. Torej, da Iwdetc vedeli, kdo da sem, Vam jjovem, da mi jo ime Konrad Podobnik. Tega se vendar še nekoliko spominjate. Molče je hišnik glodal Konradal; čez nekaj hipov je začel s predpasnikom počasi brisati roke in lice je dobilo tioki veseli izraz. — Kaj pravite T Kdo ste? A Vi da ste Konrad? Pa Podobnikdv Konrad? Zdaj pa je stori mož storil dva hitra koraka in ponudivsi tujcu roko veselo vzfkliknil: — O, če ste re« Podobnikov Konrad — Bog Vam daj dobro, tako sem Vas vesel, kakor da bi bili moj sin. — Res sem Podobnikov Konrad, res! Zdaj pa mi Vi povejte, stari Janez, če je ta gospodični a, ki ne isspre-govori nobeno besede, res gospodična Mara, ali če tse meni blede. — Lej gn, se je čudil hišnik. Kdo j« nuj bo! Da, da, to je gospodična Damjanova, tista, ki ima največ snubcev v Ljubljani, pa nobenega ne mara, tista — — Janez — je nejevoljno zaklicala Mara. — No zamerite, gospodična, se je smejal hišnik, a dnjies sem tako vesel, da moram katero povedati. A zdaj grem Hknl gospoda. Pol Ljubljane Inun sklical ~ , ' Janezu ni bilo treba iti, ker zdaj je v sobo stoj« I a velika d nizbu.Go-sjkxI Dam'jan jo jo- bil pripeljal, fla bi praanovala osvobojenje Andreja Kopitarja, a nihče ni slutil, da se je ta dan po dvanajstletni odsotnosti povrnil v domovino .Konrad Podobnik. V Damjanovi hiši že dolgo ni bilo tako srečnega in veselega večera. Janez jc moral res sklicati "jwd Ljubljane'' in vse se jo rndovalo Konra-dove vrnitve in Kopitarjevega osvobojen ja. Seveda >tu morala oba pripovedovati o svojili doživljajih. Konrad je !iil j>otein, ko je polvgnil. iz Ljubljane, dovrSil v Milanu svoje študije. Vzlic vsem prošnjam na vlado in na cesarja Franca su mu ni dovolilo, da bi se povrnil v Ljubljano. Ko se je to leto začela vojna, je prostovoljno vstopil v francosko annado. Sprejeli so ga radi, ker so potrebovali inžej nerjev. 1 'deležil se je bitke pri \Vn-gramu, a čim je bil Sklenjen mir, jc izprosil, naj so ga pošlje v Ljubljano, da vidi šo enkrat svojega, že dolgo časa liolncgn očeta in znance in prijatelje. Medtem, ko je Konrad na kratko poročal o svojih doživljajih, pa je Andrej Kopitar na drugem koncu mize dajn! duška svojim čut i lom. (brlite ie.) 71 Velika slavnostna zabava. SLOV. DEL. PEVSKI ZBOR priredi tretjo .obletno slavnostno zabavo v soboto dno IN. nov./ t. 1. V narodni dvorani vognl 18. ul. in Centre Ave. Chicago, 111. Poleg nastopa zbora z povBom novimi krušnimi slov, poantami,' priredi sluv. občinstvu veselo zabavo VINSKA TRGATEV Razume so, da tudi ribniškega župana, kateri It temu pripada ne bode manjkalo. PjO dokončanem programu pa prosta zabava do 2, jutra VSTOPNINA 25C. ZA OSEBO. Dami-V spromilTtt iioipodov vtiopnlim pr»«w. K mnogobrojni udeležbi nnjuljiulni-je vubi ODBOR, i Vabilo na veselico katero priredi društvo V. sv. MARTINA v NEDELO »NE 1*2. "NO VEM URA 1005. Pod vojaškim načelom v narodni dvorani na vogalu IS. ulico in Centre Ave. Začetek točno ob 2. url popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno ODBOR. »IG VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Ofagi p;osp. doktor iz Universal Me- lilsal Instituta v Mew Yorku, Si-'n'* so vim t ibvnliutcui za V'aSa usjJtin.i Tdiavtiit.b ku-rimi MC ontravili l' i ni.»It; . tli icta Vi *te otroka oz-» .t ■ i ,,() l una ];o jertnoniescCnem tlrav>ji'i; i. d i mu ni ltioyci nijeden tdfavn.k več poma|;.iti. Sj-ri'imitc draj,'i gospod nlravnik, 111, ;,J dHjSbkrcnijSo xalivalo. Zajedno Vas p obi.iti^im, da prijavite hu>k pismo v .č ii>i..1 -ih s sliko mojo in mojega dc-tel* Z k»otnvliiin da Va>; liočein priiiot '.tli vvikcmu t)ylniku, najsi trpi iu kferikolt bole*ni. Ostijaiil vt'Jno ud.ma in hvaležna Ida Iiutilskv .1 ;16 — OimleyPa. Dela čudovita ozdravljenja. Xr stotino ozdravljenih. Nobena jtrevsira. Njih sprirevala in zahvale so potrjeno od javnih noturjev, t<>r mi histven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kt«-rilt sliki* vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in Žene, mhulouiri in st Mrki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtu i le v tem, ki-r ima svoj poseben zdravniški ?bor raznih speeialintov za vsaktero sledec'ih bolezni: Kavina-t item, arene hibe, nalezljive bolezni, kožno bolezni, oeesne, uAcsno bolezni, bolezni v nosu, grlu iu prsih. A ko zgubljate lase, ee vas boli želodec, dalje, za apoteka bolezni, za hemoroide, odrvenenjo kakega uda, kapljavieo, sifilis, n»-potenco, neredno meneeini či.sečnje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojnke druge bolezni. Universal Medical Institute New York J.vi spod.ij podpisani potrjujem s tem drai.c vtdje, da sem vt-č meseccv trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otipne-«iu krit«, tako, da mi jc bilo življenje neprestano trpljenje Danes pa sem hvala Bogu popolnoma idrnv po jedno-inescCnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. J.i/ dam s tem spričevalo — kot dokaz moje uda nos ti in visokega spoštovanja tdravnilke vede imenovanega z ivoda iu dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, - Springturld Ave, Grant ford , N V. To spričevalo je bilo podpisano ■ mojej prisotnosti H. septembra leta 1\*' Nikola Grill, Notary Public, WGrand St h vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vaaeegn bolnika ne posvetuje eel zdravniški zlior zdravnikov, o*obito se pa ravnajo po nasvetu dotienega zdravnika »pecialteta. To Vam dokaz.'ije in jamei ozdravljenje ker Vatli dotieni Bpedjalifit predpiše ravno ista zdravila, ktera je v2o |>reje stoterim bolnikom jednake vrste ponlnl z rlobritn vwpehom. t (V imate priliko, poselite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomoejo našega imenitnega patent, električnega stroja „8tatieu. Ta stn»j ueinja izvrstno iu zdravi; rev-matizem, gobe, nei vozitet(», impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. A ko bivate daleč, naj si bodj tu ali tam, pi site to v svojem jrzikte, opišite kar najbolj na titneno Vašo bolezeu in mi Vam poiljemu ztlra vila po „Expre»Hu in z vsemi dt^or ili i:t nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka 1 nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, k« r j ona Vam douašiijf) srečo in blagostanje k V ase j družini. dUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEOAJ JEDNAKA PRILIKA ZA 0Z0RAV- UENJE VASE BOLEZNI V KRATKEM Universal Medical Institute, INAJSL-OW I 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. if? "T)NE URB: Vimk dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ore pop. — Ob torkih in sobotah od 2. nr« d op. do * are pop., in 0<17. do 8. ure -•- Ob nedtljah od 10. are dop. do 1. ure pop. . .. Kranjsko slovenstvo na, so narodna in veleposestnik na Kranjskem, kar ga So more gospodariti in kar ga jo starejših rodovin, ni sovražnik ljudstva; on danes ve, da jo gospodarsko žnjiiu zvezan, da pade on, tiko ljudstvo ne ust reže zahtevam gospoda rstvic Mej kranjskimi veleposestniki jo nekaj nemško mislečih mož, ki no za-jioatavljujo domačina tajen. Imamo dokaze, da so so veleposestniki iztegnili z vso energijo za Slovenca — u-radnika proti Nemcecnj Kadar prida du pravega, jjokužejo poB^uio pametni stari kranjski plemenitaži, kje so doma. • Žalostno je videli, ako se dela iz nekaterih krajev na periferiji proti kranjski svobodomiselnosti. Naše vlado sošilja turške ljudi v deželni in državni zbor. Slovencem bi >c moral cediti med od ust, kat. duhovnik jc v naših vladah tnunpf. In vendar nič ne dosežejo ti tiliogi tlakurji avst. turških vlad, naši kler. drž. poslanci v korist Slovenstva. Nema jo upljiva nikjer. J'a jih je dosti. — Zakaj bi se tedaj le koristi in velike-koristi naprednega dela na Kranjskem žrtvo-vnle tej neumni fiksni ideji slo^je s kat. duhovniki, kakor se goji na Slov. Štajerskem in drugod na periferiji. Trgi, nicsia na slov. Štajerskem so še danes večjem ponemeena. V savin-ski dolini, ob Dravi na hrvaški meji ne tolik<», kakor drugod, — ali tudi tukaj precej. Okolo Maribora su po-iieničuje naš kmet. Tudi tega ne morejo tarovški staj, advokati ohraniti Slovenstvu. Gospodarstvo vlada na slov. Štajerskem tujec, lloljši gospodarji kmetije so tam mirni, premimi; nečejo z drugo trumo za advokati farovža; v mestih ni tia slov. Štajerskem naših produktivnih ljudi, ki hi imeli koristili svežo s pametnejšimi na kmetiji. .Vi Kranjskem se ne Im> glasil vodno le klic. "proti farjem", treba bo kliert j o ilragom gospotlnrstvu v prvi vrsti, ali ta klic proti farjem ne bo Utihnil, tudi lie vsled druge osnove go->poda >ivo, ki že prihaja drugod, se /e nresneuje; dokler še kaj bo kat. duhovniku bode tudi novi socialističen Človek sovražen feudalnim mo čem. Kat. duhovnik je tudi sovražen pravemu socializmu. Ali s klicem: 44 vse za vero, dom, cesarja", se ne Spravi v ognjevitejšo delo nikjer več zdajšnjega človeka, be najhujši anal-fubet se bo |h» vinu za to zastarelost ogreti dal, ali le tako dolgo, dokler vlada v njem alkohol, ali goljufija, da j«? vera vse na svetli, življenje pa ne pomenjn nič. • Na slov. Štajerskem je več svobodomiselnih kmetov, kukor na Krunj »ki m. tu le-ti ne jmiiiagajo zatreti nemštva v trgih in mestih, Apatični so. Za napredne razvoje gospodarstva, duše vnos t i se no da delati skupno z elementi, ki so in morajo biti sovražniki vsega razvoja gospodarstva i>4 duševnosti. !n na slov. Štajerskem obdaja tudi kmetijo veliki svet novejših razvojev. . Dobro bi bilo, ako bi prišli v teh krajih do besedo slov. ljudje, ki stojijo sredi produktivnega dela kmetije, rokodelstva, industrije. Ti bi jk»-vedati znali, ila se imajo zahvaliti nemškim nasprotnikom farovža, da ima Slovenstvo na Štajerskem naj manjši odstotek analfabetov, da je hmeljarstvo, sadjarstvo, vino-živino-teja, na visoki stopnji razvoja. Pač zna na slov. Štajerskem skoraj že 40f;; kmetskih ljudi tudi nemško, šole so lega krive! — Seveda in veliko gospodarsko življenje, ki je privleklo tuje podjetnike, tujo kvalifi-kovane industrijelne delavce v deželo. Vse to hi bilo milejše, tie toliko nevarno slov, narodnosti, ako bi buuila nesloga z farovžem to mirno stoječe jezero, ljudsko iiiimi na slov. Štajerskem. Ako bi bili jusvetni vodje na slov. Štajerskem v pravem času razvili liberalnivo, ki jim vsem v krvi tiči, bi že danes imeli a^ meščanstva doma in kot Boboritelji proti knt. du-hi»venslvu v slov. vrstah. Tako |>a de I a Jo Nemri in ponemSenci kar ho- trojno stremljenje jo danes na Slovenskem mogoče: klerikalno, liberalflo, uli soeiuldemokratično. Vso drugo nima smisla in naj se zovo napredno, ra dikuluo narodno, ali krsč. socialno. Je pač reva. Naše gosj»odarstvo jo majhno. Ima vse znamenja liberalnega gospodarstva, ali no stvarja v domovini soe. demokratične stranke, premalo je industrije v deželah in naš Človek hodi v industrije tujiae kot delavec* za težavna dela, ali le kot navaden knap v domače premogo-ru-dokopo, boljši kvalificiran delavec pa prihaja iz tujine v naše kraje. Ta nima Upljiva mi maso. Zaradi tega tudi .tako" malo zanimanje zd Vprašanje gosjKHlarstvu, za bodočnost istetfn mej 'mlajšimi akademiki. ^ - Iladikalizem se zove pri nas, razdirali, kar so drugi v zasledovanju časovnih vprašanj storili, pa nesvoeti si, kaj se prav zaprav hoče zasledovati v bodoče. SorinHstična omika je pri nas prav redka mej akademiki, ali radikalno uganjati osobnosti. Postanite soe. demokrati in opravičeni ste, da propagirate Se intenzivnejšo slo bodomiseljuost. V spremstvu kute, — -■- nemate pravice se oglasiti. Iz staro domovine. (Konec.) , Kat. duhovnik si je znal v slednjih stoletjih pridobiti s svojim verskim sistemom neko veljavo; ljudje so bili pri nas vajeni, oči zatisniti prod vsemi grdobijami kat, duhovnika. Dili so Slovenci čudno verni v zadnjih stoletjih. Nobeden si ni upal razmišlje vati o tem, kuj je naravno mogoče in .kaj ne v tem z is t emru. Dane.« jo to vse drugače. Naravoslovno vede >o prižgale svoje luči tudi na Slovenskem Prav človeško umljivo jo marsikaj že postalo na Slovenskem, kar ja bilo prej nadnaravno, nadčloveško. Marsikateri humbug postal je očiten in razuzdanosti furovških celibuterjev so prišlo nevtmiljeno v javnost ter se - ožigosale, kakor so zaslužile, In živeti iu dobro živeti tu na zemlji — kar priti ima ]*) smrti, kuj to komu mar, — se- še tudi glasi iz razvojev gospodarstva in duševnosti na Slovenskem. Tudi na Slovenskem se vidi isti vestnir, iste zvezde in tudi Slovencem so zvozdogledi-učenjuki in aaruvoslovei-geologi povedali, kaj so našli nad zvezdami in v zemlji. — Krog nasprotnikov knt. duhovništva nmtusČTv, -vevaka-r.dftčtt^et,- iadifsreat nost se množi. Prepovedanja kat. duhovnika v mestnih cerkvah ne posluša več izobraženost iu če bi, težavno stališče hi imel duhovnik, ko bi imel razlagati poslušalcem vsako nedeljo drugi čudež, drugo protlnaravno prikazen. Sicer je res, ku]>oluiii uganjajo z dekleti in fanti svoje neumnosti, jih versko bunijo. Marijine družbe. Ali lo vse Ih> kmnlo minilo; ljudje se bodo naveličali teh komedij; zaumeh pametnejših učinkuje razdiralno in »tariši bodo našli, da je ta pol>ož.nO$t spojena z ljubeznijo, ki čez 0 mescev pokaže prav nepobožnega ajeda Sicer pa je vs«obro je bilo, da je našo duhovensLvo (»ukuzalo svojo ni r/njo proti ljubljencu omi-katiejšišh Slovencev iu še tako prozorno, tako neumno telobnsto. Dejstvo, du kažejo dunajske vlade vedno bolj, da se opirajo na kat. cerkev in vojaštvo, je našim duhovnikom zmedlo mirno razmišljovanje. Isti mislijo, da so mora tudi mestno občinstvo na mah udati njim. Nastopajo kakor njihovih denarjev lačni Šuklje pri zadnjih obč. volitvah v najvišji krogi udaui kat. duhovonstvu. Vihar nevolje, na sprotstva se je vzdignil v teh dneh septembra. Kaj nas brigajo vlado! — Pride čas, ko IhhIo velike mase ljudstev vladale svet j>o svojih izvoljencih. Tudi la vladna gloriola je zatem-nela in drugi pojmi o državi in državnem življenju hodijo mej ljudi in tudi mej slovenske, ljudi. Naj drugod t n koz va ni liberalizem gos]M>darsko in s svojo duševnostjo hodi v zaton in nastopajo na njegovo mesto socialistične stranke; — to jed-no je gutovo, da na Slovenskem k le. rikalizem ne bode zatrl svobodomi-soljnosti, za to nam je priča in tolažilo Prešernova slavnost mesca sep-tetabra. Na Kranjskom gotovo ne. Recimo štajerski Slovenci kar hočemo, Kranjska je ognjišče Slovenstva in šo dalje proti izhodu se iskri iz nje. Tukaj je začel veliki gospodarski in duševni prevrat na slovanskem jugu, lnteran-ska reformacija v Iti. stoletju, tukaj so imeli pu]ieži in te.liniji avst. vladarji največje delo, da ustavijo to po-vodenj, da se ne razlije v Italijo. Kranjska je dala najboljše vojskovodje proti Turkom, iz Kranjske se jc rnzširjevnlo pozneje na periferije in tudi na liro vaško marsikatero napredno duševno gibanje. Kranjska ni-ma tako bogate .poljedelske zemlje, kakor slov. Štajerska, ali ljustvo jr jako nadarjeno. Morebiti da je Slovenstvu samo Kranjska več kakor polovico ljudi večjih duševnih zmožnosti v vseh ozirih. Na Kranjskem jo zanimivejše javno življenje. Koliko knjig se tukaj bere, koliko časopisov! Iti politični boji zbujajo tudi maso, jo budijo k zavednosti, da ne spi, da se zaveda za razvoje gospodarstva, da pogleda, kaj se godi žnjo. Tudi najnovejše stremljenje, socialistično vseh smeri imamo na Kranjskem. Mesta na Kranjskem, nedavno še ponemče- 365- 38/ liliiIsland A venae iu vogal 14. ulice. , Solidna trgovina oblek Mo/ke obleko in suknje fj K A najnovejše mode po________• • do.............,..............$ 25.00 Obleke /a dečke iu suk O A nje najnovejše mode po V do............................8 io.oo Nasi po S 1.50 in* 2. klo bilki so najboljši v mostu Spodnjo možke obleko vsake vrste, srajce in druge potrebščine po 50c. 75e. in $ 1. OMšeite nas in prepričajte se Na vogalu i t "lee in lil ne Island Ave, Frank Stonick, prodajalec Raznovrstni godbeni instrumenti i«) nizki ceni. JOS. .1 KHAN, 4o5» W. 18. St. Chicago, se priporoča za |x)pruv-ljenjegod. instrumentov Vaclav Donat Izdeluje lieopojne pijaee nodovico in mineralno vodo. 57fi W, 19. SI. Telefon, Canal 029(5 ZAUPANJE se prav lahko stavi v oni lek, ki je Že več ko četrt stoletja pomagal zdraviti bolnike. Severov Balzam za pljuča si je v tem easu stekel brozštevib nih zahval, ter je danes najvspešnejše zdravilo v leženju kašlja, prehlada, vnotja dušnika, oslovskega kuŠlja, hrupe in vseh prizadetij na pljučih. Pridružite se onemu zboru, ki pohvalno opeva Severov Balzam za Pljuča. ! BALSAM splice , Cena 25 in KO centov. To «ledi jt dno izmed tisočerih priznalnih pisem, ki jih in amo na razpolago "Našli smo, daje Vaš balzam za pljuča o-zdravil Člane naše družine ne sami' v slučajih hu-dega prehlada, kašlja in prizadetij na pljučih, WmMk ampak tudi, da je isti najfineši lek zoper katar. Louis Suldovsky, Chippeva Falls. Wis.M FStVlRACO Ozdravi opPHnnoKt Tiled nervoznoiui ntnjfya-nov in podeli m of celemu Hlbtemu. ki je ope Salo viled p »jcoslpna pijančevanja iu ilru^e zlorabo. P re p rtič i celot no opeSanost živcev. Cena $1.00. oOO tis«k" jo Slovencev na Kranjskem, toliko jih je na slov. Stnjer-gkem. I'ii knk razloček v duSevnem življenja« tukaj in tam! — Čemu bvo-bodomiseljno'delo motiti, ki je po^oj pospodarenja in življenja, ako ne te-ira slednjega še noče pričeti, ako se ne tipajo ti Štajerski advokati in dru-in priznatii da so "»oc. demokrati. I>e V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastoj - Badaya dobite! Veliko podobo z dvmmjsferico inbinelnib nlik. pri fotografu J. F. Maly, 570W.1 S.Sl.blizu Kine Island Dobro tlelo, zmerne cene. Dobro za žene. SrHiJstvn, Ui po ni a en jonskimi pri boleznih njim laitnim, mora biti čislano. Severov ženski regulator j« le na stoMno ženuk rciil hmtega trpljenja, j ,Hi<»risti namreč materam, ?ptiiini in li^eram. 1'i^iie po knjOio "Žnnske boieznt", ki jo brezplačno raspo^lljamo. Cena 00. Nepokojno srce ima oni, i^i trpi valed »rfne hibe. Strah pred zgodnjo smrt jo vznemirja. Severov srčni krepčilec ojafi slabotne srfnn Ktrunii e, odvajannl in ulrlpalne Žile ter pospešuje delovanje srca iu pretakanjo krvi. Najbilši lek zoper vse srčne bolezni. Cena fl.DO. Miren spanec bodete Imelt, le uživate Severov laksotori. Ozdravi ope^anosl Tiled nervoznomi možganov in podeli moč celemu atatemu. ki je ope Salo valed p 'Kostema pijančevanja Iu druge zlorabe. Prepreči celotnobpe>ano«t živcev. Suhotni ljudje pfitrebujejo nekaj več kol h rano, da potta-nej i JačJi. Severov balzam življenja ozdravi tu«/.avJitiiost in podeli zdrav apellt. Vsakemu organu povrnesdravje Inčlloat, ler napravi telo dabelej^e. Koristi moškim, ženam iri otrokom. Ccna7.de. W. F. Severa Co. cmLTs 99 "Glas Svobode [The voice of Liberty] WEEKLY Published by Tho CHu'b Svobode Co 683 Looinia St, Chicago,' IUi g (CaMrt-u nt um »■ «i orfiai m Cblwgo, III., »» Vcouil Cl»»» Matter.__ Subscription $1.50 per year. AdvorlUeincut* on agreement. "Glas Svobodo" litde vsafct potok ,q velja za AMERIKO: za celo leto................11.50 ca pol leta ..............7Bc ZA EVROPO: dučuje o božjih ali cerkvenih zajtovedih. niarvrč katere časnike smejo citati vetiii kristjani, in v kratkem bo dana zapoved ktero g*>stilno mort mo obiskavnti. da zadobimo poldne «>dpustke. S posebno milostjo bode najbrž izvoljena gostilna "Spe-hnrjeve Mice". Mica knr narekuje pridige ltilbunu :n predlaga vpeljati nove zapovedi, katere naj bi pre|>o-vedale old-k "oslilne na Lake Str. v dliisholmu, ter napeljuje vodo na svoj kamen. Vzlic vsim oliljubnm ali grožnjam. ostanemo zavedni Slovenci pri slarein kopitu. Opazovalec. Sunnyside, Utah. (i. llitejc 8[(oi"oča iz liUtinys.de, 1'tsih, da je lam [KV.ar uničil v noči od 20. do 27. okt. dvoje {mslopij "U-tab Fuel Coal Co." iu tri si roje za drobljenje premoga. Premog, kterega so predelovali v koks, se jo dovažal iz tamožnjih premogokopov. Delavci so se pred kratkim še nadjali obilega |nisla, dozida vale so se nove |>eči za koks, in napeljal se jc vodovod več milj daleč; sedaj je pa požar uničil lepe nade, in preteklo bode več časa, ilu s." iste uresničijo. Prebivalstvo mesta New York. Po zadnjem ljudskem štetju meseca jun. t. 1. ima mesto New York 4,014,-104 prebivalcev. Letu 100U je mesto štelo 3,437,200, in letu 1800 — 2,507,-II 1 prebivalcev. Cela država New Vork pa šteje 8,006,072 duš. Somišljeniki naročujte in priporočujte "OLAS SVOHODE". Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno --»GOSTILNO— na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba toč mi in solidna. Vsuk potujoči Slovonee. dobro do-g(.|! C. HO F"BAUER. POSEBNI OGLAS. Nova prokotnorska Črta—S r odo« omako tri Adrljansko morje. — Cunard Lino. ustanovljena leta 1840. Velikanski novi braoparnik "CARONIA" It7ti čevljev dolg, nosi 21,000 ton in ima 21,000 konjskih moči, ter jc edini največji parnik na svetu. 'Pluje iz New York a, 9. jan. in 27. teb. 11J&0. S 2C. aprilom 1904 so privoli pluti pamlkl Cunard Line la New Yorka pre ko Neapolja v Trst In lioko. Purnlkl plujejo Iz New Yorka: Pannonia (nov parnik /. dvojnim vijakom, 9,851 Ton), dri o* t; nov. t.~fc— Carpathla (nov parnik, z dvojnim vijakom I, dne 21. nov, t. 1. Slavonla, (nov parnik. z dvojnim vlja-jakom, 10,005 ton) dne 5. dec. t. I. Se ISčejo agentje! če, z vsem }>otrebaiiin preskrbljen, ako jc član kakega j »odporno ga dniš-tva; iu ni mu treba nadlegovati rojake s prošnjami za jnimoč. Nadalje opozurjam rojake v Ter-eio, Colo., naj se čuvajo pred volkom v ovčji koži, med nami živega potoliz-nika Fr. I). V posvarilo rojakom nuj omenim dogodek, kateremu sem bil jaz priča. Nekoč sta prišla iz dela domov Fr. I), in A. malo kdjšc volje kot po navadi. V sled tega je prišlo med njima do brenpcmelincga raapora, kar ni vredno da bi se o tem govorilo. Fr. 1». pa kakor velo izobražen, domišljavi modrijan založil jo A. Š. pri "bo-su" da ga je ta hotel vet relit i, ter da je grozil tudi "Imisu" vstreljiti. Na tu nesramni način je očrnil Fr. I>. svojegu rojaku pri "bosu" ter mu steni |M>/.rl delo in zaslužek. lJasiravno mu A. Š. ni storil nič žalegn ni z besedami, niti v dejanju. Kaj sličnega se zna še komu drugemu pripetiti, kdor so mu dovelj ne v klanja in uo časti. Omenim naj še, da ta izvržek, kteri si domišljuje jnjsobno izobraznotil' v tem, da'napuda člane S. N. P. J. ter jih nuzivlje ude "hudičeve družbe"; s tem dokazuje svojo izobraženost, ozir. surovost, ktnre so le člani "nebeško družbe" zmožni". Bolje bi bilo, da Fr. D. jiomote naj-prvo pred svojim pragom, kujti ako bodo prisiljeni ^metati prizadeti rojaki, ometli IkmIo tudi njegova pleča, kakor se je že večkrat dogodilo. Končno priporočam vsem zavednim Slovencem, da si naročite delavsko časopisje, ktero jo najboljše orožje proti kapitalizmu, ter da združeni v socijalizroii prej ko sloj dos|>emo na vrhunec zmage napram našim nasprotnikom. Socijalen jiozdrav vsem zavednim delavcem, Teb "(llas Svobode*' pa obilo v«jH'ha, M. P. Cumberland, Wyo. Dno 24. okt. 1005. , i Cenjeni so« rug urednik t Ni še dolgo tega, ko sem čital v nam cenjenem listu "(Mas Svobode" dopis iz noše slovenske naselbine v Cumberlandu, Wyo. Toraj prosim, da zopet priobčite naslednji dopis, žal, De vesele vsebine: Nemila smrt je pokosila iz sredine slovanske naseilbine mlado 29 let ataro ženo Ivano Mlinar, rojeno v Gornjem gradu, Štajersko, katera je že delj časa bolehala. Zapustila je ialujotoga moža in 7-letnegm otroka. Pogreba, kteri m j« rrial 30. Natl 30 let 80 jo obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PRIiNOVI.JKNI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGEO itd. in razne remnatlčno neprillke. SAtlOj 2$ct. (n SOct. v v M h lekarni " «11 prt F. At Richter L Co. 21S Pearl Street, New York. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hranq. John Mlakar, both, k Greenfield Ave*. West ALU*, Win. John. J. Dwyer OTi) Blue Island Avenue. G osti I n i ca r bo priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrožba to('ua in solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave. NAJEMNIK & V AN A, Izdelovalca aodovice lnitiernliic vodi' in drugih noopojnih pijač. f-'J 84 Fisk St, Tel. Cnnnl 1405 Kdor hoče kmnlo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko nil v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compagme Qencralo Ti^aiisatlaiitigiie-: LE 6. DNI NA MOItJU. Pa m i ki plujejo iz Now Yorka vsak četrtek ob K), uri dopoldan. r« - Glavni ngent zu Ameriko in Ciumtlo na Broiulwny St, New York. MAI HK K W. KOZMINSKI, glavni agent m -zapad, nit <1 Deiirliorn St. Chicago, 111. Frank Medosli, ngont no 9478 Kwing Ave. !S. Chicago, 111. A. ('. .1 link o v It'll, agent nft 2127 Arqber Ave. Chicago, III. Slikn pr«'.0() FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežlte, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati* (Incorporated under tho laws <>f the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkoriiorlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih ji' /e $1.500.000 ii plačali i h. 108 Greenwich Street, New Vork. Cenjeni gosjiod: , ^. S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po «.».U0 komad, in Vam prigibno pošljem avoto od.................- • .dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano evrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite. S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, tin mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku, l me................................. •:........... Ulica in št......................................... Mesto in država.................................... Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nnknanice nnj Be pošiljnjo direktno na- _ ^ Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. V. GLAS svobode 4 # / // s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik; John Stonjoh, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. I,a Sidle, lil. Tajniki Martin Konda, B85} Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladic, lii4 W. 19th Str., Chlongo, lil. Blagajnik: Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, 111.. . k Dan. liAUOViNAC, P. 03ox 198 La Sallo, IU. 1 /'.or" \ John VkicScaj, (57-1 \V. 21st PL, Chicago, 111. 1,1 ( Matija Stkouen, 448 Main Str. La'Snlle, III. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, ill. Jakoi'i Thiol, H4o odstotke obresti. Hranilni predal za $3. nh leto. Pošilja ho tlenar na vse delo Bveta in prodaja bo tudi vozno listke (Sifkarto). Denar se posojujo nu posestva in zavnrovulno police. Bratsko društvo "Triglav" fit 2. • S. N. P. J " v La Baile, 111., ima svojo rertne mesečne sejo vsako prvd nedeljo v mesecu točno ob ',£2 uri popoldan, v prostorih M. Kumpa. Društvo "Adrija" fit. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa.. Ima svojo redne mesečne sejo v^ako ?iuh.o nedeljo v mo-secu ob 2 url popoldan na 725 Broa 1 Alley. '<. mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo valil Odbor. Društvu "Bratstvo" fit. C 8. N. P. J. v Morgan. Pa., Ima svoje redno mo-sečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Miklaučlča na Sygen. Odbor. Drušvto "Orel" ŠL 10 "S. N. P. J." v Stone City. Kans,, Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Pofinlk, tajnLk. Društvo "Zora" št. 25 S. N. P. J. v Tercio, Colo., ima svojo redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Odbor. Društvo "Bratje Svobode" št, 20 S. N. P, J. v Cumberland, Wyo., ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer oh 2. uri popoldan v mestni dvorani. Drufttvo "Bltd" št 17 "S. N. P. J." v Loraln O., Ima svoje rodne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selchnltzer, tajnik. 678—10th Ave., !x>ra!n, O Kedar telo slabi in so 'njega moč čimdulje boljinbolj zmnnsnjo te-daj potrebuj« želodec krepila za prebavi jen je, daojnči oreva iu ledvice Hcrmanckov nngelikn balzam rc proizvaja le iz korenin, '/eliše in izbranih rož, ki so potrebno za ojnčenjo telesa in utrditev.zdravja. A. ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja nizkrojcna, te-lo m* dobiva dovelj jukosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljen j ti, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg so pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica, H or in nue ko v an g olika balzam je naj-boljši kričistileo in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. jteT Cen A 7 5c; po pošt i 8 5c, -tea Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 685 So. Centre Av. Chicago 111. Mesečna razprodaja oblek za ^=možke in dečke.= Ta razprodaja obsega veliko zalogo sukenj in oblek najboljšega dela, iz najfi-nejšiga biana in najnovej&iga kroja, katere ti bojo gotovo ugajale pot temi nit kitni cenami. Nasledne cene so samo za ta teden, radi tega ne opustite priložnosti koja se vam nudi. ...... -----------------1 . iPRODAJALOI ----- John Kremesec in Frank W. Zathurecky. Vprašajte po štev. 12 ali po štev. 3 Kdor želi postati forman mu priporočam najnovejši Slovensko anuli:ski_ rečni k, kat ie jako raz umi i vo sestavljen, in se v najkrajšem ^nsn.anglesči brez učitelja nauči. Velikost žepno knjižice, cena ji je satno (Kteentov katere se hko v poštnih znamkah naročilu pridem«. V. J. K n belka, 99 Dearborn St. < liicago, III Površniki za dečke — od 3 do H let — kakor tudi dolge oxford suknje za mladenič od 8 do 15 let. Posebna' (tli QQ cena..........lJ)l,uU Navadne inožku obleke, iz čisto volneniga Thi-beta — z beneškim pod-kladkom, velikost 36 do 42. Moderne obleke pn-rabne za vsako priložnost, — Samo (Tin PO Fine možke suknje — iz irskiga Frieze — oxford, v sivi alt črni barvi. Od 44 do 53 palcev dolge, podlož- ne z finimi podkladki, navadna cena S12 00 — QQ PQ in sedaj le.....U)0.3U Zaloga inožkih oblek in sukenj velikost od 35 do 44, obleke so delani- iz trpežniga črniga thibetn. — Suknje posel n • dolgosti, delane iz črniga Kerseja, na izbi- Fine črne, Melton možke suknje — popularni-ga kroja, katere se povsod drugod prodajajo od $15-00 do $20.00. — Naše cene za mesec (t) 1Q pn november pa le u)lu,uU Ruske suknje za male dečke— iz težkiga Mel-tona ali Frieze, v črni, sivi ali Oxford barvi, z rokavi ali brez rokavov, z svitlimi gumbi. Velikost ud <2.^0 do 10 letne, za Časa dovembr-ske razprodaje........ $2.48 iti $3 45. Možke obleke z navadnim ali z dvojnim oprsjem— iz črniga worsted in kažmirja, težke in to ple, kakor tudi trpežne za močne in velike ljudi, velikost 36 do 42. Tvoja izbira — skoz te razprodaje— ln flfl RODOVITNA COLORADA In se doseže skoz Denver &Rio Grande R.R. "Najlepša najboljša razgledna pot celega sveta." Colorado ima rodovitne doline, naravne prikazni tem jednnke ho ne dobi nikjer drugod pod solceui. Smehljajoča pol. i&ggfig^ ja zibajočega se žita. drevesa pa se loin-P^^Hm, ljujopoil težo sladkega sadja, brez ate-JPMB^Hp vilne črede Živine inovf^c se vidijo pov-jS^KŠSfcJ sod uko se pelješ »koz ta razgledni para-■ " tliš ua zemlji. Informacije glede vo-žbje, zemljevidi iu literatura se dobe prosto na zrvo'srodo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. 2ugol, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah Društvo "Zarja" 5t. 15 "S. N. P. J.", v ltavensdale, Wash,, Ima »vojo redne mesečne sejo vsako zailno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovlk-r. v ltavensdale. Wash. Odbor. Slovensko narodno bratako podporno ilruatvo "Bratstvo Naprej" 6t. 9. "S. N. P. J-", v Vale, Kana., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v sloven 1 ski Narodni dvorani pri sob. Dolar!. Frank Leveč, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" £t, 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn., ima svojo redne I mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Joa, SellSkar-ja. ] J. Somrak, tajnik. Box C2 Ely, Minn. DruStvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." | v Pueblo, Colo., Ima redne mesečne | sejo vsako prvo nedeljo, ln vsako prvo po 15. v»acet;a meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Eller Ave. Odbir. Društvo "Edinost" št. 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. Ima »voje redne mesečna Bejo v«aI:o prvo nedeljo v me-Becu, v dvorani Win, Slngor-Ja v & , venlngtov. i. Pa. Odbor. Bratako društvo "8okol" št 11 »padajoče v "8, N. P. J.", v Roslyn, Wash., Ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malen&ek-ii. Odbor. Drufttvo "Trdnjava" 8t. 10 "S. N. P. J.", r Rock Springs, Wyo., Ima svoje redne mesečne seje vaako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Iran Lebor, tajnik. Društvo "Danica" 6L 22 8. N. P. J. v Trlmountntn, Mich., Ima. svoje red-* ne mesečne Beje vsako drugo nedeljo r mesecu. Matija LlkovIC, tajnik. — Praznoverje v katoliški cer-• kvt, Kako nesramno kupčijo jo od nekdaj uganjala katoliška duhovščina z relikvijami, dokazuje inventar, ki ga • je sestavil list "Fortsehritt". Potemtakem hranijo v katoliških cerkvah belega sveta sv. Andreja "> trupel, <> glav, rok, in nog; sv. Antona 1 trupla in še ono glavo posebej; sv. Ano 2 trupli, H glav, S> rok: sv. Barbare ;{ trupla, 2 glavi; sv. lazilija 4 trupla, 5 glav; sv. Blaža I truplo, 5 vgluv;sv. Klemena 3 truplo, •"» glav; sv, Eligija-2 trupli,-3 glave; bv. Štefana I trui)la, H glav; sv. Jur'jaSO trupel; sv. Helene 4 trupla, 5 glav; sv, Hilnrija S trupel; sv. Janeza Krstnika 10 glav; sv. Julijune trupel. 2«) glav; sv. LeodegarjaiVtrupeU 10 glav, 12 rok; sv. Paukracija 30 trupel; sv. Lukeža H trupel, 1» glav; sv. Filipa 3 trupla, 18glav, 12 rok; sv.Boš-tjana t trupla, 5 glav, 13 rok itd. Sv. Dionizija sta popolni trupli v Saint Denisu in St. Emmemnu, u srhu tega kažejo njegovo glavo v Progi in Bambergu In ljudstvo jo taka z a tele b a n o , da pri tem prav nič no misli, temno slej>o ve ruje. V Moguncu kažejo srajco device Marije, ki jo je imela na sobi, ko je rodila Jezusa. Pa še večje no verjetnosti bo hranijo v katoliških cerkvah kakor: perut-nica nadangela Gnbrijela, meč in ščit nadangela Mihaela; nekoliko Kristusovega diha vškntljici.žarek zvezde,ki jo BvetUa trem inodritn v Betlehcm; mulo besede, ki je meso postala; par zdihljajev sv. .Jožefa, kadar je struŽil griav les itd — Gradec 21. oktobra. Danes jo deželni zbor opravil prvo branje Bociulnodemok ratičnega predloga glede volilno reforme in se je pred-log odkazal pristojnemu odseka. Častnik padel v morje.— Ko bo je vežbnl del eskadre uvstroogr-ske mornarico pri Malem Lošinju, se ju pripetila na vojni ladiji *'Sve-ti Jurij" velika nesrečo. Z vzvišenega mesta na ladiji je padel neki častnik, se udaril ob rob Indije tor padel v morje. Trupla še niso našli. — Praga 20, oktobra. Pri dopolnilni volitvi v državni zbor iz splošne kurije v Lvbercih je bil izvoljen dr. Viktor Adler. — Tiskovnu Bvobodn na Hrvatskem. Vlada hoče s skrajnim na-silstvom zatreti vse opozicijonalno časopisje na Hrvatskem. Zlasti sta ji trn v peti "Pokret1', glasilo brv. ua prod no stranke, in "Novi Srbobron',organ stbske sa mostnine stranke. Zadnji teden še ni pretekel dan, da Id ta lista ne bila konfiscirunu! — Zares krasno razmere vlada v Avstriji! Katehet oproščen radi neu-/avnih dejanj. V pondeljek 22. okt. se jo vršla v Gorici druga raz-prava proti katohetu Josipu t'ol-logarisu iz Gradišča ob Soči. Obtožen je bil neuravnih dejanj na učenkah in pri prvi razpraviObso-jen v pet mesečno ječe. Kusncij-ski dvor jo pa odredil novo razpra vo. Pri tej je bil Callogaris obtožbe -- oproščen! Klerikalna "b Eoo" je radi toga vsa iz sebe. I-menuje Callogarisa"questo zelanto Bacerdoto" (ta vnet goreč duhovnik), mu čestita in vzklika: "Sia-mo in Austria, non in Russia!" Da, res smo- v Avstriji kjer je kaj tacgu mogoče! — Krščanska prijaznost. Pred nekaj dnevni so je ustrelila v Ljubljani Lucija Pruček. Zdravniško spričevalo je pričalo, da je bila nekoliko umobolnn in da si je vb-led toga vzela življenje. Sorodniki so prosili, da bi se umrli zvoni lo, kakor običajno in da bi se ji dovolil cerkveni pogreb. Gosp. Flis je kot škofov namestnik tej prošnji le deloma nstregel. Ali nekaj druzega je. kar moramo pribiti. Ko jo bila sorodnica u-mrl-ga dekleta pri g, Flisu, jo ta rentačil, da je bila pokojnica ra-zuzdano in pokvarjeno dekle, ku- pj harica v šentjakobskem župnišču; p pa je celo pravila, da je bilo dekle j v drugem stann. Vsled tega no J sorodniki provzročili, du je g. dr. j(J Oražen umrlo dekle ginekobgičuo j{J pro iskal. Dr. Oražen je konstati- j jjj rnl, du umrlo dekle ni bilo v dru-j ^ gem stanu in da je bilo še i»o|>ol-!jj| noma nedolžno, Kako niore g, jU Flis tako deklo imenovati razuz-,' ^ dano ih pokyurjeno žensko? "" — J ovni ljudski shodi za splošno d volilno pravioo so so vršili v neclel-i ffj jo, 26. okt. v Škofi• Loki, Kropi, fjj Kamni gorici in v Medvodah. NI ČLOVEKA, K AFERI NE »I BIL SE OlTAL V ( ASM KI M, ALI' SLIŠAL PRIPOVEDOVATI 00 i*ll/-lil 0 VELIKEM ZNAN.ll iN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, 8 KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., k it jo tu slavni professor edini zdravnik, kateri jo -napisulto prekoristno knjigo ,,Zdravje", h katero jo dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito no poznal. — V škofovih zavodih je lo Go-1 jenjeev, 2<> Dolenjcev in 20 No-1 tnmjeev. Po 100 K jih plačuje j 21, brezplačno je sprejetih le 7, o-atali pluoujejo po 300,200 in 100 K, Kakor je videti iz tega, so o-stale škofove obljube prazne da sej bodo sprejemali obče dijaki zastonj. — Nov udarec ljudski šoli. Novi učni red, o katerem smo na j kratko že govorili, je nov udarec; ljudski šoli. Na versko stran je nagnjen ves, ter še bolj po kleri-i kalnih intoncijah prikrojen nego! je bil prejšnji. Najhujše za šolo je to, da jedvignen duhovnik v šoli mnogo višje nego po prejšnjem1 redu. Disciplinarna preiskava proti učiteljem veronauka bi* sme uvesti samo z dovoljenjem cerkvene oblasti. Stem ima duhovnik' vso oblast nad učiteljem. Karkoli bo hotel, bo počel i njim, ga draiil, mu nagajal, hujsknl ljudi [>roti šoli,- Kam pa naj se pritoči učitelj ?i Cerkveni oblasti morda V t'e se še tako pritoži, ne bo uslišan, ker vran vranu nelzkljujeooi.Cerkvena oblast ne izroči nijednega. l*či-teljstvo se lahko pripravlja na nove boje s prešerno duhovščino. — Tudi verske vaje so predpisane. Zaukazano je, duše jih morajo I udeleževati učenci in učitelji. To je naravnost v nasprotju z državnim temeljnim zakonom, |>o katerem se nesme nikogar siliti k izvrševanju verpkih dejanj! Pa kaj iii vs-'e mogoče v Avstriji! Je pač treba trdega boja za vsak košček svoltode v tej klerikalni Avstriji. Iu za šolo je treba še posebno trdega ! Trgovina z dekleti. Na glavnem zborovanju avstrijske zve ze proti "belemu suženjstvu" jo poročilu tnjuica Tu pa o potrebi akcije proti trgo.ini z dekleti preko Aleksnndrije. Zlasti v Trstu so potrebne trde odredbe, ker tam j je pravi centrum za izvoz ljudskega mesa. Dekleta, ki pridejo v, . . . . . . .. . . , • i m i i poznat mei Slovenci že mnogo let Trst iz Ogrske, iz planinskih kra- j/(lelajV najine velike in male sli- jov, iz Galicijo in Češke, odpošil- k<1 |M1 „ajniijih cenah. NAZNANILO. Slovencem in hrutom Hrvatom najtopleje priporočava, posta-rokranjskem okusu delane SMODKE. Fino izdelane viržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprejcmljeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naročila naj se noslovljo na BAHOVEC BROS. B(>7 So. Centre Ave Cliknu<>, IU. LIEBICH Slovenski fotograf jajo iz Trsta v Azijo, Afriko, na vstok. Največ takega blaga pride iz Ogrske, Nadziranje v tržaški i luki justrašnopomajkljivo; baje je I odredilo namestništvo potrebno, da bo nadziranje strošje. 80—8« K u (d id Ave. (LE VEL AND, O. Nižje podpisani priporočam Slovencem. Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lopo urejeni —SALOON- z dvojniii kegljiščem iu hiljar na razpolage. Točim sveže pivo. domača in importirunu vina, fine likerje in prodajam izvrstne emodke. Prost prigrizek vedno ua razpolago. J oh n Kumar, na vogalu Luflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, 111. Telefon urtidn Main 3t». Telefon stanovanja V. lir. F. E. Hicklin La Salle. III. Se pril>oroča tu živečim Slovanom. I "rini imu nad Stransa-vo prodajalno. Ozdravljenje oči je moja poselmoNt. ROJAKI POZO It! NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotionik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravnistvo "OLAS SVOBODE". j Knjiga "OPATOV PRAPOR-j ŠCAK," spisu 1 F. R. jo izšla, i Ta zanimiva zgodovinska povest ■ je izšla kot podlistek v "Slov. ! Nar." in "Glas Svob". Knjiga i obsegu 241 strani iu stane oOc. i poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, nnj : i se zglasi za pojasnila pri uprav-j ništvu "GLAS SVOBODE". j i 083 Loomls St. Chicago, III. j Naznanje. ts omisliti NASlM SLOVENSKIM PRIJATELJEM I N O D J E M A L C E M . Duši je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je Bi božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katero brezdvomno najlažje iznunadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družine. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da hndeteoenili iu vpoštevali naše točne in cene postrežbe,sedaj namenjene edino le za naše slovenske prijatelje in odjem n Ice. katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala, ostajam z velestovnnjem 391 — 303 Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. 111. 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon*— 401 403, 4th St. San Fran. Cal. zu piti fino Wielutul-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi na j fine jše linijske smotlke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dolie hrano in stanovanje. BRATA JUDN1CH, San Francisco, Cal. N a z d a r fojalti! Slovencem in tirugitu bratom Slovanom priporočava svoj lejio urejeni Točiva vedno szeže pivo i" pristne druge pijače. Raznovrstne fine sinodke na razpolago. Za obilen poBet se priporočova brata Kosiček 590 S. Centre Ave. Chicago, III, Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. tj Mark Lepetlch Alojzia Slama, Janez Zahukovec, John Krnač, Ol-n, La. Clarkson, Nebr. Box 86 Ilutlc, Mont. Box 14 < ounorvilie, O. p Poleg teh Imamo na razpolago 5e~n';i stotino pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanju pi -stoni, ne moramo tu priobčiti. • • (jj DnioLri I I'^iHO se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, g SlUJdKI i pišite po knjigo ztlnivje ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt- g nimf. naknr Vatn takoj dopošljomo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano [j| Vušo bolezen in nje nzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje nutanko ^ opisali svojo bolezen in t:im gotoveje ozdravili. jjj V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opiSite svojo bolezen, koliko Cnsa trnja, koliko sto stari iu vse Uj glavne znake iu t<> v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov; |ij Dr. E. C. COLLINS I m ioi »i< -.vi. i Ns rrrcrE, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. V. jjj Potem smete biti /. mirim du5o prepriCani v kratkem popolnega ozdravljenja. * Zavil.I Dr K. C. Colllffn-tt k otvorlen «>d io ure dopoldne do 5. popoldne. [k Knjiga: ZDRAVJE. 7QinrQj f Itojnki 81ovenei, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne- jjj LdlUldJ 1 močni, slabi ali bolni, obrnete edino lo na Dr. E. C. Collins M. L, ker p LViim fwi «>••: GLAS SVOBODE L 7 NOTA MODA JESENSKIH IN ZIMSKIH OBLEK! Nikjer drugod ne dobite toliko 10-logo raznovrstnih sukenj in površnikov Pridite in oglejte nI našo zalogo, isto vam razkažemo brezplačno ako kaj kupite ali ne. Vse našo obleke so delane i>o najnovejši modi, okusno in trpežno. Suknje z enim ali dvoj- 41* AA n I in oprsjem po...... do..................... ,8 25.00 Površniki najnovejše fi K A mode po...:........ t do...................... $20.00 imamo posebne obleke v zalogi za majhne, velike kakor tudi ,za navadne ljudi. Na vogalu 18. ullre in Blue Island Ave. Mirko V ad j ina priporoča bratom Slovencem svojo imivNico. 390'W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Baclinian, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene zimke, gumbe. zastave in druge ptrebščino. R-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom i>o Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim jkjokolici naznatijani, da točim v svojem novourojenim "saloonu" vedno sveže najfinejše pija8e-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodko na'razpolago. Vsnce-mu v zabavo služi dobro uro-jeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidua postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC <117 S. Center Ave. bllzo H* ulice Chicago, 111. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so veino črnine, nezadovoljne i a sitne. Naobratno so pa osebe, kojih telodeč redno prebavljv zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, J,i spospe&ujt' slast do jedi in prebavnost. Ali veste', da pomčni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Čitatelji vedo, da je edino pristuo Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. , * * * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino ket lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. RAZNO. — Iiroz denarja tudi Sadežev ni. Glasilo sarajevskega škofu ''Vrlu bosnji" pripoveduje, kako čudodelna jo mati božja v Komušini pri Tešnju, da prihajajo k njej po pomoč tudi pravoslavni, uiohame-dani in Židje, seveda ako — plačajo. Kako je mati božja čudo delna, tako zahteva tudi točnost v plačilu. Tnko je privodel neki mobamedan k Mariji svojega bratu, ki je bil božjasten. Obljubil jo poslati materi božji vsako leto na dnu velike Gos poj nice poseben dar. In takoj je brata božjast zapustila. Zviti Turek pa je mislil, da je Itrščanska mati l»ožja ]>ozab. ljiva kakor kak sultanov sodnik ter drugo leto žo ni več poslal obljub-ljenegu'daru. Takoj se ji; bratu vrnila božjast. Ves prestrašen jo pritekel mohamedan vprašat katoliškega duhovnika, ali bi bila mati božja zadovoljna, da ji letos pošlje skupno darilo za dve leti, čemur je duhovnik gotovo pritrdil, ali so se mu spregledale "zamudne obresti". "Vrhbosna" ne pove. Misijonar ljudožerec. Do-kaz, da vera ne napravijo človeka kulturnega, je misijonar Daniel Flick Wilbtrforce, ki so ga ravnokar zaprli v angleški za pad ni. Afriki, ker jo postal — kanibal. \Vil-berforce, ki je bil rojen v Afriki, a za misijonarja vzgojen v Ameriki, je prišel v Afriko obiskat svoje sorodnike, Vrnitev v domovino pa je obhajal s tem, da je jedel z divjaki človeško meso. Zelo priporočljivo za razširjevanju edino zvoli-čalne vere! — Največji pešec v nemški vojski, V telesno stražo nemškega cesarja je uvrščen letos 221etni mladenič, ki je največji vojak nemške vojsko. Visok je 2.Hit m, čez prsi meri 119 cm. tehta pa 2")5 funtov. Zadnji čas imajo Nemci zmerom kaj posebnega! Luršku voda. Neki dunajski zdravnik piše v'\Arztlicho Reform-zeitnng": "Poklicali so me nedavno v hišo premožnega obrtnika, kjer sem dobil tri otroku na ošpi. cab bolne. Vsi trije so imeli zalepljene in vnete oči, da sem so naravnost prestrašil. Opozoril sem mater, da je resna nevarnost za oči otrok ter ji naročil, nuj jim trikrat nu dan iztnije oči z mlačno ruzstopino hipermangauo- kislega kaliju. Kaz lož i 1 sem ženi temeljito, kak<> morn to storiti.' Tedaj pa meje samazavestno prekinila; ' .faz imuni nekaj mnogo boljšega kakor so vaša zdravila zjutraj in zvečer pošk ropi m otrokom oči z lurško vodo. ta vse ozdravi." Pri tem mi jo pokazala steklenico z ti-uiavAino vsebino, ki meje prestra-šila. ' 1'redzitil sem se, da sem i-menoval Vsebino z besedo, ki jo ju umazana tokočinazaslužila. Toda slabo sum naletel. Postala je v o-bra/u rdeča kakor puran ter kričala, da me ovadi sodišču, to je l*jžjt preklinjanje, mi bo že po. kazala, to je sramota za krščanskega zdravnika itd. Storil sem, kar mi je kazalo najbolje, vzel klobuk tur rukel ženi. naj kliče k otrokom kogar hoče. Ali jo našla tovariša, ki je odobril njeno zdravljenje, ne vem. Toda — mogoče je vse. — Krščanska usmiljenost. V Lurdu sta si kupila zakonska Koo-baud na nekem griču od kongrega-cije, ki jo opravljala to ulovečo božjo |K)t, kos zemljišča, nu katerem sta si postavila gostilno ter tako živela od romarjev. Po ruz-pustu kj|igregacij pa je prevzel upravo Agat in virov v roko škof Schoepfer, kisi jo v bližini gostil-ne postavil razkošno vilo. Ker so mu bili gostilniški ljudje prumulo elegantni BOBcdje, ponujal jim je najprej, da jim odkupi hišo. Ko p« se mu je ponudba zavrnila, je kuhal grdo maščevanje ter končno potegnil okoli in okoli gostilno visok zid brez vrat. tako da morajo gostilniški ljudje plezati poleBtvah, ako hočejo iz s\oje trdnjavo med ljudi. In čudno, sodne instanco so na škofovi strani, češ, da sme na svojem posestvu delati, kar bo- , če. Seveda ne pride v gostilno nihče več, ker so nikomur, ne ljubi plezati po visokih lestvah. — ttjur 19. oktobra. Tukajšnja skladišča žita je uničil požar. Zgorelo je :52l)0 metr.stotov žitu. Škode je lOO.(KK) kron. Orel odnesel otroka. Iz Ženevo se poroča, da je blizu vasi Cuurmayeur napadel velik orel neko kmetico, ki ju r\esla 2 letnega o-troka ter ji hotel iztrgati otroka, /una je obupno odbijala orla, ki pa bo jo vedno vračal, dokler ji ni končno res otroka iztrgal ter odlo-tel ž njim v gorovje. Mati je pri-bežaladomov vsa opraskana in raztrgana, nakar se je takoj nad "»0 mož odpravilo v gore iskal orla in otroka, a vse iskanje jo bilo za- Listu v podporo. M. K.....................10.60 Japonci v Združenih državah. .Japonska vlada je poslala več izveduneovv Zdr. države, da se prince kako Amerikanci vlagajo meso v klavnicah. Misleč, da bi u v o je ljudi prepričali o'tem, tla b jedli meso mesto riža, katera jo pri njih glavna jed. Pri nas pa to ravno prevladuje, amerišk ) ljudstvo je preveč mesa, več kot na telo vžiti zamoro, in več kakor ga potrebuje. To pa je vzrok raznim boleznim, kakor bolezen na krvi nt rvoznost itd. Resnica pa jo, da i mamo Trinerjevo zdravilo o grenko vino katero takoj pomaga in ozdravi vsakojake bolezni. Kar pa želimo je to, prepričati naše ljudi, tla jedo kar mogoče malo mesa, posebno oni kateri noopravlajo teškiga tlela in kateri ne dobivajo zadosti čistiga zraka. Trinerjevo zdravilno grenko \ ino regulira in ojači želodec, tla izostane krepkeji zadelo. Dajo tek do jedi, mirno spanje, redno prebav I -jenje, ojači mišice, in naredi čisto in močno kri in popolno ozdravljenje. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalen Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Giicago, III. Ako vas prosimo, tla poskusite Anchor Pain Expeller proti reuma-tizinu in drugim boleznim, vas ne prosimo za kak novi'poskus. Slava tega zdravila je utemeljena na uspehu. 25e in 0O0. h pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 6821 Loomis Str., Chicago, 111. NAZNANJE. Na čedno stanovanje z hrano, so sprejmejo štiri slovenski ali hrvatski fantje. Več jjove uredništvo "Glas Svobodo" na bH.'l Loomis St. vogal 18. PI. Chicago, 111. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 50 Temu je prldjati še 10 centov zr poštnino. Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom uiojo ■—Gostilno«* dvorane za ohdržavanje sej lil zabav. JOSEPH POLACKK, t>83 LoomiB, cor. 18 PI. Chicago, (Telefon Canal 7281) S^fmiljetUkt nmolujte in tmpo-rrtujte svoft fan fist. vtLAS svobode Konkluvo 1. lt»0!J. 11. Obenem so jezuvitje s $vojiun intrigami proti novi Italiji uukopuli pa-peski državi poleg zasluženega zaničevanja vsega civiliziranega svdta, tudi nasprotje raznih držav, pred vsemi Praske. Ivo so liili Francozi pri bednim poraženi, je udarila tudi za pa-|K'ževo državo smrtna ura. Italijanski kralj je hotel papežu pustiti vsaj en del Kima kot samoštojnodržavo in u-kazal je, da za^c^e^njogovu armada samo levi breg reke T i bere. Žele ko je kardinal Antonelli, papežem desna roka, direktno prosil italijanskega za povedmka, naj zasede tudi drugi del Rima, se jo to zgodilo. Antonelli se je namreč hal, da bodo papeževi vo Jak i Vatikan izropali. Tedaj je bil storjen konee pariški |H»svetni državi in ivei se mom. da -je_hiLta žalostni konee zaslužen. Naslednik papeža l'ija IX. se je rodil v tistem kotička cerkvene države, ki je I :la domovina jako znamenitih pujiežev. Njegov oče je bil svoj eas polkovnik v papeževi vojski iu potem župan mesteca Carpinelto. njegova mati je bila iz miilojiteiffeiiltaške lt>d bine in je imela nekoliko premoženju. Kruta Josip in Vinko Pecci sta prišla že v mladih letih v jezuvitsko šolo, a dočim se ji' starejši brat, Josip Peeei. z veseljem posvetil duhov skemu stan«, se je Vinko 1'eeei hranil, kar je mogel. A branil se ju samo nekaj časa, potem pa se je spremenil v fanatičnega klerikalca. Postal je duhovnik, 4 ali 'i let pozneje kakor njegovi vrstniki, a najbrž le da si je zagotovil diploma tie no karijero. Ko je bil Peeei 28 let stur, je jiostaf pti|>eški delegat v Kencveutu. Tu je pridno zlagal latinske pesmi, obenem pa /. največjo krutostjo preganjal rimske in nea|>olitauske revolucijo-nurje, ki so iskali pribežališča v nje govern okraju. Milosti ni poznal. Zlagal je sentimentalne latinsko pesmi, obenem pa dni ljudi brez pardoau zapirati in obešati. Priznali pa se mu mola, ilu je bil sicer dober glavar svojega okraja in zato je hitro prišel naprej in postal kmalu najvišji ]>oli-tični uradnik v Perugiji. Toda imel je med višjo duhovščino mnogo sovražnikov, ki so marljivo delali na to, da ga -- iz|>odrinejo. In res se jim je to posrečilo. Kar naenkrat, povsem nepričakovano, je hil Peeei imenovan ne nadškofom dumietUkini, kakor jc upat in želel, nego nuncijem v Bru selju. In njegovi sovražniki so se ve--clili toliko bolj, ker Peeei ni znal nobene besede francoskega.* Ali Peeei ni bil samo nadarjen, nego tudi marljiv mož.. Tri tedne »e je uoe in dan učil francosko iu ]>otem šel v Bruselj. Tam je o«lal tri leta in je dokazal, da je bistroumen in dale-koviden politik, spreten diplomat in pravi kavalir najfinejšega taktu. Tudi je dokazal, da je sicer zagrizen kle-Vi krit c, ali t!n:, dtuovuik. Peecijevi diplomat ičui us^tehi »o bili tako veliki, da se ga je začel bati državni tajnik pajiežev, kardinal Antonelli, in du je začel izuova proti njemu spleikariti. In res se je Antoiielli-ju posrečilo, da je v drugič prestrigel 1'eccijevo karijero. Huvno ko je bil Peeei tukoreikoč na vrhuncu svojih di-plomatičnih uBjielim, je Antone-llijevem vplivu bil imenovan škofom v Perugiji. Tu je Peeei kot čisto navaden škof brez vsake dotike z diplomacijo in s paposkim dvorom moral listati celih .TJ let. Kar je Peeei kol škof v Perugiji mislil in spoznaval kol pravo, to je potem kot pa|»ež tmli izvršil. Pred vsem je gledal, da je vzgojil dobro disciplinirano, slepo |>okorno in fanatično dnbovščino. N laki duhovščini je videl glavno oio/.je zu boj /.opei iiu-cijonalno idejo iu zoper gibanje za združeno Italijo. Znanstveno izobraženih duhovnikov ni maral. Največ1 je gledal na to, tla so bili duhovniki ostri spovedniki, ker se da ljudstvo najlag-Ije streho vati iz spovettaice. Uvedel je za duhovnike stroge eksercicije, jim ostro branil obiskovati gostilne in kavarne, pre|>ove«lova! vsako prijatelj sko občevanje « posvetnjaki. Tako si je vzgojil fanatično armado. Spomladi leta 1859 je sla ItaJija v boj proti Avstriji. Nadškof Pecci j., na stopnicah stolne cerkve v Perugiji blagoslovil zastave prostovoljcev. I ki. so sli v boj piM>tl Avstriji. Ali ko j se je najprej sauio proti Avstriji naperjeno gibanje začelo obračati tmli proti papeževi posvetni oblasli, je Peeei tukoj kruto paatopil. V noči od 14. na 15. julija j« bila jhk! 1'eefeije-vim oknoiu večja demonstracija za ze-dinjeno Italijo. Peeei je |H.klieal 3,000 mož papeževe armade, ila užeuejo IV-iHigijo, dasi je bila v;sa mladina |»od zastavami kralja Viktorju Kmanuela \ vojni proti Avstriji iu sa 1'erngijo samo starčki branili. Duhovnik Adam Rossi je Peeeija milo prosil, naj prepreči prelivanje krvi, a Peeei je ostal trd. Komaj '200 mož se je. uprlo 3,000 možem papeževe armade. Boj je trajal jKildrugo uro. 1'adlo je Šest JKipe-zevih vojaščakov in 77 uslašev — ni I h item m> začeli papeževi .vojaki kot pravi tolovaji*ropati, pižigati in moliti. da je bila groza. Posebna preiskovalna komisija, ki je • ]H>s|ovalu meseca oktobra in novembra IStiO na licu mesta, je dognala si rasne reci. Papeževi tolovaji so oropali tudi t-er-!T\e ii\ samostane in na nltnrjih ^»silili nebroj žena in otrok, med njimi tiuli nekaj redovnic, da. |«>silili so tudi nekaj umorjenih žensk. I'merjenih je bilo 120 oseh. Za lisle papeževe bestije, ki so tako morile in ropale, nadškof Peeei odredil slovesno ma-šo-zaditšnico in je na kaliilalk lastno--roč-no zapisal "Iteati mortui, <|"' DiUnino moriuntur", žrl ve teh živalskih tolovajev pa bile pokopane kakor psi. ki >n za plotom crknili, Vodja teh tolovajev. Schmidt, je bil na Peccijevo priporočilo imenovan za generala, oficirji so dobili redove. pnjHvevi vojaki jui bogate nagrade. To rssbojnibtvo je Pij IX. drago plačal. X;i|K>leon III. je bil skrajno ogorčen zaradi bestijalnega divjanja pa peške armade v Perugiji in ker je obenem prišel na sled zavrutni spletki rimskih kardinalov iu jezuvitov proti Franciji, ni "več ščitil papeža. Posledica tega je bila, da je papež, izgubil b"» provineij cerkvene države Prebivalstvo njegove države je od :i,124,0tk8 dikš patllo na 084,701 duš. Vojna pro i i papežu je trajala samo 10 dni. Papeža je veljala njegova armada milijonov frankov. A ta armada je v Iti dneh izgubila li trdnjav, lini 1111 h i \, 21.000 pušk, 4,000 konj, H.liOOmiož, ki so bili ujeti, in vse zastave. Italijani so imeli o"!' mrtvili, pa|M>ževi tolovaji pa le 113 mrtvili. Ti junaki s» znali pač ropati, požiga-ti, moriti in ženske |K»siljevati, ali moškega hoja so se boli in pred Italijani struliopetiio bežali. Sedaj je bil Petni samo še nadškof v Perugiji, v |>osvi>inih recclt pa nt imel nič več govoriti, ker je z,daj ta, prej papeška provinc,iju, spa-duln k zedinjelli Italiji. Peeei je hil I.jnt sovražnik, te države in ko je 9,000 duhovnikov p»d pisalo nu papeža a d reso, naj se nikar ne trgu za posvetim gospodsfcvo, marveč naj se j»o--veli delu za vero, je Peeei tri duhovnike. ki sn Uiti njemu |»odrejeni, -podil iz, službe in jim pre|>ovedfll mašc\atije, zaradi "česar je prišel v kazensko preiskavo, ki pa je bila leta l^tij. ustavljena. Kot sovražnik Italije in fanatični klerikalce se je Pecci iz.kaz.nl še pri raznih drugih 'prilikah. Zlasti po Milili velikega državnika Oavourja se je pokazala Pece i je v a nestrpnost. PrejHts etlal je mašo-zadušnieo za fa-voui'ja. Tudi ko je dobil od nadškofa v Kirenculi brzojavno obvestilo, da jc favour na .smrtni |iowtelji sprejel zakramente in da je umrl kot veren katoličan, ni Pecci odnehal. Sole ko mu je kardinal Antonelli kot papežev državni tajnik ukazal, da mora odjenja-I), -e je vdal. Letu 1870. je umrl kaf iinal Antonelli. Zapustil jc no milijonov frankov premoženja. Antonelli je bil sin navadnega volovskcgu hlapca, vsi njegovi sorodniki so bili hlapci, tihotapci in razbojniki. To lepo žlahto je dal |otom gotovo ne; to je poplnonni izključeno. Ker je bi! jKi|>ež Pij IX. mnogo let lutdan tako, da se ga je smatralo sla-lununinim — imel je vsakovrstne vizije Ln lialuoinaeije *er si je doinišlje-val, da Jitia čudeže delati — je bil kardinal Antonelli neomejeni vladar rimsike cerkve Ln je porabil to priliko, da je nakradel 110 milijonov denarja. (Dalje prihod.) \MERIŠKA SVOBODA. _._________ _ ' i Odkar je predsedniik Roosevelt govoril iu tUKorekoč odredil, da so nekaka časnikarska jjoixx-ila omejijo, t, j.'Stavijo pod cenzuro, so nekateri-hitri in nepremišljeni ljudje takoj'mislili, da se steni odpravi vsako zločin-st vo. Večje svobodno gibanje, katero skuša temeljna načelu ustanovne svobode omajati. ••Večna pozornost je plačilo svo-bode", in ustava zujameuje svobodo govoru in ti^ka. Vzlic le,tnu l»a se nahajajo sodniki in odvetniki, kateri se vjHfgibirjejo raavueti strasti zapeljanega ljudstva, ter zahtevajo, da naj se oiueji |H>zornost časnikarstva 1 in* javnega govorjenja. \'sleil lega bi niktlo ne mogel uradne rine in jnilitiko najvišjih uradnikov republike iu oddelkov stoječih pod njimi kritiko vat i. Ravno tako bi niktlo ne mogel odtoke iti sodbe federalnih sodni j ocenjevati. Ako pride kedaj-poiovieo do-tega, nu,kaki nuč4n >e bojo šintikc imiiKe ljutlstiva mogle o stanju javnih predmetov, kateri so mu največjiga interesa seznaniti iu |MKlučil i. Zdravi um ameriškega ljudstva je edina zatvomica, da zločinstva še v večji meri, ]tob»ji in drugi inditičiii napadi lic (splavijo Zdr. drŽave. Clodo zakonične jiosin-ve nikdar zathašile usta ali pa odvrnile zločine. Poskus, da se svoboda govoru iu t ska omeji in sicer v svrho, tolarjev, ta razširja socialno revolucijo. Mogočni kapitalisti, kateri se zavezujejo v t rust e, z namenom |n»rušit i zdravo trgovsko tekmovanje, da uničujejo tipanje iu eksi-sience razloče mladine, ti so mzšir-jevalci revolucije. Bogatinec, kateri ima že tisoče iu tisoče dohodkov, in kateri še vedno hoče več, pridobivajoč milijone in milijone, ter z tem drugim razdira priložnost pridobiti m življenje la rn/.širja revolucijo. Poslance, ali mož v javnem uradu, kateri - svojim vplivom in svojim n-radom namene kapitalistov razširja ravno tako liedo kakor — revolucijo. Mnogi, du rečemo večina teh vplivnih lilo/, so mnenju, da je vse to pretirano, du delavstvu ne gre baš slabo. V čem pa obstoje pretirane tir,jat ve? Revnemu delavskemu svetu se šopiri nasproti, s v est bogastva iti parasilič-nega vživanja katerega mu so delav> ei pridobili. Ivo delavski slan tlučiju suženjski otinosaji, ko vendar ima ta stan premalo za živeli, pičlo preveč pa za u-inrefti, vlada med ne delavnimi stanovi neizmeimo bogastvo. Dbilaost in zapriivtjivost. Troti /.rejo tla |>oku-jo, ko čebele delavke stradajo. Pretirane lirjatve delavcev, kateri so se svojega zavpitega stanja začeli zavedati, obstoje v tem, da oni nočejo veš izključili i biti v vži vanju o-n mi kar so sami pridelali. Delavci hočejo gospodarski sužno-sti konec nansliti, oni nočejo pri vsa-kem gi«s|«danikeiu polomu bili vrženi v liedo in pomankanje, kakor da bi bili |»ara, za ko.je miza življenja ni (Hikrita. Kar oni zahtevajo l«i je sigurnost obstanka, svoliotle iu blagostanja, katera j m gre pri pametni uravnavi družabnih razmer. V predstojeeim so skrčeno [»»dane J4pretirane lirjatve" delavcev. Pravi"« teh tirjatev tudi najhujši obrekovaloe delavcev ne more zanikati — ravno tako jo nemore spremeniti. To je današnja ameriška loboda - za kf»t;a r je. - *** Somišljeniki nart>čajte in priporočajte GLAS SVOI«)DE. m « t % I I i § Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ;a ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabrivlšči-. \'sein bratskim društvain priporočam tudi nioje zii društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. dvorimo pa za narodne-in ljudske veselice. Cc gostom so vedno ni razpolago' najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došli! nfičrti Priporočam se vsem v obilen jH»set. Frank Mladif, 58? S. Centre Ave. Chicago, 111 Import I ran tobak iz stare domo-V zalogi imam po7, 8, 13 in vine. Pozor! Pozor! Slovenci. "Salon" z M01)KRM M KKULJISt EM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače najboljše iti najfinejše unijske atnodke. čedno prenočišče za nizko ceno Vsem Slovencem drugim Slovanom se priporoča Potniki dobe Postrežba točna in fcborna. Martin Potoka r, 564 S. Centre Ave. Chicago, III, Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek. kar pn pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od t voriiiearjev. Predvsem je treba izbrati fino iu trpežno blago in vzeti natančno mero, iH>teii| se še le prične z'delom. To je pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani na roke, pavolnata podlaga na ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Take obleke so pa le dobi pri iihh. kakor vsakovrstne uniforme. v čigar izdelovanju stno pravcati mojstri. Telefon —Canal 1198 Slovenci pozorl Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne iv i za možke za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker liihko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove ir«*y- po jt, najnovejši modi in nizki ceni. .ICHU MA.MEK, 581 S. Centre Ave. Iillzo 18. ulice Chicago, 111. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave, Telefon Canal 47B O Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od S.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Ceh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 17 kr kakor sport, sultan in dam-tke cigarete. J. V0K0UN, i 544 Blue Islnd Ave. remu pustiš