Stev i .....- Naročnina — za državo SHS: eb oelo eto naprej Din. 120 sa doI let« „ „ , 80 sa četri lets „ sa ?n meneč _ Y LlnMIanl, v pefeK flne 23. innTla 1922. •• M . . « 30-. .. n tO' za inozemstvo: celole no.....Su. 2 8 — m« efan....... w_ ^ Sobotna Izdala: s v Jugoslaviji . . . D n 15 -t nosemslun ... „ 3 i — Posamna Stev. 75 pur. Leto L. s Uene inseratom:s Enostolpna petttna vrsta malt oglasi po K <■— In K 6 -v veliki oglasi nad 45 mm v*j šine po K 8 —, poslan« itd?, po K 12 —. Pri večjem naročilu popest^ Izhaja vsak dan Irvzemit ponedeljka in dneva po p raz* nikn ob 5. nri zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSC __Uredništvo je v Kopitarjevi allol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračsjo; netrsmklrana pisma se ne sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račnn poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino In št. 349 zs oglas«, sagreb .9.011, sarsjev. 7583, praike ln dnnaj. 24.797 Dokazano je, da je srbski del naše države, ki nima razvite industrije, ki je bil po svetovni vojski najhujše prizadet in je imel odnekdaj neurejeno in tudi nepošteno upravo, pasiven; prečanske dežele pa aktivne. Niti netočne, površne in deloma naravnost fiktivne številke Kumanu-dijevega proačuna ne morejo tega fakta popolnoma prikriti. Dežele, ki so se osvobodile izpod gospodstva avstroogrske monarhije, pa tudi največ žrtvujejo za vzdrževanje državnega gospodarstva; belgraj-ska centralna uprava jih naravnost v to svrho izžema in iz naših žepov iztiska poslednji vinar. Spričo tega bi bilo pričakovati, da iz Belgrada dobimo od naših ogromnih davkov vsaj toliko nazaj da moremo pošteno zadostiti vsaj svojim najbolj elementarnim življenjskim zahtevam in potrebam. Če se Belgrad koplje v bogastvu, če se ob priliki raznih svečanosti mečejo tam milijoni kakor s periščem po cesti, če se porodica na račun države naravnost valja v orientalskem razkošju, bi bilo pravično vsaj to, da dobimo vsaj drobtinice, potrebne za eksistenco. Na vsak način pa bi v državi, ki se šteje med krščanske, evropske in kulturne, ne smela trpeti javna skrb za bolnike! Na drugem mestu objavljeni proglas ravnateljstva in upraviteljstva bolnic in blaznic v Sloveniji pa govori drugače: naša vlada noče več vzdrževati iz naših davkov deželnih dobrodelnih zavodov. Ona jim naravnost odreka potrebni proračunski kredit Za bolnike pod tem režimom nema para! Bilo je dovolj denarja, da se kljub ugovoru vseh opozicionalnih strank zvišala civilna lista daleč preko potrebne meje; dovolj je denarja za horendne dnevnice članom različnih nepotrebnih komisij doma in v inozemstvu; ne zmanjka denarja za podpore ruskim caristom in pravoslavnim episkopom v svrho protikatoli-ške propagande ter drugim lenuhom, kateri bi radi živeli v Jugoslaviji na tuj račun; dovolj je denarja za prekomerno število vojvod, generalov in štabnih oficirjev ter za nepotrebne graničarske čete, sesto-ječe iz kozakov, katerim smrdi vrniti se v domovine; dovolj je denarja za celo armado špicljev, konfidentov in batinaške bande v Makedoniji in Črnigori; dovolj je denarja za podkupovanje režimskega tiska — samo za bolnike v Sloveniji ga ni. Da imamo v Sloveniji svojo avtonomno upravo vsaj v tistem obsegu kakor je bila pod Avstrijo, bi danes imeli še eno bolnišnico, blaznica pa bi se bila že zdavnaj povečala in modernizirala, in svoje zavode bi mi sami vzdrževali kakor smo jih preje ves čas, ko je obstojala vojvodina Kranjska. Pod Pašičem in Pribičevičem pa bodo bolniki navezani na privatno dobrodelnost, ker usmiljena srca pač ne bodo trpela, da bi hirali in umirali na cesti. Vse države se imajo po vojni boriti z velikimi gospodarskimi težavami, toda niti o eni se še ni slišalo, da bi svoj proračun začela sanirati na stroške javne oskrbe bolnikov in narodnega zdravstva, kaj se, da bi obstoječe javne dobrodelne naprave zapirala! V Rusiji divja glad, odpirajo pa se nove bolnice, bakteriologični instituti itd.; še pred par dnevi se je poročalo o velikih vspehih profilaktične na široko zasnovane borbe zoper tifus v Rusiji iz javnih sredstev. V Afriki, na antillskih otokih, v Patagoniji, v Bengaliji, povsod, se za javno zdravstvo žrtvuje absolutno in relativno več nego pred vojsko; nikoder se ne misli na tem polju na kakšno redukcijo razun na Kitajskem, kjer bolnike^ koder ni evropejskih misijonov ali amerikan-skega Rdečega križa, itak od pamtiveka zdravijo — zrak, solnce in pa coprnice. Temu stanju se bližamo zdaj tudi mi pod demokratsko-radikalno državo-ohranjujočo koalicijo. Padarjem ter konjedercem v Sloveniji se bližajo zopot zlati časi: medicinska fakulteta se bojkotira, sedaj se za-pro bolnišnice, v doglednem času se zaradi pomanjkanja sredstev razpusti še zdravstveni svet. Treba je štediti. Ne pri ministrih, ne pri korupcijskih fondih, ne pri armadi, ne pri podporah za wranglovce, ampak pri naših uradnikih, uradnih slugah in pri bolnikih ter pameti oropanih revežih na Studencu! Čisto tako kakor nekdaj v orientu. Nazunaj vse bleščeče, naznotraj gnilo in propalo. Tako tudi mi sprejemamo s prvorazrednim pompom tuje potentate, prirejamo bajeslovne gostije in regate, denar za to jemljemo za oderuške obresti od amerikanskih judov, bolniki pa se mečejo iz bolnice, ker nema j)ara. Res državotvoren in državoohranjajo-či režim, vrhtega pa skrajno nesramen, ker zapira naše bolnice baš v trenutku, ko bivata v naši deželi kralj in kraljica! Kakšen vtis mora napraviti na mladega, dobrosrčnega kralja in na kraljico, bivšo marljivo usmiljenko in strežnico bolnih, ko izvesta, da v Sloveniji vlada meče bolnike iz postelj! In kaj porečejo na to naši zavezniki, kaj Češkoslovaška, če izve, kakšni gospodarski principi vladajo v Jugoslaviji, tej odlični članici male antante? Enkrat se je reklo: »polnische Wirtschaft«, danes se bo reklo: »jugoslovanska bera-čijac In to v državi, ki je po naravi ena najbogatejših v srednji in južni Evropi. Za to je kajpada odgovorna Temokrat-sko-radikalna koalicija. Proračunske dva-najstine so njen otrok. Naši demokratski mladini so se sicer že pred dnevi, dobro vedoči, kaj se pripravlja, skušali v »Jutru« že vnaprej otresti odgovornosti za to kulturno sramoto. Pa zaman, kajti proračun je delo njihovega ljubljenca in demokratskega »genija«, Kumanudija, ter nosi podpise ostalih demokratskih ministrov. Vlada pa je že davnej in opetovano sprejemala od zdravstvenega sveta za Slovenijo prošnjo za prošnjo, zahtevo za zahtevo, načrt za načrtom, kako omogočiti nadaljnji obstoj javnih dobrodelnih zavodov. Toda demokratsko-radikalna vlada jih ni hotela vpoštevati in je bila brezobzirna dovolj, da je odkrito povedala, da pusti sama propasti bolnišnico. Ta izjava ostane. Ostane madež na vladi, da nima denarja za zdravje slovenskega dela države. Upamo, da slovensko ljudstvo eno-dušno na to odgovori: Proč s centralizmom, ki nas izmozgava in pusti umirati naše bolnike! Mi hočemo svojo neodvisno slovensko ljudsko samoupravo, da bomo sami s svojim denarjem razpolagali, ne pa da bi zginjal v žepih centralistič. pijavk! Zdravstvenemu svetu za Slovenijo pa za enkrat svetujemo, naj se obrne na ame-rkanski »Rdeči križ ? in na »American Relief Organisation«, ki pravkar stori toliko za gladujoče in bolne v tatarski republiki, naj v imenu humanitete priskoči začasno na pomoč tudi bolnišnicam v Sloveniji. Lahko smo trdno prepričani, da Ameri-kanci ne bodo odrekli pomoči. UREDITEV VALUTNEGA VPRAŠANJA V KRAJIH IZPRAZNJENIH PO ITALIJANIH. Belgrad, 22. junija. (Izv.) Nad leto dni je preteklo, odkar so Italijani zapustili Logatec n sosednje kraje. Druge države so se potrudile, da so takoj po odhodu tujih čet uredile valutno vprašanje v izpraznjenem ozemlju, medtem ko ni naša vlada ničesar ukrenila tako, da denarni zavodi niti svojih bilanc ne morejo sestaviti, da nastajajo spori z upniki, da groze vlagatelji radi nestalnosti svojih vlog s tožbami, da nimajo sodišča zakonite podlage za izrekanje svojih razsodb itd. Višje dežebio sodišče jo sestavilo v tej zadevi zakonski načrt in ga predložilo ministrstvu za pravosodje, toda kljub mnogim intervencijam ni ministrstvo za pravosodje ničesar ukrenilo. Radi tega je vložil v imenu Jugoslovanskega kluba posl. VI. P u š e n j a k vprašanje na ministra za pravosodje, v katerem zahteva, naj predloži poseben zakonski načrt za rešitev valutnega vprašanja v krajih, ki so jih izpraznili Italijani, ter da se naj dajo sodiščem navodila, kako je treba postopati, da ne bodo oškodovane posojilnice in drugi denarni zavodi. PRED STAVKO TELEFONSKIH IN BRZOJAVNIH USLUŽBENCEV V AVSTRIJI. Dunaj, 22. junija. (Izv.) Organizacija telefonskih in brzojavnih uslužbencev jc sklenila, da prične stavkati, ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam. Končni sklep bo storjen danes zvečer ali jutri. Organiziranih jc okoli 10.000 uslužbencev, Seja narodne skupščine. VOLIVNI ZAKON SPREJET. — IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. - RAZPRAVA 0 STANOVANJSKI BEDI. - POSLANEC GOSTINČAlt ZA DELAVSTVO. Belgrad, 22. junija. (Izv.) Včerajšnja seja narodne skupščine je trajala do triče-trt na 1. ponoči. Okoli polnoči se je pričelo poimensko glasovanje. Glasovalo je skupaj 164 poslancev. Za zakon je glasovalo 159 j poslancev, proti pa 5, dočim je opozicija že pred glasovanjem zapustila dvorano. Pri seji so vse opozicionalne stranke podale svoje načelne izjave. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. dr. Jos. Hohnjec izjavil: Provsem naodločneje obsojamo način, kako se je predložil parlamentu ta važni zakon. V vseh državah, ki veljajo kot demokratične in kjer se demokratski principi izvajajo v praksi tako, da je narod država, se vodi najširša in najpodrobnejša razprava o zakonskih normah, ki urejajo volivno pravico državljanov. V našem parlamentu je izključena možnost take stvarne razprave, ker so poslancem radi večinoma umetno prikrojenega poslovnika usta zamašena. Narodna skupščina se omejuje na glasovalni stroj brez moči. Parlament mora glasovati, kakor je volja politikov, ki se nahajajo na vladi. Predložene izpremembe volivnega zakona iz leta 1920 pomenjajo poslabšanje starega volivnega zakona. Obsojamo najodločneje, da se niso upoštevale predlagane izpremembe, ki so nujno potrebne, in sicer v prvi vrsti vprašanje statistike, ker se ne vzame za podlago volivnemu zakonu popis prebivalstva iz preteklega leta, ki ga je sestavila naša država, temveč statistike iz leta 1910, katero so priredile na našo škodo nam sovražne države. S tom se hoče še nadalje podaljšati plemenska premoč enega plemena na škodo drugih plemen. To je nov dokaz politične neenakosti, ki se mora odpraviti v interesu pacifikacije notranjih razmer. Z žalostjo ugotavljamo, da se niso predložile izpremembe, ki bi dale naši državi ugled moderne države, to je, da se ni priznala volivna pravica tudi ženskam. Protestiramo proti nezasluženi degradaciji žen kot enakopravnih državljank. Zahtevamo, da se odpravi krivica, storjena ženskemu spolu, iu da se prizna ženskam politična volivna pravica, s čemer bi se tudi naša država približala moderno urejenim državam Evrope. Ker se čuti nujna potreba navedenih izprememb, moramo odklanjati izpremembe, ki jih je predložila vlada. Določitev dveh količnikov, izključuje manjše skupine iz parlamenta ter jih sili k molku oziroma tajni agitaciji, za katero ne bo vedela javnost. Belgrad, 22. jun, (Izv.) Danes ob 11. in pol dopoldne je minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič poslal ministrskemu predsedniku Pašiču pismo, v katerem mu naznanja, da odstopi. Enako pismo je prejel tudi predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič, ki je kasneje po-setil ministra dr. Marinkoviča v njegovem stanovanju, da ga pregovori, da umakne svoio ostavko. — Proti dr. Marinkoviču obstoja v demokratskem klubu že dalje časa nezadovoljstvo. Smatrajo ga za pristaša Pribičevičeve struje, ki stremi po sporazumu z radikalci. Zamerilo se mu je, ker se je preveč cksponiral pri pogajanjih Kombinacija srezkih in okrožnih kandidatov je popolnoma ponesrečena, ker je nemogoče, da bi dobil vsak srez poslanca, kakor bi imela biti tendenca zakona. Na drugi strani dobe okrožja ne glede na obseg ozemlja in število prebivalstva samo enega poslanca, ki ne sme kandidirati v kakem srezu. Po vladi predložene izpremembe nasprotujejo ustavni določbi o predstavniških manjšinah, ki morejo priti do izraza samo v večjih volivnih okrožjih. Moderno načelo o proporcu se je izigralo brez sramu. Pri tem izigravanju je gospoda vladne večine zagrešila tudi nedoslednost, da dobi lista v volivnem okrožju, ki voli 6 do 9 poslancev, enega poslanca, četudi ne doseže količnika, v slučaju da je samo ena volivna lista dosegla količnik. Ako velja to za okrožja s 6 do 9 poslanci, zakaj bi to ne bilo potrebno za okrožja, ki volijo manj kot 6 poslancev. I z zgoraj navedenih razlogov odklanja Jugoslovanski klub predloženi zakonski načrt. Belgrad, 22. junija. (Izv.) Na dopoldanski seji narodne skupščine so bile na dnevnem redu interpelacije. Kot prva je bila na vrsti interpelacija posl. dr. Mom-čila Ivaniča radi stanovanjske bede. Pri tem so govorili dr. Ivanič, minister dr. Kr-stelj ter v imenu Jugoslovanskega kluba posl. Žebot, ki je govoril o pomanjkanju stanovanj v Sloveniji. Naglašal je, da razna ministrstva s svojimi naredbami še povečujejo stanovanjsko bedo. Kritiziral je neobjektvno delo stanovanjskih komisij ter obtoževal vlado, da podpira v gradbenem gibanju v Sloveniji bogate banke in industrijce na račun po vojni obubožanega prebivalstva. Omenjal je, kako ogromno število železniškega delavstva v Sloveniji stanuje v vagonih, ker noče vlada prisiliti južne železnice, da hi zidala stanovanja za svoje ljudi. Končno je povdarjal, da se radi eksploatacije, ki jo izvršuje belgrajski centralizem, ne more graditi v Sloveniji, kakor bi bilo potrebno, medtem ko je to mogoče v Belgradu, kjer se zbirajo vsa denarna sredstva in kjer se radi tega gradi na stotine hiš. Bele;rad. 22. junija. (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupščine se je razpravljalo o zakonu o zaščiti delavcev. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. Gostinčar, čegar govor je izzval mnfr go odobravanja ker se je med vsemi govorniki najbolj odločno zavzel za interese delavcev. poda! za ameriško posojilo, največ pa, da je izdelal novi vol hm i zakon, ki je omajal njegovo stališče. Belgrad, 22. jun. (Izv.) V demokratskem klubu je očividno večina za to, da minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič umakne svojo demisijo. Tudi nasprotniki dr. Marinkoviča, ki so nastopili proti njemu povodom volilnega zakona, so odnehali od svojega opozicionalnega stališča in zahtevajo, naj zopet prevzame posle svojega reso rta. Kot pogoj pa zahtevajo, da se razmere v Makedoniji urede in okrožni načelnik v Negotinu Perisavljevič odstavi s svojega mesta. MUSLIMANSKA MINISTRA ZOPET PREVZELA POSLE. Belgrad, 22. junija. (Izv.) Danes ob desetih dopoldne sta posetila ministrskega predse .jnka Pašiča muslimanska ministra Vilovie in Omerovič, da ga vprašata, kaj se je zgodilo z njunima demisijama. Predsednik ministrskega sveta Pašic je izjavil, da njuni ostavki ni sprejel in da želi, da šo nadalje ostaneta v vladi. Ministra Vilo-vič in Omerovič sta nato zopet prevzela svoje posle. ZA NAŠE UJETNIKE V MEZOPOTAMIJI. Belgrad, 22. jun. (Izv.) Posl. Nemanič je v imenu Jugoslovanskega kluba vložil vprašanje na ministra za zunanjo stvari, v katerem zahteva, naj ukrene potrebne korake, da se vrne okoli 1600 vojnih ujetnikov, ki grade železnico v Mezopotamiji in ki so naši državljani, čimpreje v domovino. Med temi vojnimi ujetniki je največ Slovencev iz Belokrajne in Gorenjskega. ZAKONSKI NAČRT O POSOJILU. Belgrad, 22. jun. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je predložil radikalnemu klubu zakonski načrt v posojilu, da ga prouči. Zakonski načrt o tem predmetu naj hi narodna skupščina sprejela dne 27. t. m. pred državnim proračunom. Zaradi tega bo vlada mogoče že te dni predložila narodni skupščini zakonski načrt o proračunski dvanajstini za mesec julij. Deset stražnikov je bilo tako hudo opečenih, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Njihovo stanje je nevarno. Državni 'dobrodelni zavod! v SlovenMi pred katastrofo. Prejeli smo sledeči dopis: Ljubljana, 21. junija 1922. Podpisani izjavljamo, da vzpričo nezadostnih dvanajstinskih kreditov za dobrodelne zavode v Ljubljani in vzpričo že dosedaj narastlih neplačanih računov pri teh zavodih, ne moremo prevzeti za nadaljni obstoj in za redno obratovanje teh zavodov nobene odgovornosti. Zato prosimo, da ministrstvo narodnega zdravja vsem zahtevam zdravstvene?a odseka, ki jih je stavil za sanacijo sanitarnih ustanov v Sloveniji, nemudoma ugodi. Alojzij Kraigher, ravnatelj. Dr. Derč, dr. Goesfl, dr. .Trse, dr. Polajnar, dr. Dergnnc, dr. Gregorič, prof. dr. Plečnik, dr. Robida, dr. Divjak, dr. Jenko, dr. Pogačnik, dr. Stoje, prof. dr. Zalokar, primariji. H. Logar J. šarabon, upravitelja. Obenem smo prejeli od ravnateljstva dobrodelnih zavodov sledeče obvestilo: Vsled slabega gmotnega stanja splošno bolnice in blaznice v Ljubljani se sprejem brlnikov omeji izključno le na najbolj nujne slučaje. Bolnike, ki niso neobhodno potrebni zavod ne oskrbe, se naj takoj odpusti. Bolnike pa, ki še ostanejo v bolnici, naj se kakor hitro mogoče odpravi v domačo oskrbo. ^f Zadeva princa Jurja. Vlada de- ; mentira vest, da bi bil ministrski predsed- ; nik dal internirati bivšega prestolonaslednika princa Jurja. Dementirala pa ni, da princa Jurja ni bilo na kraljevsko poroko, bodisi da ga vlada ni povabila, bodisi da sam ni hotel. Vlada tudi ni dementirala, da se princ Jurij pritožuje, da mu Pašič ne dovoli dovolj sredstev za življenje. K tej zadevi izvemo še to, da je princ Jurij v pismu na Pašica zagrozil z nasilnimi sredstvi, ako se no vzpostavi v svojih pravicah, katere mu je srbska vlada na zahtevo Avstrije o priliki aneksije Bosne po krivici odvzela. Izvemo tudi, da so za princa Jurja oficirji takozvane »črne roke«. Belgrajski >Balkan< je pa v nekem članku silno napadel princa Jurja. Članek je bil pisan v takem tonu, da bi bil moral biti list po vseh starih in novih postavah zaplenjen. Državna oblast pa tega ni storila, iz česar sklepa javnost, da je bil naravnost sirovi napad na princa Jurja in ž njim vred na vso vladarsko hišo inspiriran od zgoraj. »Obzor« javlja k tej aferi, da se princ Jurij že dolgo poteguje za to, da se uredi njegovo razmerje do dvora in države, kakor se spodobi za kraljevskega sina, in v svojih pismih na Pašiča in na kralja je ponovil to svojo zahtevo. Po smrti kralja Petra so mu to tudi obljubili, a obljube niso izpolnili (kakor nobene doslej op. ur.). Zato so je princ razljutil in verjetno je, da je ta jeza povzročila sedanji njegov nastop. + Kaj je pisal princ Jurij Pašiču? Belgrajsko »Videlo« poroča: "Sodeč po pi- smih, ki jih je pisal Pašiču, princ 'Juri j danes ni nič manj pameten, kot je bii kot prestolonaslednik. Priznavamo pa — nadaljuje »Videlo« — da je g. Pašica lahko zabolelo naštevanje silnih njegovih »afer« in nedopustnih činov njegovega sina, toda ali je to razlog, da se kraljevega brata vtakne v norišnico?« — »Videlo« obeta, da bo objavilo vsebino pisem princa Jurija. .+ Zanimiva isjava Stojand M. Pro-tica. Radikalski list :>Balkan« je silno napadel Protiča zaradi njegovega držanja napram Hrvatom in ga poskušal smešiti radi njegovega zadnjega obiska v Zagrebu. Na te napade »Balkana« odgovarja Protič: Izhodišče moje politike je ostalo neizpre-menjeno. Če kdo misli, da je revizija ustave padla v vodo in da je na dnevnem redu stroga uporaba zakona o zaščiti države, ta bo videl v kratkem, kako silno se moti!« + Spojitev Avstrije z Nemčijo se mora izsiliti. Na zadnjem shodu socialnodemo-kratične stranke v Gradcu je govoril poslanec dr. O. Bauer o političnem in gospodarskem položaju avstrijske republike. Ob živahnem odobravanju je dokazoval, da se spojitev avstrijske in nemške republike mora izsiliti na vsak način, ako ne dobi Avstrija od drugih držav izdatne podpore. Govornik je svaril delavce pred komunističnim hujskanjem ter jih je pozival k slogi, ako rešilna akcija ne bo trajna. Naloga delavcev bo, da bodo prevzeli varstvo širokih mas v svoje roke ter jim pokazali pot v veliko nemško republiko. Popels f svetnika Potokarja. Tako veličastnega žalnega sprevoda, kot ga je imel včeraj dopoldne rajni tržiški župnik in svetnik Jos. Potokar, menda še ni videl Tržič in tudi ne izlepa kak drug kraj v Sloveniji. Razvijati se je začel točno ob 10. uri od župnišča doli proti glavnemu trgu čez most do Vilfanovega znamenja in sc nato zavil po isti poti nazaj v župno cerkev. Udeležba pri tem prekrasnem sprevoda je bila tolika, da je vso zgoraj opisano oot korakalo po dvoje vrst pogrebcev: prva doli, druga nazaj. Izprevod za križem so otvorili učenci ljudske šole, za njimi Ifudskošolske učenke, vsak s šopkom v roki in vsak razred s posebnim vencem. Za temi sta korakali meščanski šoli, katerima so sledili ognjegasci z zastavo ter de-putacija »Sokola« z zastavo. Za zastavo društva sv. Jožefa so se uvrstili najprej številni člani tega društva, potem pa v posebnih skupinah čevljarski pomočniki, dalje čevljarski mojstri s svečami ter drugo moštvo. Za temi je korakala deputacija Jugoslov. Strok. Zveze ter predsedstvo »Orla« v kroju. Sledili sta nato dekliška Marijina družba v ljubljanskih Križankah, katere ustanovitelj je bil pokojnik, z zastavo, Dekliška Marijina družba v Tržiču ter ona tržiških žena z zastavo, vse v črnih oblekah in s svečami. Vrsta teh članic je bila naravnost impozantna. Sledilo je nato 23 krasnih vencev s trakovi in 2 šopka, ki so jih nosile deputacije raznih zastopstev. Vencem so sledile sestre redovnice ter številni pevci, za njimi pa nad 30 duhovnikov v koretljih, med njimi tudi vlč. kanonik Na-drah, ter preč. g. dekan Koblar z asistenco v žalnem ornatu. Krsto je menjaje nosilo 12 bratov Orlov v kroju, za krsto so se pa uvrstili sorodniki, uradništvo, med njimi okrajni glavar Žnidaršič, okr. nadz. Rus, zastopnika vodstva SLS, občinski zastop, zastopniki tovarn, podjetij, vojaške obmejne straže ter nepregledna množica ostalega občinstva, večinoma glasno moleč za dušni blagor pokojnika. Po dohodu v župno Pogoji naše vlade Itaiiji izročeni Belgrad, 22. junija. (Izv.) Jugoslovanski poslanik v Rimu Antonijevič bo danes izročil italijanski vladi poročilo naše vlade, ki se nanaša na rešitev spora med Jugoslavijo in Italijo. Naša vlada naznanja, da zahteva pred podpisom sporazuma o izvedbi rapallske pogodbe še nekatere iz-premembe v tej konvenciji. Med drugim zahteva, da se ne sklene nobena posebna konvencija o manjšinah in njihovih pravicah do šol in rabe jezika, temveč da imajo v tem pogledu veljati določbe st. germain-ske mirovne pogodbe. Potem sporoča tudi, da ne želi skleniti nobene konvencije o prometnih zvezah, ampak da se ima to vprašanje rešiti v trgovinski pogodbi. Razen tega zahteva naša vlada nekatere izpre-membe v določbah arheološkega, umetniškega in bibliografskega materijala v Zadru. Končno zahteva vlada, naj se pas okoli Zadra zoži. Ako pristane italijanska vlada na te zahteve, se pogodba takoj podpiše. Italijani naj potem najkasneje v 14 dneh po podpisu izpraznijo tretjo cono v Dalmaciji. Pet dni po prihodu razmejitvene komisije na Reko naj Italijani izpraznijo Sušak. POMOČ PO SUŠI PRIZADETIM KRAJEM. Belgrad, 22. jun. (Izv.) Posl. Brodar je vložil na ministra za socialno politiko vprašanje, v katerem zahteva nujno pomoč gorenjskim krajem, ki jim grozi katastrofa radi suše. Zahteval je, naj se prebivalstvu takoj pomaga s krmo, ker bi po-menjalo na več let gospodarsko katastrofo, ako bi bilo prisiljeno izvoziti živino radi pomanjkanja krme. RAZMEJITEV V ALBANIJI. Belgrad, 22. jun. (Izv.) Iz Andrijevice poročajo, da je tjakaj dospela mednarodna komisija za določitev /neje med Jugoslavijo i:i Albanijo. »Beogradski Dnevnik« je pri tej priliki prinesel vest, da je zanimivo ugotoviti, da jo v tem času prišlo zelo mnogo pribežnikov v jugoskn .u._ko ozemlje in da so napadi na jugoslovanske državljane prenehali, baje zaradi izjave komisije, da prideta kraja Djakovica in Gu-sinje pod Albanijo. POGAJANJA S POLJSKO. Belgrad, 22. jun. (Izv.) Ministrski svet je imenoval delegate, ki naj se začno pogajati z zastopniki poljske republike glede sklepanja pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko. ČEŠXI PARLAMENT. Praga, 22. junija. (Izv.) Pomladansko zasedanje parlamenta bo zaključeno 24. ali 27. junija. Dotlej bo imel parlament vsaki dan sejo, da. lahko dovrši svoje delo. DR. BENEŠ — VSEUČILIŠKI PROFESOR. Praga, 22. junija. (Izv.) Imenovanje ministrskega predsednika dr. Beneša za rednega profesorja sociologije na filozofski fakulteti je potrjeno. HUD PRETEP V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. Rim, 22. junija. (Izv.) Pri razpravi o proračunu za kolonije je prišlo do hudega spopada med poslanci skrajne desnice in socialdemokrati. Poslanci so se pričeli pre-tepavati. Kljub temu, da je predsednik sejo zaključil, so se poslanci še naprej metali po tleh in se pretepavali, dokler niso bili popolnoma izmučeni, AVTOMOBILNA NESREČA. Halle, 22. junija. (Izv.) Pri Kelbri je na policijskem avtomobilu eksplodiral bencin. Iz sovjetske Rusije. (Spisal Vladimirov.) (Dalje.) Načakali smo se do sitega. Pojužinali in povečerjali smo že zdavnaj, seveda na svoj račun, kajti toplo hrano na sovjetske stroške smo do sem dobili šele enkrat, toda stali smo še vedno nepremično na mestu. Zakaj? Zaradi glada ali kolere v Samari? Med potniki se je že začela širiti razburljiva novica, da postojimo v Kineli, bogve koliko dni. No, ni bilo temu tako. Ne glad in kolera samarska nas nista zadrževala, ampak Samara nas ni sprejela, ker ni imela postaja prostega tira. Ta pojav je v sovet-ski Rusiji znana stvar in ima globoke korenine in hude posledice. Vsak, ki je v poslednjih letih romal po Rusiji, je gotovo opazil in živo občutil, da je često pred prihodom na veliko postajo moral vlak čakati po več ur na kaki mali predpostaji, dokler se ni razbremenila glavna postaja in mu pripravila pot. Dasi ni toliko prometa, kakor ga je bilo v mirnem času in vozi zlasti potniških vlakov dosti manj, je to neprijetno in zamudno čakanje ali pred prihodom na večjo postajo ali na postaji sami jako pogosto. Vzroka je iskati ne le v pomanjkljivi železniški upravi, ampak tudi v dejstvu, da zavzemajo veliko tirov polomljeni in razbiti vagoni in parovozi. Mnogo tega pokvarjenega materiala leži že ves vojni čas in čaka odrešenja; medsebojna državljanska vojna pa ga je zatem še podvojila, če ne potrojila, tako da zavzema veliko prostora po postajah in silno ovira premikanje, sestajanje in odpravljanje vlakov. Kdor je bil v tem času v Taškentu in si ie kdaj ogledal kolodvor, 'mi bo rad pritrdil, da je obširen v »vseruskem masšta-bu«. Opazil pa je najbrže tudi, da zavzemajo neporabni vagoni in pokvarjeni parovozi malodane polovico vseh tirov. In takih Taškentov smo po poti skozi sovetsko Rusijo videli zadosti. To je eno. Druga hiba pa je ta, da po postajah zavzemajo mnogo mesta tudi vagoni, ki služijo za stanovanja. Ljudi prevažajo mnogo iz enega kraja v drugi v vsakem času; bodisi da so to posamezniki, ki se po vojni vračajo na svoja stara bivališča ali so premeščeni službenim potom, pa morajo zaradi pomanjkanja stanovanj manj ali več časa ostati v vagonih, ali pa so celi transporti vojaštva in uradov z vsem svojim osobjem. Vsi morajo iz istega razloga, ker primanjkuje stanovanj, čakati na postajah in zavzemati že itak prepotrebne vagone. Stanovanj pa primanjkuje iz različnih vzrokov. Da se prebivalstvo za časa vojne ni za toliko namnožilo, da bi zmanjkalo stanovanj, jc razumljivo. Vzrokov je iskati drugod. Eden izmed važnejših jc pač ta, da so pri sovetskem stroju vpeljali veliko popolnoma rovih uradov, ki zavzemajo s svojo ogromno vojsko uradnikov in podurad-nikov dostikrat najlepša in največja nacio-nalizovana poslopja. Ravno nacionalizacija poslopij in večjih hiš pa je z druge strani zakrivila stanovanjsko krizo. Ko so hiše prešle v last celokupnega naroda, so lastniki hiš prestali biti njih gospodarji in so izgubili do njih vse pravice in dolžnosti v svrho vzdrževanja in popravljanja. Hiša pa vedno potrebuje poprave. Narod, to je vlada, ki je hiše ponarodnila, jih je prevzela v svojo oskrbo, toda popravljala jih ni, oziroma preslabo, ker jih je bilo preveč. Posledica je razval hiš in pomanjkanje stanovanj. Toda vrnimo se k vagonom in paro-vozom. Na tem mestu naj o njih omenim šc nekaj. Kdor je čital statistična poročila ko-misariata ruskih železnic je izvedel da je od vseh parovozov sarno pokvarjenih in neporabnih šestdeset odstotkov. Od ostalih štirideset odstotkov pa je dobršen del le za silo popravljen in opravlja svoj posel takorekoč od ene do druge postaje, ko pa pri-vozi do večje postaje, mora zapeljati v de-po na popravo. Ako jc pri rokah drugi pa-rovoz, ima vlak srečo, da gre dalje, če ne pa mora čakati poprave svojega. V prometu pa se parovozov vedno več pokvarja, nego jih utegnejo popravljati. Tako se količina neporabnih vedno veča in veča. Z vagoni ne obstoja nič bolje. Pri takih razmerah morajo podvojiti svojo produkcijo na polju poprave nerabnega materiala, če hočejo, da promet po železnicah v nekaj letih popolnoma nc zaspi. Z upravičenim strahom gledajo veščaki tega dela v bodočnost in sc bojijo za obstoj sovetske Rusije, ako kmalu ne pride pomoč od zunaj. Vlada se cerkev je stopil na prižnico pokojnikov najboljši prijatelj preč. g. prior Učak, ki se je v skoro tričetrturnem govoru v tako izbranih in jedrnatih besedah poslavljal od rajnega župnika, da ni ostalo suho prav nobeno oko. Ker bomo vsebino govora objavili v eni prihodnjih številk, omenjamo danes le samo soglasno sodbo, da tako temeljitega govora že davno nismo čuili. Govoru je sledila petta sv. maša z libero, ki jo je ob asistenci opravil preč. g, dekan Koblar, in okoli 12. ure po odpeti »Nad zvezdami« so prenesli pokojnikovo truplo v grob ob zidu poleg zakristije, ki si ga je bil pred kratkim g. Potokar sam izbral. Po opravljenem cerkvenem obredu se je poslovil od rajnika v ime društva sv. Jožefa njega predsednik g. učitelj Vider, v ime »Orla« pa g. Pire. Društveni pevski zbor je zapel še »Blagor mu«, na kar je mladina obsula krsto v jami s cvetjem. Točno ob pol 1. uri so se poslovili zadnji pogrebci od preranega groba tako ljubljenega župnika. — Povodom smrti in pogreba je bil ves trg odet v žalne zastave in ves tovarniški obrat je počival od 9. do 1. ure popoldne. V nedeljo povsod shod — za nravni prerod! Dnevne novice. — Še enkrat rektorske volitve. 1— »Jutro« si je izmislilo bajko, da so profesorji juridične fakultete s posebno deputa-cijo naprosili ljubljanskega škofa, da naj on imenuje kandidata za mesto rektorja slovenskega vseučilišča, ter se je seveda razljutilo, češ da je to prvi slučaj v zgodovini novega veka, da so zastopniki svobodne vede kompromitirali na tak način neodvisnost vseučilišča. Mi se na to nismo ozrli, ker sc tu izmišljenost naravnost otiplje s prsti. Saj ne volijo rektorja samo profesorji ene fakultete, ampak vseh Štirih, in če že po turnusu mislijo izvoliti teologa, imajo svobodno na izbiro, koga hočejo izbrati izmed kolegov teološke fakultete, med katerimi so gotovo vsi usposobljeni za rektorsko mesto. Današnji »Slovenski narod« brezdvoma iz kompetentne-ga vira v tej zadevi piše: »Mi smo v stanu konstatirati na podlagi najzanesljivejših informacij naslednje: Nominirala je dr. A. Ušeničnika kot svojega kandidata za rektorja teološke fakultete v seji dne 29. maja. Škof o tej seji ni znal in na fakulteto ni vplival na noben način. Tudi ni noben profesor vseučilišča nikogar naprosil, da naj intervenira pri škofu v tej ali drugi vseuči-liški zadevi. Ljubljanski škof je le zvedel govorico, da se prof, dr. A. Ušeničnik menda brani rektorske časti in zaradi tega ga je dne 10. t. m, v privatnem pismu prosil, naj se je ne brani. Za to pismo so profesorji jurid. fakultete zvedeli šele po rektorski volitvi.« — Iz tega izvemo le, kar še bolj potrjuje odlične osebne lastnosti novoizvoljenega rektorja, da te časti ni iskal, ampalc se je je s skromnostjo, ki odlikuje resničnega učenjaka, branil. »Jutro« je pa za eno blamažo bogatejše, — Katehetski kongres v Zagrebu. Učesnicima kongresa javljamo, da je Go-spodin Ministar Saobračaja rešenjem svojim M. S. Br. 18.866 od 10. juna o. g. odo-brio povlasticu u pola cijene na državnim železnicama svim katehetima, koji žele učestvovati na kongresu kateheta, koji če održati Hrvatsko katoličko katehetsko dru- tega živo zaveda, zato si beli glavo, kako ozdraviti to nevarno rano. Pritiska na bolj-ševiško stranko, ta pa na ljudstvo in posebej še na delavstvo; prireja shode in sestanke, poučne lekcije in predavanja, govori in piše prepričevalno o pomenu in važnosti obnovljenega prometa. To je idejno delo. V praksi pa so se pojavili, razširili in udejstvili po vsej Rusiji takozvani »subbohiiki« in voskresni-ki«. Oba izraza sta po svoji nalogi, ki jo imata, istovetna, le da je »subbotnik« izpeljan od »subbota« (= sobota), »vos-kresni« pa od »voskresenie« (= nedelja). Oba pomenjata nadurno delo, v večini slučajev fizično. Na to delo mora prihajati v soboto po končanem svojem osemurnem delavniku ali v nedeljo dopoldne vsa delavska armada, moški in ženske, ki so zaposleni v državni službi. Člani boljševiške stranke pa sploh vsi, in sicer pod kaznijo strankinega sodišča. Kaj pogosti so postali v zadnjem času celotedenski »vo-skresniki«, ki so posvečeni delu v posameznih panogah na polju obnove razbitega gospodarstva. Tak teden (rus. nedelja) dobi zato hidi ime po dotičnem delu, kojemu jo posvečen. V preteklem letu so prirejali celotedensko vosk rosni ke v razne namene n. pr. za povzdigo prometa (nedelja transporta), v svrho popravo razbitih vagonov in parovozov (nedelj« rem^u-ta), za pomoč mužiku (nedelja krestjani-na), za pomoč otrokom (nedelja rebjdnka) i. t. d (Dalje.)! j štvo u Zagrebu 5. i. 6. jula o. g. Učesniei ovoga kongresa lcupit če na polaznoj Staniči cijelu kartu, koja če im važiti i za povratak, ako uverenjera Predsjedništva kongresa dokazu, da su bili na istom. Ova povlastica vazi od 2. do 10. jula zaključno, te su o njoj svo željezničke direkcijo več obaviještene. Prema tomu treba voznu kartu kot dolaska u Zagreb, sačuvati za povratak. Vanjski uSesnici imati če stan u nadb. sjemeništu. — Odkritje spominske plošče slovenskemu pisatelju drn. Janezu Mencingerju na njegovi rojstni hiši na Brodu pri Boh. Bistrici je končnoveljavno določeno na nedeljo, dne 9. julija točno ob 12. urL Vas Brod leži v smeri proti Boh. jezeru in je oddaljena od postaje Bistrica—Boh. jezro 2.5 km. Zunanji gostje, ki se nameravajo udeležiti slavja, pridejo v Bohinj lahko s takozvanim turistovskim ali dopoldanskim osebnim vlakom. Ker se vračata proti Ljubljani vlaka še-le zvečer ob pol 7., oziroma pol. 8. uri, je udeležencem slavja za-jedno dana možnost, da pohite popoldne na bližnjo Boh. jezero ali da si ogledajo druge prirodne krasote bistriške doline. — Tajništvo SLS v Novem mestu sporoča somišljenikom svojega področja, da je tajnik od 26. L m. do 3. julija odsoten. — Oškodovani trgovci. 7. t. m. smo poročali o manipulacijah »Centralne uprave za promet v Belgradu«, ki likvidira. Sedaj nam poročajo razni trgovci iz Slovenije, da imajo tudi oni pri centrali vložene večje in manjše vsote denarja, ki jih kljub po-izmed teh oškodovancev priporoča vsem novnim urgencam ne dobe vrnjenih. Eden trgovcem, da bi se terjatve vseh trgovcev iz Ljubljane izročile kakemu odvetniku, ker se posameznikom ne izplača. Na vsak način bo skupen nastop imel večji uspeh. — Izlet poljskih dijakov v Jugoslavijo. Koncem julija prirede dijaki »Visoke trgovske šole v Varšavi« izlet v Jugoslavijo. Potovali bodo preko Subotice, Bel-grada, Sarajeva, Zagreba, v Split in Dubrovnik in se vrnejo preko Ljubljane in Maribora v domovino. — »Zenitovanjski:: davek. Kakšne so razmere v Vojvodini, o tem piše zemljo-radniško glasilo »Selo«: Neki upravni organi iztirjavajo od posameznih občin že-nitovanjski davek v znesku do 100 tisoč kron. iztirjavajo pa oblasti ta :> davek« na jako kratek način. Posameznikom pišejo namreč: Vi se pozivate, da tekom 3 dni brez odloga izplačate v občinsko blagajno kot davčno doklado za ženitovanjski dar Nj. V. Kralju Aleksandru na Vas odpadajočo svo to 60 dinarjev.« (Imena in kraja ne navaja »Obzor«, po katerem to notico posnemamo, da ne bi bil dotičnik izpostavljen novim nasiljem. Op. ur.). — S takim postopanjem utrjujejo državotvorci ljubezen do kralja in do države med narodom. In še je vprašanje, če niso ti ^ženitovanjski darovi« čisto navaden bakšiš za razne uradniške državotvorne veličine v Vojvodini! —Razstavo rolnih del in risb je, kakor jo bilo v našem listu že naznanjeno, priredilo po daljšem presledku vodstvo notranjih šol v uršu-linskem samostanu v Skofji Loki v dneh 18. in 19. L m. Razstava ki so jo obiskali tudi javni funkcionarji, u. pr. predsednik višjpga šolskega sveta dr. Bevk, višji šoL nadzornik dr. Poljanec, okrajni glavar kranjski, mestni župan loški L tir., je kaj lepo vspela in napravila najboljši utis. Že razstavitev v ukusno okrašeni, veliki in svetli grajski dvorani jo bila nad vso lepa. Na dolgih vrstah miz in več stojalih so bili razvrščeni razstavljeni predmeti ženskih ročnih del, na stenah pa so bile obešene risbe in slike. Kdor si je ogledal razstavljena dela pobližje, je mogel spoznati, kako smotreno in lepočutno se vrši pouk v tej stroki v zavodu. Razstava je bila bogata in je obsegala dela izvršena od učenk IV. razreda dalje do lepih del gojenk zadnjega leta učiteljišča. Pri ročnih delih raznih tehnik, od monograma in ažurnih ob-krajkov na robcih do vezenin, izvečine v narodnih uzorcih komponiranih po motivih iz zbirke prof. Siča, je bilo vse tako dobro v izvršitvi in pri večbarvnih vezeninah v izberi barv vse tako lepo, da se jc pozoren obiskovalec pri posameznih predmetih rad dalje časa pomudil. Prevladovala so ročna dela na praktičnih stvareh za osebno in hišno porabo, kjer naj sc estetično prikupljiva oblika druži s porabnostjo. Nepotrebnega, odvisnega razkošja ni bilo, kar je vbc hvale vredno. Prav zanimive so bile nadalje rasbe in slike (večina akvareli), bodisi omamentalne, ali načrti in akico za ročna dola, bodisi tihožitne aii pokrajinsko slike. Iz slik je bilo spoznati, da bo marsikatera gojenka, ko prido iz zavoda v življenje, lahko za kratek čas ali iz ljubezni do slikanja s pridom se istega posluževala. Na slikah in risbah sc je povsod kazala dekliška nežnost v izvršitvi. Po tem kratkem poročilu moremo zavodu na učnih uspehih, kakor jih je pokazala razstava, brez pridržka častitatf. J. D. — Deška in dekliška meščanska šola na Je-tcnlcah. Vpisovanje za novo šolsko leto bo 29. in 80. junija od 8. do 12. ure dopoldne. Redni pouk se prične L sepl. ob 8. uri dopoldne. V L razred sc sprejemajo samo učenci (učenke), ki bo.' do 14. sept. t. 1. vsaj 11 let stari in so z dobrim uspehom dovršili 5. razred osnovne aolo. Učenci (učenke), ki žele vstopiti v 1. razjed, naj prinesejo s sabo zadnje šolsko naznanilo, rojstni list ali izpis iz rojstno knjige in Izpričevalo o cepljenju koz. — Dno 29. in 30. io od 8. do 12. ure v prostorih meščanske šole razstava pismenih izdelkov, risb in ženskih ročnih del. Vstop prost! Ravnateljstvo. — Neusmiljen sin. 75 letni Matija Jaklič jc živel kot upokojenec pri svojem sinu Rudolfu Jakliču v Trbovljah. Oče je bil slab in bolehen ln je bil ponoči večkrat nemiren. Ker sin ni mogel spati, je svojega očeta večkrat neusmiljeno pretepaval s hlačnim jermenom in mu zadal poškodbe na sencih, nosu, na obeh licih, na levi roki, na obeh podlehteh in nogah. Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo neusmiljenemu sinu 2 in pol meseca ječa, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni in z dvakratno temnico. Javni obtožitelj državnega pravdnika namestnik dr. Hodžar je prijavil vzklic radi prenizke kazni. — 'Zivinosdravniški kongres v Sarajevu. Po-setnikom Žvinozdravniškega kongresa v Sarajevu se je dovolila za 50% znižana vožnja po vseh železnicah. — Oddaja lova. Dne 18. julija ob 10. uri so bo pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu v sobi Stev. 1 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Št. Jurij pri Grosupljem za petletno dobo, to je od 15. septembra 1922 rlo 14. septembra 1927. K tej dražbi se vabijo interesenti s pristavkoin, da morejo dražbene pogoje vsak dan ob uvadnih urah vpogledali na okrajnem glavarstvu. — Smrten padec. Pismonoša Kurlič iz Makarske je nedavno zlezel na streho, da jo popravi. Pri delu mu je spodrsnilo, padel je na kamnita tla in sc ubil. — Težka telesna poškodba, Franc Šlcer-janc iz 2igane vasi, Janez Rant in Ignacij Zupan iz Dolenje vasi pri Naklem so v Besnici zidali in so sc med delom sprli. Škerjanc se je tako razljutil, da je ranil na čelu Zupana, Ranta je pa udaril z zidarskim kladivom enkrat r>o prsih in dvakrat po čelu, Rant jc bil težko poškodovan. — Pozabljeno. Dne 12. junija je v vlaku, ki vozi ob 8. uri proti Novemu mestu, pozabil neki gospod nahrbtnik in 2 črni knjigi (spre-jemnice za les). Pošteni najditelj si naj nahrbtnik obdrži, knjige pa vrne proti nagradi 1000 kron na naslov: J. Požencl pri A. Kobi, lesna trgovina, Ljubljana. štajerske novice. š Proslava gasilnega društva v Rogaški Slatini. Že na predvečer slavlja, v soboto dne 17. junija so prispeli številni funkcionarji našega gasilstva s te in one strani Sotle v naše s slavoloki in zastavami okrašeno zdravilišče. Pri slavnostni večerji je zdraviliški ravnatelj in predsednik štiridcsetlctnico slavečega društva g. dr. Šter iskreno pozdravil odlične goste, posebno še zastopnike hrvatskega gasilstva. — Drugo jutro je prispel z Grobclnega na sla-tinsko postajo vlak tako dolg, kakor ga baje ta proga še ni videla. Saj pa je prihitelo na slavnost čez 700 gasilcev v kroju. Posebno častno so bili zastopani poleg Zagrebčanov tudi še Karlovčani, Krapinčani in Koprivni-čani. Udeležba iz bratske Hrvatske je bila res presenetljivo obilna, in zopet enkrat smo videli, na kakem višku stoji tam gasilska organizacija. — Čim so bile čete razvrščene i* dano povelje za pohod, jc odkorakal skopaj 10 minut dolgi sprevod pred »Zdraviliški dom«, kjer sta goste toplo pozdravila zdraviliški ravnatelj in župan Rogaške Slatine g. Bizjak. Služba božja se je vršila na prostem, in prekrasen je bil pogled na to mogočno vojsko »tihih junakov« in na oltar med donaškim in tempelskim vrelcem, ki je bil ves obkoljen z množico društvenih zastav. Po sv. maši se je izvršil mimohod pred najvišjimi predstavitelji organizacije, na čelu jim g. starosta Barle iz Ljubljane, a nato je sledil mnogoštevilno obiskan občni zbor Gas, zveza v gorenji dvorani »Zdraviliškega doma«.. Za skupen obed so bile seveda celo širne slatinske obednice premajhne, a vsaj glavni predstavitelji organizacije so vendar našli mesta v veliki dvorani zdraviliške restavracije, pred katero so dovršeno prepevali člani pevskega društva iz Kra-pine. Točno ob treh je zatulila sirena in dala znak, da »gori« nekaj minut oddaljeni »Slatin-ski dom«, in deset minut pozneje so že metale brizgalke na »pogorišče« goste curke vode in so polzeli po reševalnih »vrečah« prvi rešenci iz drugega nadstropja navzdol. Prezanimiva vaja je na »mesto nesreče« kajpak privabila tudi skoraj vse zdraviliške goste. V toplih besedah je po dovršenem delu g. starosta Barle pohvalil vrlo moštvo in vodstvo zdraviliškega gasilnega društva ter posebno poudarjal, da je le redkokdaj videl tako brezhibno izvršitev vaje. — Za nagrado vsemu naporu tega dne naj bi bila veselica na travniku za pokritim šetališčem, toda neusmiljeni dež je najprej kvaril, potem pa temeljito pokvaril s tolikim trudom in mnogimi stroški pripravljeno zabavo, in večina gostov jc odpotovala že z vlakom ob 18, Navzlic temu neugodnemu koncu pa sme društvo imeti zavest, da ostane vsem udeležencem v dopoldanskem in tudi šc popoldanskem solncu se blesteča Slatina s to pomembno slavnostjo vred v neizbrisnem spominu. š Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Prijavni rok za udeležbo na »Pokrajinski obrtni razstavi« je s 15. junijem potekel. Upoštevajoč prometne težkoče je razstavni odbor sklenil, da sprejema prijave še do prcklica. Na ta način hoče odbor omogočiti vsakomur, da se udeleži razstave, ki je v vsakem oziru velike važnosti. Poživljamo vse obrtnike, ki se dosedaj še niso prijavili, da store to nemudoma. — Dovoz razstavnih predmetov iz Prekmurja. Da se omogoči vsakemu prekmurskemu obrtniku udeležba na »Pokrajinski obrtni razstavi«, je razstavni odbor sklenil, prevzeti skrb za dovoz razstavnih predmetov iz Prekmurja v Maribor in po potrebi tudi nazaj. Po številu prijav se bodo določila zbirališča, odkoder sc lahko vsak obrtnik udeleži razstave, ne da bi imel preveč zamude časa in stroškov za dovoz in odvoz. Razstavni odbor bo šel obrtnikom iz Prekmurja v vsakem oziru in prav posebno na roko, upoštevajoč težkoče, s katerimi se bori baš obrtnik v Prekmurju, Pozivamo zato vse obrtnike iz Prekmurja, da to upoštevajo in se prijavijo v čim največjem številu, sebi v čast, vsemu obrtništvu pa v korist. — Prijave vajeniških del je doposlati najpozneje do 15. avgusta t. 1. razstavnemu odboru. Prijava mora vsebovati ime vajenca in mojstra, učno dobo in opis razstavnega predmeta oziroma dela, Ponovno poživljamo mojstre, naj dajo svojim vajencem toliko prostega časa in potrebni materijal, da izvrše primerno delo za razstavo. Gospodarstvo. g Glavna skupščina Zveze industrij-cev v Ljubljani. Na III. redni glavni skupščini Zveze industrijcev v Ljubljani dno 21. junija 1922 so bilo sprejeto sledeče resolucije : 1. Resno in nujno opozarjamo finančno upravo, da jo njona dosedanja finančna politika nevzdržljiva in nezdrava. Ta enostranska in skrajno fiskalna politika ogroža vitalne interese industrije, ki je važen faktor v našem gospodarstvu. Opozarjamo, da jo sedanje kaotično stanje davčne zakonodaje le nujna in naravna posledica tega, da se tesnosrčno in dosledno zatne-hijejo občo priznana načela finančne politike, da sc gospodarske organizacije dosledno odrivajo od sodelovanja pri davčni zakonodaji in da so povsem utemeljene in stvarno podprte resolucije, spomenice in predlogi teh organizacij omalovažujejo. Naša industrija se nahaja še v razvoju in bojuje težke boje. V takem položaju treba zdrave in velikopotezne finančne politike, ki zastopa interese države, a ob enem ščiti vitalne interese važnih gospodarskih faktorjev. 2. Zahtevamo, da so pri davčnih reformah, ki se morajo izvesti, zaslišijo naše gospodarske in stanovske organizacije. Le tako pridemo do ukrepov, ki zadostijo državnim potrebam, ne da bi ogrozili obstoja industrije. Sodelovanje naših organizacij je naša nujna zahleva in ni dopustno, da gre finančna uprava preko nje. 3. Obsojali moramo, da je finančna uprava ustanovila nov vojni davek za leto 1920 na povsem neobičajen način in proti svoječasni izjavi, da je vojno leto 1919 zadnje, za koje se predpiše vojni davek. Tako protislovne izjave in odredbe škodujejo našemu narodnemu gospodarstvu in uničujejo ugled finančne uprave. Vsled naknadne upeljave vojnega davka za leto 1920 se nahaja industrija v prekarnem položaju, ker radi pomanjkanja denarnih sredstev ne more mobilizirati kapital potreben za kritje tega vojnega davka. Opozarjamo tukaj, da finančna uprava ni niti malo upoštevala vsetransko utemeljene predloge glede reforme vojnega davka, koje so gospodarske organizacije svojčas objavile. Nujno pozivamo finančno upravo, da ukine vojni davek za leto 1920 in da v nadalje opusti tako neobičajne eksperimente. 4. Po našem naziranju je davek na poslovni promet škodljiv in pozivamo finančno upravo, da ta davek čimpreje odpravi, kakor hitro lo dopustijo oziri na finančno ravnotežje. 5. Odločno zahtevamo, da se nemudoma ukine plačarina z vsemi prebitki. Ta specialen davek zadeva zgolj Slovenijo in Dalmacijo. Dokazano je, da je ta davek zastarel in socialno nepravičen. 6. Zahtevamo, da se ukine davčno jamstvo delodajavcev po finančnem zakonu za leto 1921. To davčno jamstvo povzroča neprijazne odnošaje med delodajav-ci in delavci. Opetovano je prišlo radi tega do ostrih konfliktov v industrijskih podjetjih. Delavci sami stoje dosledno na stališču, da se sme in more dohodninski davek predpisati zgolj njim in se protivijo priznati delodajavcem pravico odtegovanja davkov. 7. Finančno upravo nujno in resno pozivamo, da ustanovi zakon v zaščito industrije. Recipirajo naj se vsaj one določbe, koje je uvedla češkoslovaška republika. Zahtevamo predvsem, da se dovolijo primerni odpisi in dotacije rezerv za obnovitev stavb, strojev in obratnih naprav. Take določbe jo nujno vzeti zlasti nov zakon o obdačbi deln. družb. Ako se to ne zgodi, bo brezdvoinno svojčas nastopila gospodarska kriza osobito, če se naša valuta okrepi. 8. Nujno potrebno je, da se reformira pristojbinski namestek. Opozarjamo, da tega davka ostale pokrajine države no poznajo. Ako ni mogoče pristojbinski namestek takoj odpraviti, se mora vsaj pri ocenitvi nepremičnin in pritiklin postopati s pravilnim razumevanjem današnjega položaja. 9. Zahtevamo, da se davčnim strankam dostavijo davčni plačilni nalogi. Ukinitev plačilnih nalogov jemlje davčnim strankam možnost davčne kontrolo in davčne pritožbe. 10. Finančno upravo nujno poživljamo da čimpreje izvede enoten za vso državo veljaven sistem. Sedanji položaj s petimi različnimi davčnimi sistemi je nevzdržen in škoduje ugledu našo finančno uprave in naše države. Radi neenakih davčnih bremen pa moramo zahtevati, da se ukinejo oni specialni davki iz avstrijske zakonodaje, ki obremenjujejo zgolj našo pokrajino, predno se uveljavijo davčne določbo iz drugih davčnih sistemov. g Na držami vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko loto dne 16. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi in-tornat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmotsko sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na lustnem kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost pred vsemi drugimi. Kollcovane, lastnoročno spisano prošnjo (nn celo polo in kolek za 7 Din) za sprejem jo pošiljati ravnatoljstvu vinarske in sadjarsko šole v Mariboru do 20. jul. t. L; prošnji so morajo priložiti: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. odpustnim odn. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 6. izjava starišev odn. varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava starišev ali varuha, ki roflekti-rajo na državni ali kaki drugi štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačeiu domu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Sprejemali se bodo tedaj le pridni, dovolj nadarjeni kmetslcl siuovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj ekstornistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča ludi usp.h sprejemnega Izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščansko ali kako nižje srednjo šole. Ob vstopu v zavod so mludeniči še enkrat preiščejo po zavodovem zdravniku; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbovalnimi znaša do preklira me-sočno 200 dinarjev. Plačuje so vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Sinovom ubožnih posestnikov sc morejo dovoliti popolnoma ali do polovico prosta dr/, mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnira spričevalom. Absolventi le dvoletne šole vživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojsko t j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo po/.nejc na lastnem domu. g Žitni trg. Cene žitu so bile' v Vojvodini sledeče: pšenica 1500, ječmen 1380, koruza 1220, pšenična moka (št. 0) 2180 K. — Tendenca slaba. g Zlata pariteta v Avstriji. Od 19. do 25. junija jc določena zlata pariteta v Avstriji za 3400 n. a. K v papirju enako ena krona v zlatu. g Stanje papirnatega denarja v FrancijL — Dne 1. t. m. je bilo v Franciji za 35.982,102.000 frankov papirnatega denarja. Stanje papirnatega denarja se je od zadnjega izkaza pomnožilo za 307,922.000 frankov. g Stanje papirnatega denarja v Angliji. — Po stanju z dne 1. t. m. jc bilo v Angljii za 122,617.000 funtov šterlingov papirnatega denarja. g Izvoz ameriškega bakra je bil v aprilu sledeč: V Nemčijo 8000, v Francijo 6200, Japonsko 2800, Belgijo 1800, Anglijo 1750, Italijo 1700, Španijo 514, Kanado 118 in druge države 3000 ton. BORZA. Zagreb, 22. junija, (fzv.l Devize. Dunaj 0.495—0.5U5, Berlin 23—24. Budimpešta 7.75 do 8. Bukarešta 49—50, Italija 371—374, London 338—340, Ncwyork 75.25—76, Pariz 650 do 660, Praga 146—147.50, Švica 143S—1452. Valute. Ameriški dolarji 73.50—75.50, avstrijske krone 0.50—0, češkoslovaške krone 145 do 146, angleški funti 332—335, napoleondori 225—0, nemške marke 24—25.50, italijanske lire 367—370. Belgrad, 22. junija. (Izv.) Devize. Dunaj 0.50, Berlin 23.60, Budimpešta 8, Bukarešta 49. Italija 372, London 338—340, Newyork 77, Pariz 655, Praga 147, Švica 1445. Curih, 22. jun. (Izv.) Berlin 1.615, New-»ork 527, London 23.35. Pariz 45.30, Milan 25.50, Praga 10.0625, Budimpešta 0.54, Zagreb 1.75, Bukarešta 3.525, Varšava 0.12, Dunaj 0.12, Dunaj 0.03375, avstrijske krone 0.0375. Berlin, 22. junija. (Izv.) Dunaj 2 08, Budimpešta 33.05, Milan 15.93, Praga 622.20, Pariz 2828.95, London 1453.15, Newyork 328.08, Curih 6242.15 Praga, 22. jun. (Izv.) Dunaj 0.30875, Rim 252, Berlin 15.72, avstrijske krone 0.31. italijanske lire 249, Budimpešta 5.05, Pariz 450.50, London 230.375, Ncwyork 51.95, Curih 990. ljubljanske novice. lj Zlata poroka. Dno 18. t. m. je praznoval občespoštovani someščan g. Janez Roeger star. s svojo soprogo zlato poroko v ožjem domačem krogu. Leta 1872 se je poročil v drugem zakonu z gdč. Marijo iz ugledne rodbine tvorničarja Mally-a v Tržiču. Cerkvena slovesnost se je vršila v domači kapeli MarijaniŠča, kjer je stolni prošt g. Andrej Kalan, v ginljivih besedah čestital ženinu kot častnemu predsedniku stolne konference, ter podpredsedniku centralnega sveta Vincencijeve družbe in njegovi nevesti. Izvrstni pevski zbor je polepšal slovesno cerkveno opravilo. Zlato-porofenca nnj Bog ohrani še mnogo letf lj Društvo slor. leposlovcev poziva svoje člane, da so polnoštovilno udeležijo pogreba Podlimbarskega, ki bo v soboto ob 4. popoldne iz Narodnega doma. lj Zveza slov. pevskih društev pozivlje vsa ljubljanska v nji včlanjena društva, da se udeleže pogreba Frana Maslja Podlimbar« s k e g a , ki se vrši v soboto ob 4. uri popoldne izpred Narodnega doma na pokopališče k Sv. Križu. — Odbor. lj Konservalorij »Glasbene matice* v Ljubljani. — Ob sklepu šolskega leta 1921/22 priredi ravnateljstvo konservatorija Glasbene matice za gojence pripravljalnih tečajev, nižje in višje kon-servatorijske stopnje tri javne produkcije v dvorani Filharmonične družbe. Prva javna produkcija je v soboto 24 junija, II. javna produkcija v ponedeljek 26. junija in III. javna produkcija ,v torek 27. junija. Začetek produkcije točno ob 6. uri zvečer. Ravnateljstvo vabi na te produkcije v prvi trsti gtariše gojencev konservatorija Glasbene Matice, pa tudi vse one, ki se zanimajo za napredek na poljn glasbene izobrazbe. Natanče" spored objavimo. Vstopnine ni, pobirajo se le prostovoljni prispevki v pokritje stroškov in na korist Glasbene Matice. lj Iz našega gledališča. Preiskava pri ljubljanskem gledališču še ni končana. Ta zadeva se vleče kakor morska kača. Zdi se nam pa vendar umestno, da v tej zadevi nekaj spregovorimo. Svoječasno se je o tej zadevi veliko ■pisalo, pozneje je pa vse obmolknilo. Bodimo V tej stvari pošteni in pravični. Omeniti moramo, da so glasom revizije računi gledališča y popolnem redu in da je bila suspenzija knji-^vodje Rusa — ki je bil obdolžen po merodajnih osebah, da je poneveril par stotisoč kron — in pa blagajnika Rakovca popolnoma brezpredmetna. Tema dvema osebama še do 'danes ni bilo dano zadoščenje, nasprotno, oseba, ki nosi vso krivdo, je dobila svoje mesto. Pa ne samo to. G. Rus, proti kateremu nimajo nobenih dokazov — suspenzija ja bila dvignjena — je dan na razpolago delegaciji ministrstva financ, in sicer vsled tega, ker go- tovim osebam ni po volji. Pisatj referate o nesposobnosti je kaj lahko, kako pa gospodari nova uprava, o tej stvari se bomo ie pomenili. Za danes lahko samo to povemo, da dobivata dva računska uradnika dopoldne, ki sta že itak plačana, od vsake ure 30 K. O računih ob nedeljah in praznikih se bomo še pomenili. lj Rasstavo risb in pismenih izdelkov priredi II. deška meščanska šola v Šiški dne 25. t. m. in sicer v zbornici od 9. do 12. ure dop. in od 3. do 6. ure pop. Vabijo se starši in drugi. lj Policijska kronika. Pristavu obratnega ravnateljstva juž. železnice Rudolfu Sturcu ie bila ukradena listnica, v kateri je imel sedem legitimacij. — Kolo, vredno 6000 kron, je bilo ukradeno Josipu Malinu v Veliki Čolnarski ulici, dalje je bilo ukradeno kolo, vredno 4000 kron, Ljudevitu Dorniku. — Rjava usnjata denarnica, vredna 80 K, z vsebino 400 K je bila ukradena ključavuičarjuFrancu Jakobiču. — Zasebnici Frančiški Haus je bila ukradena večja množina perila. — Dne 18. junija je bila ukradena Mariii Andlovic na Gosposvetski cesti obleka v vrednosti 3200 kron. Policija je izsledila tatico Banačanko Emilijo Polič, jo aretirala in izročila sodišču. — Marjeti Rozman iz Vodmata je biia na Vodnikovem trgu ukradena hranilna knjižica, v kateri je bilo 2000 K denarja. — Posestniki Frančiški Grum je bilo na trgu ukradenih 1000 kron. — V noči na 22. t. m. ie bilo vlomljeno v prostore Mlekarske zveze. Vlomilci so ukradli 1311 Din, 3 zimske suknje, 2 površnika in pisalni stroj znamke »Adler« štev 29.162. Zimska suknja je temnorjave barve. Skupna škoda znaša nad 36.000 kron._ Socialni vestnik. s V Ostravi bo odslovljenih 20.000 rudarjev, Po povsem zanesljivih poročilih je situacija premogovnih jam v Ostravi skrajno kritična. Govori se, da bo izpuščenih iz službe 20.000 premogokopov, ako ne bo zmanjšan premogovni davek, da bi bila tako omogočena konkurenca ostravskega premoga in koksa. Kakor zdaj kaže, ni druge pomoči, kakor da odslove polovico delavcev ter delajo ostali samo par dni v tednu, kar bi pa značilo toliko kakor signal k neprestanim nemirom in zmešnjavam. Cerkveni vestnik. c K" praznik preutv. Srea Jezusovega in celo osmino bo v uršuli nski cerkvi zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, zvečer ob 1/, 8. uri pridiga in slovesne litanije. V nedeljo in na praznik sv. Petra in Pavla odpadejo litanije ob 4. uri. Govorili bodo preč. gospodje vseučiliški profesorji: dr. L. Ehrlicb, dr. Gr. Rožnian, dr. J. Fabijan in dr. Jos. SrebrniS. K številni udeležbi vljudno vabi cerkveno predstojništvo. pr Verbič, Blagoznansivo ta dvorazredne trgovske šole, I. del. V kr. zalogi šolskih knjig in učil je izšla knjiga: Verbič, Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šole. I. del: Anorgansko blago. Cena 11 Din. — Ta knjiga vsebuje na 122 straneh nauk o anorganskem blagu o kovinah, bru-silih in gladilih, kamnih za le po Ličje ter kamnih za kiparstvo in stavbarstvo, lepilih za stavbno kamenje, o glinastih izdelkih, o steklu, kemičnih surovinah in kemičnih izdelkih, o snoveh za pisanje, o rudninskih barvilih in nazadnje o svetilih in gorivih. Knjiga je prav spretno zasnovana, snov razvrščena pregledno. Tisk in oprema knjige sta lična. pr Verbii, Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šole, II. del. V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla knjiga: Verbič, Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šole. II. del: Organsko blago. Cena 21 Din. — Prvi zvezek imenovane knjige vsebuje anorgansko blago, v drugem mu dedi organsko. Tudi to snov obdeluje pisatelj prav spretno. Najpoprej pridejo na vrs o živila in sir.pt rastlinska, za tem živalska, katerim sledp poživila (dišave, narkotika, alkoholika) in tolšče. Nadal uje se z eterskimi olji, smolami in gumiji, potem slede les, organska barvila in stro-jila. Deveto poglavje obdeluje kože in krzno. Deseto vlakna in izdelke iz njih, nato slede organske surovine za strugarske in rezbarske izdelke, mirodilniško blago in stvarno kazalo. pr Albert Šič, Računske naloge. V kr. zalogi šolskih knjig in učil je izšla knjiga: Albert 6ič, računske naloge za trgovske šoje. Cena mehko vezani knjigi 13 Din, poltrdo vezani knjigi 15 dinarjev. — Ta knjiga vsebuje poleg vseh elementarnih računov z neimenovanimi in imenovanimi celimi števili in z ulomki vse vrste špeeielno trgovskih in bančnih računskih nalog, od katerih imenujemo le sklepni račun, procentne in obrestne račune, račune v zlatu, srebru in novcih, nadalje diskcntnl, devizni, kontokorentnl, efektni in blagovni računi. Omeniti je tudi jako vaino blagovno kalkulacijo ln lesne račune. Nekaj dodatkov in dopolnil nudi v tabelah in pregledih praktičnemu trgovcu potrebne podatke o domačih in tujih novcih, merah, utežih itd. Brez te knjige znanega našega pisatelja trgovskih in obrtnih učnih knjig nobena trgovska iu obrtna ali nadaljevalna šola ter noben praktičen trgovec no bo mogel izhajati. pr T h. M a i n a g e : Svjedori katoličke obnove. Avtorizirani prevod dr. Frana Biničkega t predgovorom dr. L j. Marakoviča. Knjige katoliškega življenja. Izdaja dr. Sijnpan Markulin. Knjiga četrta. Zagreb 1922. Str. 152. Naroča se pri izdajatelju dr. Stjepanu Markulinu, Zagreb, Ku-relčeva ulica 3, ter stane neposredno pri izdajatelju 40 kron, po pošti in v knjigarnah pa 44 kron. V seriji Kn ig katoliških življenj je izšla četrta knjiga, ki obsega vrsto lastnih izpovedi sodobnih francoskih konverti.ov. Urednik tega dela, domi-nikanec o. Tomaž Menaž, naglasa v obsežnem predgovoru apologetsko važnoet konverzij in razlaga bistvene značilnosti posameznih konvertitov, ki so v knjigi zastopani. Iz njihovega življenja jemlje najznačilnejši dogodek: borbo za vero in izpreobrnjenje. V kaosu raznih človeških teženj in tilozoiskih sistemov se je vsem pokazala rimska cerkev kot edina za življen.e sposobna rešitev vseh verskih in socialnih ugank. Zato pisec te konverti e po pravici imenuje >Priie katoliške obnove«, ker so to dejansko živi in sodobni sve-doki božanske resnice, ki jo hrani edino katoliška cerkev. Ne vemo. katero izpreobrnjenje izmed te desetorice, ki hočejo javno pričati za svojega Boga, se bo ti ta tel ja močneje oojmilo: ali Clauae-lovo v cerkvi Notre-dame ali Bertrandovo v be-tleheniskem blevcu ali Bavierjevo pri študiju anglikanska teologije aLi profesorice Zante na pariški Sorboni. Na vsak način se more reči, da je to prava kn.iga ka.oliškega življenja, ki se dostojno uvršča poleg svojih prednic. Knjigi je dodan slovar manj znanih izrazov in kazalo i m on z življenjepisnimi podatki tako da ima vsak čita-telj popoln pregled snovi o kateri govori knjiga, kakor tudi književnosti s področja konverzij v hrvatskem jeziku. Turistika in šport. Sparta, Kladno : Ilirija v soboto in nedeljo, 24. in 25. t m. ob 18. uri. V nedeljo ob 16. uri predtekma Ilirija rez.: Akademiki. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider. — Sparta pripada prvemu razredu praških klubov. Njen največji uspeh v letošnji sezoni je zmaga nad Slavijo s 8:2. V moštvu ima dva reprezentančna češka igralca. (K) Pneumatika CONTINENTAL zajamči nam s svojo največjo močjo izdržljivost. Cena za kilometer je najceneja, ako vozite z gumijevimi obroči CONTINENTAL. Tudi vi hočete prihra niti mnog«» de-narja. Vozite li s CONTINENTAL pneu-matiko? Celi svet pozna CONTINENTAL. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Viktor Bohinec, Ljubljana, Poljanska cesta5. Brzojavi: Contipneu Telefon: 5S9. Rko še niste, pošljite naročnino! Več spretnih šivilj za moško perilo kakor tudi več delavk, ki bi sprejele delo na dom, sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Vprašati: Tovarna perila TRIGLAV, Vojvode Mišiča cesta 21, ali Kolodvorska ulica 8. 2463 Mlin naprodaj! Stalna voda, blizu postaje, zraven šole 5n cerkve v lepem in prometnem kraja. Trije tečaji z vsemi pritiklinami, lepi stanovanjski prostori. Elektr. razsv. Naslov pove uprava lista pod Jtev. 2475. Prodaja lesa, Gospodarski odbor na Dovjem proda dne 39. junija ob 2. uri popoldne na javni dražbi večjo množino smrekovega in borovega lesa. Več pove načelnik Ivan Skomavc, Dovje 39. la strešnik iz najboljših cementov prodaja po solidni ceni JOS. CL1HAR, nasproti topničarski vojašnici. Največja ::: — zaloga cementnih izdelkov. — Radi prenovitve trgovine je naprodaj lepa, skoro nova prodajalniška oprava Lepo prekajeno SVINJSKO MESO rebrca, kari, plečeta in šunke po KOC T. GROŠEL, OU. Poljanska cesta it. 7. 7 vagonov, Ia garantirano, ni ■ *W dobro žgano, iz vodnega kamenja (kroglje), je takoj naprodaj. Cena po dogovoru. — Več pove ŠTEFAN GRUDEN, trgovina z lesom ln apnom, Godič pri Kamnika. 2473 kraste, lisa je odstran uje pri Človeka ln živalih Naftolmazllo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri T^NKOCI, lekarna Ljublfana, Slovenija. za promenadne in športae obleke v bogati izbiri A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni trg 10. Za takojšnji nastop sprejmemo paril iektnega t: korespondenta z znanjem slovenske, nemške in hrvatske korespondence, ter slovenske ali nemške stenografije. Ponudbe z navedbo plače, referenc in prepisi spričeval je vložiti na Usnjarska industrija »Petovia« d. d. na Bregu pri Ptajn. Reflektiramo le na popolnoma samostojno moč. ŽENSKO za čiščenje prostorov, ki je obenem vajena tudi posla v hlevu, sprejmem v stalno službo. Ponudbe pod »čiščenje in hlev« na upravo lista. 2446 Iščem izurjenega v stavbni stroki s takojšnjim nastopom. — Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 2484. in tri registrirne blagajne. Ogleda se lahko takoj pri Mihaelu Omahen v Višnji gori. ZAHVALA. Za številne izraze iskrenega sočutja, ki smo ga bili deležni povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, zlatega papana, predobrega sina, brata, svaka in strica, gospoda Hinka Selfaka trgovca in hišnega posestnika se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Iskrena hvala zlasti gg. pevcem društev »Zvon«, »Sla-vec« ter »Šentjakobskega naprednega društva« za v srce segajoče petje, telovadnemu društvu »Sokol«, za častno spremstvo, p. n. pokloniteljem krasnega cvetja In vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili predragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti. LJubljana, 18. junija 1922. Globoko žalujoči ostali. VABILO na XXS redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v škofji Loki, registrovane zadruge z neomejeno za> vezo, ki sc bo vršil v torek dne 4- julija 1922 ob 16. uri v hranilničnih prostorih. Dnevni red: I. Potrjcnje računa za L 1921. II. Razdelitev čistega dobička. III. Privoljenje remuneracije načel-stvu in nadzorstvu. IV. Izvolitev načelstva in nadzorstva. V. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. VI. SlučajnosU in predlogi po § 36 pravil. § 35 pravili V slučaju, če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati nc glede na število navzočih. Otok GRADO Trv- ▼ Otroški t