Posamezni izgvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga V. b. b. GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE LETNIK VI CELOVEC, V SOBOTO, 8. IX. 1951 Danes vsi v Svatne na prireditev Miklova Zala na zgodovinskih tleh Štev. 63 (432) Varnostni svet obsodil Egipt Varnosmf svet je pozval Egipt, naj odpravi omejitve za plovbo preko Sueškega prekopa, Id jih izvaja proti petrolejskim tladjaim, la preko Sueškega prekopa plovejo v Izrael. Sklep je bil sprejet kmalu po začetku seje, ki ji je predsedoval jugoslovanski delegat Aleš Bebler. Ko je Bebler vprašal, ali žeji kdo govoriti, ni nihče dvignil roke in tedaj je angleški delegat Gladwin Jebb predlagal, naj Varnostni svet takoj glasuje o franoosko-ameriško-angleški resoluciji, la obsoja blokado. Vsi so bili presenečeni nad dejstvom, da sovjetski delegat Carapldm, ki je nekaj dni prej zahteval dvodnevno odložitev seje ter je celo žugal z vetom, tokrat ni spregovoril niti besede in je ves čas molčal. Za resolucijo so glasovale Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Združene države Amerike, Turčija, Brazilija, Ekvador in Jugoslavija. Vzdržale so se Sovjetska zveza, Indija in nacionalistična Kitajska. Noben delegat ni glasova! proti. Egipt, ki se je odločno uprl tej resoluciji, ni zastopan v Varnostnem svetu. Molk sovjetskega delegata je končno razblinil vse domneve, da bo Rusija postavila veto in da bo predlagala konferenco podpisnikov carigrajske konvencije iz leta 1888. Diplomatje izjavljajo, da si ne znajo tolmačiti sovjetskega postopanja. Carapldnov nastop na prejšnjih sejah so tolmačili kot začetek prave sovjetske diplomatske, ofenzive na Bližnjem vzhodu. Najbolj presenečeni pa so bili egiptovski delegatje, ki so upali na moskovsko podporo. Glasilo egiptovske vladne stranke „A1 Mišji" je celo pisal o nekakem zavezništvu s Sovjetsko zvezo, če bi bili ukrepi proti Veliki Britaniji in Franciji nezadostni. „Priti moramo do tega, da sklenemo zavezništva z državami, ki podpirajo naše sfališče, kar ne pomeni, da bomo sprejeli njihovo ideologijo", piše list. Nato predlaga list sledeče ukrepe: „Imeti moramo britanske sile na področju Sueza kot sovražne sile, voditi proti njim gverilske akcije, preprečiti jim oskrbovanje z vodo, ukiniti jim prodajanje živil in ukazati egiptovskim delavcem, naj prekinejo dela za račun Angležev." Nad sklepom Varnostnega sveta pa je izrazil posebno zadovoljstvo predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva in izjavil, da ta sklep krepi mir in varnost na Srednjem vzhodu. Predstavnik egiptovske vlade pa je izjavil, da ima vlada resolucijo Varnostnega sveta le kot enostavno priporočilo in je ne namerava izvajati. Egiptovska vlada razmišlja o umestnosti sklicanja konference podpisnikov konvencije iz leta 1888. o Sueškem prekopu. razumljivo, tudi Arabska figa, ki je povabila arabske države, naj bojkotirajo Izrael. Sedem arabskih držav pa je javilo svoj sklep, da bodo podprle Egipt. Ta odgovor arabskih držav je na vsak način onemogočil turške težnje, da bi prevzela vod- stvo nad arabskimi državami. Kot znano, je Turčija glasovala za tristransko resolucijo. V Aleksandriji je egipčanski zunanji minister ostro napadel ankarsko vlado in izjavil, da so s to gesto Turčije propadli vsi njeni napori, da bi utrdila svoje zveze z arabskimi državami. Slovensko prosvetno društvo v St. Jakoba vabi na prireditev Miklova Zala na zgodovinskih tleh ki bo danes ob 19.30 uri ▼ rojstni vasi Miklove Zale v Svatnah Oglejmo si vsi edinstveni kulturni dogodek, ki v zgodovini našega prosvetnega življenja še nima primera Delovni odbor. Italija glede Trsta „ftIM NIMA ARGUMENTOV" je naslov članka, v katerem ..Politika" piše, da rimska diplomacija s svojimi postopki glede tržaškega vprašanja resnično dokazuje, da nima argumentov. List omenja izjavo predsednika vlade De Gasperi ja, ki. jo je dal delegatom istrskega GLN, v kateri kot poroča rimski tisk — je med drugim rečeno: „Naša stvar bo tudi moja stvar. Pa čeprav bi se moral zaradi tega dati sežgati. Trst bo ostal vedno na prvem mestu vladne politike, ki ne bo niti za pedenj popustila". „Ko De Gasperi v imenu vlade — pd«e „Po-Jitika" — daje svečane obljube članom neke družbe falsdfikatorjev in prevarantov, Id ne govorijo v nobenem drugem imenu kot samo za svoj račun, potem si težko predstavljamo, da se zadržanje njega samega in njegove vlade tudi ob kakšni drugi priložnosti ne more vzeti niti malo pozitivno. Eno pa se De Gasperiju vendar lahko verjame, a to je, ko pravi, da je „stvar“ imaginarnega odbora za osvoboditev Trsta tudi — njegova stvar. A kaj drugega je „stvar" tega CLN kot želja, da se ponovno uniči svoboda ljudstva Istre in Trsta in da se | njegova neodvisnost, kot v dobi Habsburga in | nima argumentov Mussolinija, ponovno žrtvuje zaradi nenasitnih apetitov. Ko De Gasperi pravi, da je to tudi njegova „stvar“, t. j. da tudi on to želi — potem se mu mora v resnica priznati, da je zelo iskren. Toda težko je predpostaviti, da bodo takšne izjave in zadržanje italiansldh krogov glede tržaškega vprašanja kar koli doprinesle, da bo Italija v mednarodnih odnosih pridobila mesto, kakršno si ga želi. Nihče ne zahteva od Italije, da vsaj ,,za pedenj" — kot se je izrazil De Gasperi — popušča od tistega, kar je stvarno italijansko. Edino, kar je dolžna storiti je to, da se otrese starih zahtev po tuji zemlji in da po svojih močeh gleda na stvari realno." Nato polemizira „Poli tika" s strupenim proti jugoslovanskim pisanjem rimskega „Quo-tidiano" in videmskega „Messaggero Veneto". Prvi je namreč predlagal, da je prišla priložnost, da zavezniki z Jugoslavijo ne postopajo na ..galanten način", temveč naj jo „izsiljuje-jo po mili volji". V takšni oceni položaja torej italijanski krogi iščejo nekakšne svoje argumente v pogledu Trsta. V Koreji spet drugi prostovoljci Egipt zavrača sklepe VS Takoj dragi dan, ko je Varnostni svet obsodil egiptovsko blokado, pa se je sestala egiptovska vlada in odbila zahtevo VS glede ukinitve blokade. V zvezi s tem namerava zunanji minister Egipta predlagati v parlamentu odpoved pogodbe z Anglijo, po kateri ipia ta pravico vzdrževati svoje čete do leta 1956 na področju Sueškega prekopa. Da gre tukaj za resno namero, kaže že dejstvo, da je egipčanski ministrski predsednik baje sporočil angleškemu poslaniku, da je ..Egipt pripravljen na prijateljstvo s sovražniki Velike Britanije za uresničitev svojih nacionalnih teženj." S tem v zvezi je zanimiv predlog predsednika egipčanske zbornice Abdela sallaaim Fahny Coma paše, ki je predlagal, da bi Egipt nabavil orožje v SZ. V intervjuju, la ga je dal dopisniku ,,A1 Misrija*, je namreč dejal, da ne bo smela biti največja egipčanska skrb v odpovedi angleško-egipčanskega pakta, temveč v tem, da bi bil Egipt vedno močnejši. ,,Kupujemo žito v Rusiji, zakaj ne bi še orožje," je izjavil. Egipčansko negativno stališče do resolucije Varnostnega sveta je podprla, kar je povsem Iz štaba generala Ridgwaya so uradno spo-točili, da je zavezniška obveščevalna služba odkrila v Severni Koreji navzočnost vojačkih enot, v katerih so pretežno nemongolski vojaki. Sporočilo pripominja, da imajo te enote v svoji sc-| stavi tanke, topništvo in bojna vozila ter da so jih opazili v bližini bojišča. Sporočilo pravi, da so bile te ..prostovoljske" sile uradno organizirane v Mandžuriji ob začetku tega leta in da prehajajo v Korejo že od spomladi. Sestavljene so iz specialistov in tehničnega osebja, ki so jih dale sovjetske satelitske države, vštevši Vzhodno Nemčijo. Prav tako opozarjajo, da je možno, da bo prišlo do nove severnokorejske ofenzive, ker so opazili navzočnost okrog 40 na novo opremljenih kitajskih in severnokorejskih divizij vzdolž sedanje frontne črte. Navzočnost okrog 30 divizij dragih čet, ki tvorijo rezervo, močno kaže na možnost bližnje letalske in suhozemske ofenzive, je rečeno na koncu poročila Združenega poveljstva. Medtem pa v Kesongu še vedno ugibajo, kako bi ponovno začeli s pogajanji, ki so bila prekinjena zaradi provokacij s strani Severokorej-cev ter Kitajcev in umora enega policista. Že več kot dva tedna si šef severnokorejske in kitajske delegacije general Nam II ter ameriški admiral Joy izmenjujeta proteste, do rešitve pa kljub temu še niso prišli. Po zadnjih vesteh iz Tokia skuša vrhovni poveljnik zavezniških sil v Koreji general Ridgway s tam doseči nadaljevanje pogajanj, da bi se zastopniki posameznih strank zbrali kje drugje, ker se je izkazalo, kakor pravi v noti severnokorejskim m kitajskim zastopnikom, da Kesong ni pravo mesto za taka pogajanja. Čeprav so Ridgwayevo noto že objavili, še ni znano, kakšno stališče bodo zavzeli na nasprotni starani. Vranje. — Konec avgusta je bila pred Okrožnim sodiščem v Vranju zaključena razprava proti 5 bolgarskim vohunom. Spremembe v zasedbi Nemčije Neka tuja agencija je prinesla vest, da name-i a vajo Združene države Amerike še pred koncem leta skleniti z Nemčijo posebno mirovno pogodbo. Prvi razgovori o tem vprašanju bodo že na konferenci treh velesil v Washingtonu, ki naj bi se začela prihodnji teden. Ta vest je vzbudila v francoskih uradnih krogih veliko začudenje in pravijo, da gre pri stvari bržkone za pomoto. Vsekakor se bo izkazalo, da Washington ne misli na sklenitev mirovne pogodbe, ampak na novo ureditev pogojev za zavezniško zasedbo Nemčije. Gre za to, da bi se sedanji zasedbeni režim nadomestil z režimom na podlagi sporazuma med zavezniki in Nemčijo. Zavezniki bi obdržali vrhovno oblast v Nemčiji in bi si še nadalje obdržali določeno število zadev. Že sama okoliščina, da si mislijo zavezniki v bodočem statutu pridržati te pomembne pravice, zadostuje kot dokaz, da zavezniki nikakor ne mislijo podpisati separatne pogodbe. Talal novi kralj Jordanije Zadnjo sredo je bil razglašen za novega jordanskega kralja najstarejši sin pred meseci umorjenega kralja Abdulaha princ Emir Talal. Včeraj se je vrnil mladi vladar iz Švice, da za-priseže na ustavo. Brez dvoma bo imela razglasitev princa Ta-lala za novega kralja za Veliko Britanijo neprijetne posledice, ker je Talal znan po svojem odklonilnem stališču do Anglije. Prav zaradi tega je prišlo svoječasno tudi do spora med bivšim kraljem Abdulahom in sinom Talalom in ga je končno oče izročil angleški tajni službi, ki ga je spravila v neko švicarsko umobolnico, čeprav ni bil bolan. Angliji primanjkuje dolarjev Ob priložnosti potovanja britanskega finančnega ministra Gaitskella na konferenco mednarodne banke v VVashingtonu se je izvedelo, da čakajo Anglijo velike težkoče v mednarodni trgovini. Mogoče bo celo prisiljena, da omeji svoj dolarski uvoz. Angleški dolarski presežek, ki je znašal v prvem četrtletju 1951 še 360 milijonov, se je namreč v drugem trimesečju t. 1. znižal na komaj 54 milijonov. Za sedanje trimesečje pa pričakujejo že resen deficit. Ameriška pomoč Burmi New Delhi. — ZDA so sklenile dajati Burmi tehnično in materialno pomoč za izvajanje vladnega načrta o razvoju industrije. V Ran-goon je prispela prva skupina ameriških strokovnjakov, ki bodo pomagali pri izvajanju tega načrta. Računajo, da bo v prihodnjih petih le — tih porabljenih več milijonov dolarjev za moderniziranje najpomembnejših industrijskih pa-i nog v Burmi, posebno pa za industrijo gume. Japonski voditelji KP aretirani Japonska policija je aretirala šest voditeljev KP Japonske pri raciji, ki je bila izvedena na sedežu partije v Tokiu. Pri tem je zaplenila številne dokumente in arhiv. Aretacija je bila izvedena na temelju uredbe, ki jo je lani izdala zavezniška vrhovna komisija, katere načelnik je bil general Mac Arthur. Članom politbiroja, zoper katere je bila naperjena uredba, je uspelo umakniti se v ilegalo. Med aretiranimi so med drugimi Karoku Hosakova, č]an gornjega doma, Kentaro Jpnabe, član kontrolnega komiteja KP Japonske, fširo Sunama, član spodnjega doma in Kazuo Fukumoto, član centralnega prosvetnega komiteja KP. Dvanajstim drugim članom partije, ki jih je policija prav tako namera-j vala aretirati, je uspelo, da so se izognili poli-I cijski raciji. (ene mesa ostanejo - uvoz živine bo zvišan I Umrl je Louis Adamič Ko so na Dunaju pred poldrugim mesecem na noč in dan trajajočih pogajanjih skovali peti sporazum o cenah in mezdah, so pustili cene živine in mesa izven pogajanj. Posledice so se kmalu pokazale. Primanjkovati je pričelo živine in mesa. Mesna kriza je dobila takšen obseg, da so bili v zadnjih tednih celo vladni krogi prisiljeni, da se bavijo ponovno s tem delikatnim, hkrati pa zelo perečim vprašanjem. Posegli so odločno navmes, tako odločno, kakor da bi bila država resno ogrožena. Pod kaznijo so prepovedali plačevanje živine po višjih cenah ter strogo zaukazali, da se živina ne sme plačevati dražje od v oktobru lanskega leta uradno določenih najvišjih cen. Za premostitev krize so dali na razpolago dragocene devize, da po znatno višjih cenah kakor so uradno določene uvažajo govejo živino in prašiče iz inozemstva, ter napovedali dva postna (brezmesna) dneva v tednu. Spočetka so govorili, da je mesno krizo povzročilo v poletnem času običajno pomanjkanje klavne živine, končno pa so morali le priznati, da tiči vzrok nekje drugje. Vzrok mesni krizi je baš v tem, da so s petim sporazumom o cenah in mezdah povečali tudi izdatke kmetov ter znatno dvignili ceno krmil, da pa so cene klavni živini in prašičem pustili takšne, kakršne so bile. Ob dražji delovni sili in podražitvi pitovnih krmil ter spričo novega vala podraževanja na celi črti, je razumljivo, da bi morale biti tudi primemo urejene cene živine, ki daje pretežni večini kmečkega ljudstva edini vidni vir dohodkov svojega gos padalstva. Nemogoče je zahtevati, da bo kmet prodajal svojo živino po dopustni stari ceni (na Koroškem za goveda od 5.— do 6.30 in za prašiče od 7.— do 10.— šil.), ko se je n. pr. komza podražila za okoli 75°/o. S takim razmerjem kmetje, Id imajo krušnega žita komaj za domače potrebe — včasih niti za te dovolj — ne morejo biti zadovoljni. Očitno je, da so takozvani „predstavniki kmetijstva", ki so v večini tako imenovani »korndl-bauri", gledali spet samo za svojimi ozkimi koristmi ter se potegovali samo za zvišanje cen krušnega žita, kar so tudi dosegli. Svoje poslanstvo, da bi res govorili v imenu vseh kmetov, so zlorabili. Zato ni čudno, da si prizadeti kmetje skušajo pomagati sami in da pravijo: „Ce nikogar ni, ki bi se potegnil za nas. potem se moramo postaviti sami: Na „Stoppreise odgovarjamo s „stopom“ dobavljanja živine in prašičev." Do spoznanja, da sedanja ureditev cen klavne živine in prašičev kmeta ne more zodovoljiti in da škoduje celotnemu avstrijskemu narodnemu gospodarstvu, se ni težko priboriti. Treba je samo priznati, da je navmesni dobiček nakupovalcev živine in mesarjev prevelik. Cc ne bi bil prevelik, bi sedaj ne ponujali za živino več, kot pa je uradno določeno in se ne ispostavlja-li kaznim. S skrčitvijo navmesnega dobička bi se dal kriti dobršen odstotek potrebnega zvišanja cene klavne živine za producente, te bi potem država na drugi strani za dosego potrebnih višjih cen dala na razpolago tisti denar, ki ga daje sedaj za izenačenje cen dragih uvoznih živali, poteim bi bila kriza mesa spravljena s sveta. Kmetje bi prišli do potrebnih cen, ki bi krile stroške, dragocene devize, ki jih Avstriji stalno primanjkuje, pa bi se prihranile v druge namene — skratka celotno gospodarstvo bi ne utrpelo nobene škode. Resnični ljudski interesi bi narekovali tako rešitev, ne pa takšno, kakršno so narekovali strankarski interesi na konferenci deželnih gla- OPOZORILO obiskovalcem prireditve „Miklova Zala ira zgodovinskih tleh" Za obiskovalce iz drugih krajev so naslednje prometne zveze: Vlak, ki pelje ob 15.20 uri iz Pliberka oziroma ob 14.20 uri iz Železne Kaple, ima ob 18.15 uri zvezo iz Celovca v Podrožčioo, kamor prispe ob 19.22 uri. Iz Beljaka pelje vlak ob 18.12 uri in prispe ob 19. uri v Podrožčjco, kjer bodo za vsak primer čakali domačini-vodiči, ki poznajo pot v Svatne. Obiskovalce, ld se pripeljejo z avtobusi, bodo vodiči čakali pred Narodnim domom v St. Jakobu, kjer je avtobusna postaja. Za kolesa pa bo preskrbljen prostor v neposredni bližini prireditvenega prostora v Svatnah. Po prireditvi v Svatnab bo skupen odhod v št. Jakob, kjer bo v Narodnem domu ljudska veselica z godbo. varjev in članov Zvezne vlade, kjer so odločili, da cene mesa ostanejo in da je treba uvoz klavne živine zvišati ter da naj deželni glavarji proučijo vprašanje prisilnega trgovanja s klavno živino, po katerem se bi smelo živino v mesta prodajati samo preko mestnih klavnic. Mislimo, da bi se morali predstavniki kmetijstva na Koroškem, kjer je živinoreja merodajen vir dohodkov pretežne večine kmetov, in kjer imamo v primerjavi z dunajskimi znatno nižje dopustne cene, zavzeti predvsem za odgovarjajočo in zadovoljivo ureditev tega vprašanja, ne pa tedne pisati poročila o svojem ameriškem izletu in se hvaliti, kako vzorno kmetijsko šolstvo da imamo. Kmetje takega ravnanja ne morejo razumeti. Na to tudi ne bodo pozabili pri predstoječih volitvah v kmetijsko zbornico. Razstava „Naša borba za svobodo* v Trstu Trst. (Tanjug). Na štadionu „Prvi maj“ v Trstu so slovesno odprli osrednjo razstavo »Naša borba za svobodo", posvečeno desetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Ob otvoritvi so bili poleg številnih Tržačanov navzoči šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak, delegacija Glavnega odbora OF Slovenije s pisateljem, prvoboriteljem za osvoboditev primorskih Slovencev, Francetom Bevkom na čelu, delegacija goriških Slovencev in delegacija istrskega okrožnega ljudskega odbora. Razstavo je odprl predsednik OF za Tržaško ozemlje Branko Babič, ld je v svojem govoru poudaril, da so borba in žrtve slovenskega ter italijanskega ljudska na tem ozemlju najboljši odgovor vsem obrekovalcem narodnoosvobodilne borbe, ki si prizadevajo prikazati to borbo kot delo gestapovskih agentov in vohunov. O pomenu razstave je govoril tudi predstavnik Slovansko-italijanske Ljudske fronte Euge-nio Laurenti, ki je poudaril, da prikazuje ta razstava borbo, ki naj pokaže pot, kako se ustvarja bratstvo in enotnost ter doseže narodna osvoboditev. S številnimi listinami, grafikoni in fotografijami prikazuje razstava dve pomembni razdobji v življenju in boju primorskih Slovencev za svojo narodno samoohranitev in osvoboditev. Prvi del kaže suženjstvo primorskih Slovencev pod fašistično Italijo, zatiranje in brezobzirno iztrebljanje slovenskega življa, drugi del razstave pa vsesplošno vstajo slovenskega ljudstva ter sodelovanje primorskih Slovencev in Italijanov v narodnoosvobodilnem boju. Pretekli torek je sporočila radijska postaja v New Yorku, da je umrl znani ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič. Adamič je bil leta 1899 rojen v Blatu pri Grosuplju, šole pa je obiskoval v Ljubljani, dokler ni leta 1913 odšel v Ameriko. Že kmalu po prvi svetovni vojni je začel objavljati v reviji ..Living Age", prevode del slovenskih, hrvat-slah in srbskih pisateljev in tako seznanjal ameriško ljudstvo z literaturo svoje domovine. Leta 1932 je prvič spet obiskal domovino in svoje vtise popisal v knjigi ,.Povratek v domovino". Ker pa je v tej knjigi ostro napadel razmere v tedanji Jugoslaviji, jo je takratni režira prepovedal. Z vrsto svojih del je vzbudil veliko pozornost in se je zanj začel zanimati tudi takratni predsednik Združenih držav Amerike Roosevelt, s katerim sta postala dobra prijatelja. Po zadnji vojni je leta 1949 spet obiskal Jugoslavijo, kjer je preživel več mesecev, svoje vtise pa je izrazil z besedami: Danes sem ponosen, da sem po rodu Jugoslovan! Poleg številnih razprav, reportaž in poročil je napisal Adamič tudi 13 knjig v angleškem jeziku, od katerih so številne prevedene v slovenščino. Zadnje čase pa je pripravljal obsežno knjigo o svojih vtisih v novi Jugoslaviji in pravijo tisti, ki so brali rokopis tega dela, da gre gotovo za najboljše delo, kar jih je Louis Adamič kdaj napisal. Pacifiški pakt Vojni zločinci nimajo pravice do zavetja V Carigradu zaseda konferenca medparlamentarne unije, ki razpravlja o vprašanju beguncev. Švedski senator Ake Holmbak je v imenu politične in gospodarske komisije predložil konferenci resolucijo, s katero se zahteva od vseh nacionalnih skupin unije, naj ukrenejo vse potrebno, da bi vlade prizadetih držav pripomogle in zagotovile efektivno izvršitev naslednjih priporočil resolucije: 1. Države azila in po možnosti države rojstva naj ne delajo nika-kih zaprek repatriaciji beguncev, ki se žele vrniti v domovino. 2. Razglasi naj se kolektivna odgovornost držav, da vsem beguncem priznajo pravico azila in da se to priporočilo pošlje v obliki apela komisiji OZN za človečanske pra- vice. 3. Vlade vseh držav naj čim bolj olajšajo naturalizacijo beguncev na njihovem ozemlju. Večina delegatov se je izjavila za to resolucijo. Delegati arabskih držav pa so zahtevali k prvi točki resolucije, naj se črta beseda „po možnosti", da bi na ta način prisilili Izrael, da bi sprejel arabske begunce iz Palestine. Proti temu predlogu se je izjavila delegacija Izraela, medtem ko so’ ga delegati Jugoslavije, Velike Britanije, Ceylona, Švedske, Irske in arabskih držav sprejeli, druge delegacije pa se še niso izjavile. Jugoslovanski delegat Mehmed Hodža je zahteval med razpravo, naj bi bila vojnim zločincem in kolaboracionistom odvzeta pravica do azila. V Franciji spet nevarnost vladne krize? Zunanji minister ZDA Dean Acheson ter veleposlanika Avstralije in Nove Zelandije v ZDA so podpisali v San Frančišku obrambni pakt za jugozapadni Pacifik. Na temelju tega pakta, ki naj bi zmanjšal bojazen Avstralije, Nove Zelandije in nekaterih azijskih držav pred ponovno oborožitvijo Japonske, se države podpisnice zavezujejo, da bodo nastopale skupno v primeru skupne nevarnosti. Razen tega predvidevajo določbe pakta, da bodo te tri države na miroljuben način reševale mednarodne spore, skupno in vsaka zase razvijale svoje sile, se uprle napadu in se medseboj posvetovale v primeru nevarnosti. Pakt bo začel veljati, ko ga bodo ratificirala zakonodajna telesa teh treh držav. Avstralija in Nova Zelandija sta se kot člana britanske skupnosti narodov zavzemale za sklenitev pacifiškegia pakta, ki bi bil podoben Severnoatlantskemu paktu. Menijo, da bo ta pakt pomenil pričetek splošne regionalne zveze, v katero bodo vključeni tudi Filipini, Japonska in nekatere druge države jugovzhodne Azije. Čeprav je sedaj francoska vlada z ministrskim predsednikom Plevenom na čelu dosegla v narodni zbornici velike uspehe, ko so glasovali o načrtu za ureditev vprašanja podpor privatnim Šolam, je na drugi strani spet nevarnost, da ostane Francija ponovno brez vlade. Degolistični poslanec Jean Legendre, ki je odbil, da bi stopil v Plevenovo koalicijsko vlado, je namreč zahteval, naj takoj razpravljajo o povišanju cen za žito. To vprašanje pa je zelo nevarno za sedanjo vlado, ker če bi bila pri tem preglasovana, bi to pomenilo, da bi bila Francija znova brez vlade. Zato je Pleven zahteval, da bi to razpravo preložili, vendar se je zbornica izrekla za takojšnje obravnavanje tega vprašanja. Socialisti, komunisti in degolisti so se s svojimi stališči združili proti vladnemu predlogu, ker so na eni strani mnenja, da bi povišanje cene kruha povzročilo zmanjšanje življenjske ravni, na drugi strani pa trdijo, da bi bila nova cena še vedno nižja od vrednosti žita na svetovnem trgu. Zdaj Plevenu preostane samo še to, da skuša I zavleči razpravo tako dolgo, da se bo zbornica vrnila s počitnic. Ko so glasovali o novem šolskem zakonu, je dobil vladni predlog večino 370 glasov, medtem ko se je prejšnja francoska vlada razbila prav v tem vprašanju. Novi zakon predvideva, da bodo odprli kredite za gradnjo šol v znesku milijarde frankov; sprejeli so člen, ki pooblašča vlado, da namesti novih 700 učiteljev, obenem pa so povečali podporo študentom javnih in privatnih katoliških šol v znesku 300 frankov na leto. štipendije za študente privatnih šol (četrtina francoskih študentov obiskuje privatne šole) bodo nakazali direktno šolam. Obenem pa je narodna zbornica odbila s 350 proti 209 glasovom dodatni člen, ki ga je predložila socialistična parlamentarna skupina, katere namen je bil doseči, da bi ta zakon izgubil veljavnost 1. januarja 1952. Na drugi strani pa je franooska vlada sprejela ukrep, ki je presenetil politične opazovalce v francoski prestolnici. Z njim so prizadeti predvsem prekupčevalci z mesom. Javila je namreč, da je njen namen povrniti se k cenam najvišjih tedenskih cen. Ta ukrep je bil v veljavi med vojno in so ga ukinili šele pred dvema letoma. Vlada se je tudi odločila, da bo ukinila izvoz žive in zaklane živine, kar naj bi predvsem vplivalo na cene na domačem trgu. Ta ukrep bo spremljalo tudi zmanjšanje ali celo ukinitev carine na uvoženo živino. Združitev atomskih komisij Ameriška delegacija je na seji odbora za atomsko energijo Organizacije združenih narodov predložila resolucijo, v kateri predlaga, da bi združili komisijo za atomsko energijo in komisijo za klasično oboroževanje v enotno organizacijo. Izmed 12 članov komisije je proti ameriški resoluciji glasovala le sovjetska delegacija. Da dobi ta resolucija svojo veljavo, jo mora potrditi še Glavna skupčina OZN. V San Frančišku še nič novega Kakor smo že poročali, se je pred dnevi začela v San Frančišku konferenca za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Okoli 400 delegatov iz 52 držav se je zbralo v poslopju, kjer so že pred šestima leti kovali Organizacijo združenih narodov. Doslej na konferenci še ni prišlo do kakšnih posebnih dogodkov. Sovjetski zastopnik Gro-miko, ki si je za dnevno 250 dolarjev najel palačo s 40 sobami in 19 kopalnicami, je sicer že takoj v začetku skušal kovati svoje železo, toda bil je preglasovan. Ostro je kritiziral ameriško-britanski osnutek pogodbe in navajal že dolgo znane argumente, da ta pogodba ne preprečuje zopetne poživitve japonskega militarizma, da japonskemu ljudstvu ne jamči demokratičnih pravic, da pač v svoji celoti le pripravlja pot za novo vojno na Daljnem vzhodu. Prav tako so že precej obrabljeni njegovi protipredlogi kakor tudi zahteva, naj bi na konferenci sodelovala tudi LR Kitajska. Gro-miko je moral pri vseh teh vprašanjih videti, da proti velikanski večini 40 glasov proti trem ne bo mogel uspeti. Kljub temu pa so politični opazovalci mnenja, da je dosedanji nastop Gromdka le nekakšen poizkus in da bo šele pozneje popolnoma odkril svoje karte. Nekateri celo pričakujejo, da bo Sovjetska zveza tudi na tej konferenci nastopila s svojim »velikopoteznim" predlogom, da je treba mirnim potom rešiti tako evropska kot tudi azijska vprašanja. Gospodarska komisija za Latinsko Ameriko Ženeva. — Gospodarsko socialni svet OZN j« proučeval delo gospodarske komisije OZN za Latinsko Ameriko. Čilski delegat je poudaril, da je gospodarska komisija za Latinsko Ameriko v treh letih svojega obstoja dosegla nenavadno lepe uspehe, posebno glede tehnične po-moči za ustanavljanje novih industrij, predvsem lesne industrije. Razen tega je obširno govoril o načrtih Čila za razvoj petrolejske industrije in modernizacije kmetijstva. Delegati Čila, Francije, Indije, Pakistana in Belgije so zahtevali, naj gospodarska komisija za Latinsko Ameriko nadaljuje svoje delo, ker je bilo dosedanje delo ocenjeno kot koristno in plodno. Ženeva. — Iz Ženeve je odpotovala v Perzijo in Izrael ekipa medicinskih strokovnjakov, ki je sestavljena iz 14 zdravnikov-specialistov iz šestih držav. 9. september, nedelja: Peter Klaver 10. september, ponedeljek: Nikolaj ToL 11. september, torek: Prot in Hiaoint SPOMINSKI DNEVI 9. 9. 1782 — Rojen slovenski slikar Matevž Langus — 1828 Rojen v Jasni Poljani pisatelj Iyeo Nikolajevič Tolstoj — 1948 Po kapitulaciji Italije je nemška vojska zasedla Ljubljano. 10. 9. — Dan jugoslovanske mornarice — 1898 Ustanovljen prvi delavski list v Srbiji „Radničke novine" — 1943 V Podgori v Dalmaciji je bil ustanovljen prvi oddelek narodno-osvobodilne mornarice. 1L 9. 1723 — Rojen pedagog Joharmes Base-, dow, ki je zahteval v šoli telesno vzgojo jn učila — 1920 Nemiri v Italiji, vojska je napadla delavce — 1943 Na letališču v Gorici uničenih 100 letal. — 1943 Ustanovljen narod-no-osvobodilni svet za Slovensko Primorje. ŽVABEK Zelo nevaren ovinek je na takoimenovanem šfranklie kg S 3.— do S 4.—, papriko kom. S 0.1** do 0.20, jabolka namizna kg S 3.— do S 4.50. jabolka slabša kg S 1.50 do S 3.—, jaliolka z® kuhanje kg S 0.80 do S S 1.50, hruške kg S 3—-do S 4.—, fižol (izlučšen) kg S 3.—, češplje k