teto XIV. Štev. 129 TCLEPON UREDNIŠTVA! 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CEUE. Pr*Serooy| 3. tel. 280 ° O S T N t CPiroVNt RAČUN M.40t Maribor, ponedeljek 10. junija 1940 NAHOCM.NA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 mn. tujina 30 din Cena din 1.— ir:'i ry '■ :-.o\ joc -fr* n r m* , -■ * 0' ; i •■.••s ’ a Bitka za Francijo Bitka med Nemci in zavezniki se bije sedaj od morja do Švice in pri spopadih sodeluje okoli 4 milijone vojakov - Doslej ta največji in najstrašnejši spopad v človeški zgodovini še ni odločen NEMŠKA OFENZIVA V FRANCIJI JE PO SOGLASNIH POROČILIH Z VSES STRANI DOSEGLA NAJSTRAHOTNEJŠI VIŠEK. KI JE SPLOH MOGOČ. BOJI SE NADALJUJEJO NA VEČ STO KILOMETROV DOLGI FRONTI BREZ PRENEHANJA IN VANJE POSEGAJO OGORMNE MNOŽICE VOJAŠTVA, MOTORNIH BOJNIH VOZ IN LETALSTVA. KER BOJNE SILOVITOSTI NE BO VEČ MOGOČE STOPNJEVATI, SE SPLOŠNO PRIČAKUJE, DA MORA PASTI V NAJKRAJŠEM ČASU ODLOČITEV, KI BO MORDA USODNE VAŽNOSTI ZA VSO NADALJNJO VOJNO. . Sinočnje francosko poročilo tela bitka v Argottnih med krajema Cha-teau Parciens in Saint Popu!eux. Pri Solssonsu je sovražniku uspelo prekoračiti reko Aisno, toda smo ga zadržali. V Champagni pa je uspelo našim četam sovražnika zavrtniti. 0?> Aisni so se Izkrcali nemški padalci, ki pa smo jih obkolili. Nemške Izgube so ogromne. Naše letalstvo Je nenehoma uspešno sodelovalo z našimi kopneniml silami in se je živahno udejstvovalo tudi pri bombardiranju sovražnega zaledja. Naše čete se kljub utru-jenosti borijo dalje z največjo vztrajnostjo in podjetnostjo. Izgube sovražnika na materialu so ogromne. PARIZ, 10. junija. Havas. Sinočnji francoski komunike javlja med drugim: Kakor je bilo davi predvideti, je sovražnik napad razširil na vso fronto od morja do Montmedyja v Argonnih. Na severozahodu je eni sovražni skupini, ki se je včeraj pretolkla čez reko Breslo do Forges-les Eaux, uspelo priti do Rouena in so izvidnice te skupine dosgle predmestje Rouena in dalje proti vzhodu Giseaux. Vendar ■>a so jih naše čete obkolile in od odzadja popolnoma odrezale. Poskus teh skupin prekoračiti reko Seino, je bil zavrnjen. Na odseku Montdydier-Noyon je bil sovražni pritisk včeraj mnogo manjši, kakor prejšnji dan. Pač pa je na novo vzplam- Položaj po francoskih vesteh PARIZ, 10. junija. Havs. Nemško vrhovno poveljstvo pravi, da je sedanja velika bitka odločilna. Nemški načrt pa se ni uresničil. Ogromni napori nemških armad, ki štejejo 1,800.000 mož, niso dovedli do zloma francoskega orožja, nasprotno, na mnogih točkah je bil njihov napad popolnoma blokiran in onesposobljen na najbolj efekten način. Posebno uspešni so bili Francozi v Champagne, kjer so preprečili nakane 40 sovražnih divizij, ki so hotele naglo predreti proti Parizu. Edini rezultat ogromnih sovražnih naporov je, da so utrdili dva mostobr^na na plitvih krajih reke Aisne. Položaj teh dveh mostnih križišč je pa za Nemce še vedno kritičen, ker prehajajo francoske čete neprestano v protinapade. Na tem delu bojišča je prišlo tudi do novega načina bojevanja. Nemci so namreč spustili padalce, prve na francoskih tleh. Ti pa niso uspeli, ker niso naleteli na krajevne Angleško voino poročilo sodelavce kakor na Norveškem in Holandskem. Padalci so bili c*>koljeni severno od Vouziersa. V srednjem teku Aisne pri Chateau Parcien je nastala mrtva cona 35 km dolžine, kjer edino so mogli Nemci z motoriziranimi oddelki dalje. Sovražnim lahkim motoriziranim oddelkom in pehoti pa ni uspelo, vzpostaviti zveze s prednjimi tanki, kar je preprečil naš navzkrižni artilerijski ogenj. Preprečen je bil tudi sovražni predor v dolini Andele tja do predmestja Rouena ter po dolini Epte do Gisorsa, kjer gre le za predore posameznih tankov, brez vsakršne zveze z močnejšim zaledjem. Je to neke vrste konjenice, ki ji je uspelo predreti globoko od glavnine. Njih cilj je le, zanesti zmedo v nasprotnikove vrste. Tak nač'n bojev uporabljajo Nemci na bojiščih ob spodnji Seini. Predor do predmestij Rouena je; tedaj le postranskega pomena. LONDON, 10. junija. Reuter. Po položaju kakšen je bil davi, nemška ofenziva ne le, da ni uspela, ampak se je Franzo-zom nasprotno posrečilo nemško prediranje povsod ustaviti, oz. vsaj kontroli-rati. Edino na zahodu so imeli Nemci nekaj uspeha. Eni izmed sovražnih motoriziranih kolon je uspelo predreti do Rouena In do Gfeeauja. Zadnji imenovani kraj, je od Pariza oddaljen komaj 63 km. Vendar pa se je posrečilo francoskim Četam to-matoštevilno kolono obkoliti inf Jo kompletno odrezati. Dalje proti vzhodu je včeraj vzplamtela velika bitka v Argonnih, ki še traja. Tudi v okolici Sois-8onsa so imele nemške oklopne divizije nekoliko uspeha. Toda v Champagni so Francozi enega največjih napadov zau* stavili g- silovitim protinapadom, ki je imel uspeh. Medtem, ko je vzplamtela bitka na vsej fronti od morja do Mont-medyja, je davi nastal strahoviti topniški ogenj na celi Maginotovi črti noter doli do švice. Nemci imajo strašne izgube. Doslej so izgubili nad 1000 takov,‘in samo v prvih 5 dneh »bitke za Francijo« so utrpeli Nemci 400.000 mrtvih, tako, da *e je njihovo število mrtvih od-^O. tnaja do dane« dvignilo rta 900.000. Medtem-pa opravljata zavezniški letalstvi nenehoma' svojo cslhžbo* Tako sta tudi v teku pre-tckte »reči bombardirali fronto, zaledie za konto ter notranjost Nemčiie, zlasti Poljsko Prusijo in Porurje. Dalje končen-J tracije čet v Ardennlh, bencinske tanke v Belgiji, zlasti v Gentu, letališče v Holandiji, posebno v Eindhovenu. S teh poletov so se vrnila vsa letala. Nemška bojna poročila BERLIN, 10. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča znova so veliki uspehi. V prvih štirih dneli ofenzive ob Sommi in Oisl so naše pehotne čete v zvezi z oklopnlmi divizijami In letalstvom zdrobi elmočne sovražne oddelke. Pristanišče v Cherburgu je bilo z uspehom napadeno iz zraka. Sovražnik je izgubil 58 letal. Na Severnem morju so naše bojne enote uničile neko angleško matično ladjo za letala, nekega sovražnega rušilca, neki veliki transportni parnik, neko clstern-sko ladjo in neko lovilko podmornic. BERLIN, 10. jun. NDB. Berlinski listi se bavijo z uspehi na zahodnem bojišču in pravijo, da se Weygandova črta na Somml in Aisni, kjer je generallsim na- K as čno vojskovanje Novi PARIZ, 10. junija. Ass. Press, francoski obrambeni sistem je nemško vrhovno vodstvo na spremembo taktike tako, da so opustili napade izključno oklopnih divizij in seje morala nemška taktika vrniti na stari klasični stil z množestvenimi napadi pehote. Nem ška komanda se je k temu načinu bojevanja odločila pbtem, ko je Francozom uspelo v ozadju v pasteh za tanke, s 75 mm topovi in zračnimi napadi samo v zadnjih Sdneli uničiti nad 1000 nemikih tankov. TOPNIŠKI OGENJ NA MAGINOTOVI ČRTI BASEL, 10. junija. Reuter. Davi pred zoro ob 2. uri zjutraj je začel strahovit topniški ognj na Maginotovi črti. Obstre Ijevaftje Maglnotove črte traja Že celo jutro. To je doslej najhujšl toprtjškl ogenj. od začetka vone. ” j -suh s mr \ n *sfr vre. iltafe ot ŠTEVIL OBOJNIH DIVIZIJ PARIZ, 10. junija. Vojaški strokovnjaki cenijo, da se udeležuje nemške ofenzive na odseku med morjem rn Moutmčdv-jem, širokem 333 km, 90 do 1000 divizij. . „*■./>*?!' T'rt - ff 'tv P C:J‘ meraval zadržati naval, ni obnesla. Nem ško poveljstvo je samo po sebi računalo s tem, da bo sovražnik daleč za prednjimi postojankami organiziral odpor projl tanko min jih uničil. Izredno žilav in hraber odpor posameznih francoskih polkov ni nič pomagal. Francosk divizije, ki so imele nalogo, braniti ta obrambni pas, so razbite. Tudi rezervne čete, ki so jih vrgli Francozi v boj, so se morate umakniti Weygandovo mnenje, da bodo Nemci napadli na nepretrgani črti fronte,, kakor je to bilo v svetovni vojni, se je izkazalo za zmotno. Weygand mora priznati nem ške uspehe na spodnjem delu Selne, njegov načrt ni uspel novega težko sestavi, ko se javljajo nemški napadi tudi na drugih delih fronte. od tega samo na odseku med morjem in Oiso 45 do 50 divizij. 4 op' v? sr . 't- | lik Gre za zadnji četrt ure * * Pariz, 10. junija. Havas. Včeraj je izdal general Weygand novo dnevno povej je na armado, ki se glasi: »Nemška ofenziva se je raztegnila na vso fronto med morjem in Montmedyjem, jutri pa se bo razširila vrhovna komanda. Častniki, podčastniki, vojaki! Varnost domovine zahteva ne le vašo požrtvovalnost, ampak* celo idividuakio iniciativo vsakogar. Zavedajte se, da so Nemci vrgU v boj vse, km Imajo. Gre še za zadnje četrt ure. Vstrajajte! STRLJANJE SE SLIŠI V PARIZ 'PARIZ, 10. junija. Havas. Davi ob? 7 uri zjutraj je bilo čuti v Parizu ogenj težke artilerije s fronte. Nad Parizom neprestan obrnijo Itala. CENITVE IZGUB PARIZ, 10. junija. Ass. PressV Franco, skl eksperti so sinoči cenili, da so Nemci izgubili v zadnjih 5 dneh 400.000 mrtvih. Od 16. maja imajo Nemci 900.000 mrtvih. Tudi so izgubili v 5 dneh 1000 tankov. Opis .Bitke za Francijo' - OcHor proti zadnjim »monakovcem" • Italijanska taktika v sovjetski luči - Preokret v Ameriki MOSKVA, 10. junija. Tass. Velika »bitka za Francijo« ge je pričela ,z velikansko artilerijsko pripravo in silnimi zračnimi napadi. Bitka divja že pet dni z nezmanjšano silo. Po obsegu je sploh največja bitka v zgodovini. Vendar se nemškemu napadu doslej še nj posrečilo izsili odločitev. Neglede na to pa je položaj francoskih sil skrajno težak, čeprav .so te sile prvovrstno opremljene. Odločitev bi za-mogla pasti šele prihodnje dni. Splošno pričakovanje je, da se bo Weyg8ndu. posrečil nov »čudež na Marni«, Vzporedno 8 to novo ofenzivo trajajo medsebojni zračni napadi nepretrgano'žepetl'dan in peto noč. Nemci bombardirajo zlasti aero drome v Angliji ter pristanišča v Angliji i severni Franciji, zavezniško letalstvo pa bombardira zlasti bnecinske zaloge in dovoz bencina In čet, v notranjosti Nemčije. Ena izmed političnih posledic poraza v Dutrkerqi*eu je odstop-Daladierja ta pre-osnova francoske vlade. Množijo se znaki nezadovoljstva proti še preostalim »monakovskin;« ministrom, tako v francoski kakor v angleški vladi-in niso izključene še nadaljnje spremembe. To bo prišlo brez dvoma do;izraza tudi na jutrišnjem sestanka angleškega parlamenta. Italijanski kabinet se 4. junija še ni mogel odločiti. Jasno je celo navadnemu človeku s, ceste, da italijanska igra ni drugega kakor bluff. Gre za to, da se pridobi na času, dokler se ne bb pokazalo kotffff'v korist štTodloči sedanja velika bitka v Franciji. Pred tem časom'ni pričakovati Italijanske odločitve. Med tem pa so italijanske vojne priprave v polnem teku: zatemnitve, vpoklici v masah, protiletalske vaje itd. Francija in Anglija sta pokazali v zadnjem času opetovano voljo, da se z Italijo sporazumeta. Rey- nud je podal o tem samo v zadnjih dneh' že dve javni izjavit Vendar italijanska vlada ne kaže nobene pripravlenosti te ponudbe upoštevati. Na drugi strani pa kažejo USA naraščajočo voljo ne le pomagati zaveznikom z bistvenim! dobavami vojnega materiala, ampak tudi razširiti organizacijo obrambe vse zahodne poloble na Srednjo in Južno Ameriko. — Zlasti pridejo tu v poštev (težave Mexi-co, Venezuela, Panama, Ecuador, Gost: -rlca in Brazilija. Poleg vsote, ki je bila odobrena Rooseveltu, je bilo odobreno vojni mornarici Še en in pol milizarde dolarjev. Lastnik lista »Chikago Daily News«, polkovnik Knox zahteva, da se zaveznikom takoj odpošljejo letala in rušilci. Enake zahteve postavljajo številni javni delavci USA. Vodja kampaujeu' za raztegnitev političnega in gospodarskega vodstva USA na Centralno in Južno Arne riko pa je dr. Clepper.. Italija v vojni pripravlja Baje bo drevi le spregovoril Mussolini Obojestranske priprave v Afriki - Sovjetska zveza je dala Turčiji proste roke za vstop v vojno na strani zaveznikov RIM, 10. junija. Ass. Press. Po najnovejših informacijah, bo Mussolini ie govoril, in sicer drevi. Kakšnega značaja bo njegov govor, ni znano. Dočhn menijo eni, da bo stavil zaveznikom ultimativno zahtevo za izpolnitev italijanskih zahtev trdijo drugi, da bo stavil celo tudi mirovni predlog v imenu Nemčije in Italije. Pozvana naj bi bila posebno Francija, da sklene z Nemčijo separatni mir. V nasp rctnem primeru bo takoj vstopila v vojno tudi Italija. Tretji pa pričakujejo, da bo Mussolini drevi že sporočil vstop Italije v vojno. Vojne priprave se nadaljujejo z največjo naglico. Italija je dejansko na znotraj že v vojnem stanju. Včeraj je bil prekinjen tudi ves železniški promet s Francijo. V Vatikanu se prav tako naglo pripravljajo na vojno s tem, da so pomnožili straže in pospešili kopanje skri vališč pred bombnimi napadi. Šele v drugi fazi vojne? RIM, 10. junija. Stefani. Včeraj je imel glavni urednik lista »II Telegrafo«, An-saldo, svoj običajni nedeljski nagovor na italijansko vojsko. Glavne misli so: Odpor francoske vojne sile se lomi pod silnimi udarci nemške vojne sile. Pričakovati je v kratkem, da bo fronta predrta in da se bodo morali Francozi umakniti ne samo na Marno, ampak tudi celo za Pariz na Loiro. Dejstvo je, da so Francozi prepuščeni sami sebi, in vse govoričenje angleških listov o angleški pomoči ni drugega, kakor golo govoričenje. Vse to pa je komaj prva faza sedanje vojne. Ta faza bo izpolnjena verjetno še z zelo trdimi boji, vendar to nič ne spremen na dejstvu, da je ta faza leprelodij v drugo glavno fazo te vojne. Z vojaškim porazum Francije bo prva faza zaključena, nakar se začne druga in glavna faza: generalni napad na Anglijo. Angleški imperij je mogočen In njegova sila je še nedotaknjena. Bo to strašna borba, predno bo mogoče tako silo zrušiti. In sedaj čutim skozi eter, da me vprašujete: In mi? Potrpljenje, vojaki! Tudi za nas pride čas. Ml bomo vstopili v vojno, ko se začne ta druga faza! Naš čas bo tedaj, ko bo treba zrušiti Anglijo. To pa zaradi tega, da osvobodimo Sredozemlje za nas od neznosnega gospodarstva angleške plutokracije, člje gospodstvo je trajalo že nekoliko predolgo. In tedaj bo nastala borba, v teku katere bodo vaše matere in zaročenke prav tako ponosne na vas, kakor so sedaj ponosne nemške matere in zaročenke na nemškega vojaka. Kdor zna gledati, ta tudi ve, kaj pomeni imenovanje generala de Bona, kar tiče začetka našega udarca. pa bo izvršen v Afriki.« Vendar pa je treba ugotoviti, da se pojavlja v Italiji že vznemirjenost zaradi položaja italijanske Vzhodne Afrike, posebno zaradi incidentov, ki se vedno bolj množe na mejah in zaradi zbiranja vedno večjih zavezniških čet v Keniji in drugod. Zatrjuje se dalje, da se v Keniji zbira večje število Abesin-cev, ki bodo tako priključeni angleški vojski, ki bo imela nalog vdreti v Abe- Turčiji zavarovan hrbet sinijo. Ni izključeno tudi, da bo abesinske čete vodil sam cesar Haile Selasia. Abe-sinci se zbirajo tudi v Sudanu. LONDON, 10. junija. Razpravljajoč o verjetnosti skorajšnjega oboroženega nastopa Italije, izražajo angleški listi trdno prepričanje, da so ukrepi, ki so jih zavez niki storili, za ta primer tako, da ne bodo mogoča presenečenja. CARIGRAD, 10. junija. Exchange Te-legr. V zadnjem trenutku je nastal velik prevrat v odnošajih med Turčijo in Sovjetsko zvezo. Ugotoviti je mogoče, da je dosežen med Ankaro in Moskvo sporazum, po katerem je zavarovan hrbet Turčije za primer vstopa v vojno po pričetku italijanske akcije. Iz izjav turških državnikov je dalje mogoče sklepati, da bo Turčija v polni meri izvršila svojo dolžnost naproti zaveznikom. Italija odklanja posredovanje RIM, 10. junija. Ass. Press. Italijanski listi odločno zavračajo vse vesti o kakih razgovorih med Italijo in Ameriko zaradi preprečitve vstopa Italije v vojno in pravijo, da Italija ne sprejema b ne bo nikoli sprejemala nobenih nasvetov ali in tervencij, ker je njena odločitev le njena lastna zadeva, ki se nikogar drugega ne tiče. Ta odločitev je že storjena in je ni več mogoče spremeniti. V zvezi s tem je pričel italijanski tisk tudi že kampanjo proti Zedinjenim državam, ki jih napada zaradi njihovega podpiranja zaveznikov. NOVA PONUDBA ZAVEZNIKOV RIM, 10. junija. Stefani. Ministrski pred sednik Mussolini je prejel novo ponudbo zavezniških vlad o ureditvi nadzorstva nad tihotapskim blagom. MEDSEBOJNE GROŽNJE RIM, 10. junija. Ass. Press. Med angleškim in italijanskim tiskom se je pričela celo že polemika o vprašanjih bombardiranja Italije iz zraka. Na neki dopis v londonskem »Daily Mailu«, v katerem je izraženo mnenje, da bi bilo treba takoj po vstopu Italije v vojno bombardirati iz zraka poleg drugih italijanskih mest tudi Rim, pravi »II Giornak d’ Italia«, da se Italija te grožnje ni ustrašila, da pa bi v tem primeru italijansko letalstvo takoj v še večji meri napadlo in bombardiralo London. SOVJETSKO MNENJE LONDON, 10. junija. Reuter. Tudi sinoči je kazal ruski radio nezmanjšano zanimanje za vprašanje vstopa Italije v vojno. Npovedovalec je dejal, da kažejo najnovejši dogodki na to, da Italija glede tega vprašanja nadaljuje svojo igro. Italija bo določila svoje stališče šele tedaj, ko bo že popolnoma jasno, komu se bo Gibanje ob mejah Abesinije PARIZ, 10. junija. United Press. »III krajšem času dan ukaz za vojaški na-Popolo d’ Italia« piše, »da bo že v naj-1 stop Italije, prvi udarec proti zaveznikom Nov letalski napad na Berlin Angleži, Francozi in Nemci poročajo o velikih bojnih akcijah letalstva na fronti in v zaledju LONDON, 10. jun. Reuter. Več eskadri ljam francoskih hidroplanov je uspelo v v Petek ponoči doseči Berlin in bombar. dirati tvornice vojne industrije v berlinskih predmestjih. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 10. jun. Reuter. Letalsko mi-nistrskvo sinoči objavlja: Včerajšnjo noč -so naši bombniki bombardirali bencinska skladišča v Gentu. Uspeh je bil tolikšen, da so sledeče eskadrilje dovršile bombardiranje v svitu požara, ki ga je zanetila prva eskadrilja. Nadalje so naši bombni, k bombard rali Essen, Diiren, Neukirchen, ter Eindooven na Holandskem, dalje leta. lišče v Amiensu ter Abbevlleu, ter zbirališča čet v Ardennih. Vsa letala so se ne. poškodovana vrnia. Naši lovci so bili ves dan aktivni. 8 Huuricanov je napadlo 20 Messerschmittov, ki so jih opremljali Hein keli od katerih so sestrelili 6 Heinkela in 1 Messerschmitt. Izgubili smo 2 letala. Naša borbena letala so uspešno napadala kolone motoriziranih oddelkov ter rušila mostove, železnice in ceste. LONDON, 10. jun. Reuter. Angleška letala uspešno nadaljujejo svoje polete v nemško zaledje m so uničilo že vrsto sovražnih zalog bencina. Tudi v Gantu in Valenciennesu pričajo večdnevni ogromni požari o uničenju velikih zalog goriva. V rani zori so najtežji angleški bombniki leteli nad severno Francijo ter uničili sovražniku mostove, ceste, predore in dtu-ge nujne naprave za reden dovoz na fronto. LONDON, 10. jun. Havas. Angleška letala so uničila velike transporte nemških sovražn:h čet v zaledju in vrgla v zrak veliko skladišče sovražne municlje v Ab-bevilleu. FRANCOSKO POROČILO PARIZ, 10. junija. Francosko letalsko ministrstvo sinoči objavlja: Naše letalstvo je tekom dneva in noči nadaljevalo uspešno sodelovanje s kopnenimi silami. Razrušilo je komunikacije ter uničilo sovražne oklopne kolone. Bombardiralo je zlasti sovražinka pri Laonu, Hanu, Peronnu in SL Quentinu. Pri tem je odložilo 30 ton bomb. Z bombami in ognjem iz strojnic je obsipalo sovražne kolone ter jih razprši- la. Našim lovcem in protiletalskim topovom je uspelo sestreliti večje število sovražnih letal, vendar podrobno število še ni znano. ,»kw NEMŠKO POROČILO KASSEL, 10. juniija. DNB. Na'd mestom je letelo sovražno letalo in odvrglo pri Nieder Welmarju več bomb. Zažigail-na bomba je padla na neko privatno stavbo, ostale niso napravile škode, človeških žrtev ni bilo. Vsa Amerika za pomoč zaveznikom LONDON, 1. junija. Exchange Tele-grapb. Po poročilih iz Amerike so Zedinjene države dejansko že prešle iz nevtralnosti v položaj nevojskujoče se države. Pošiljanje orožja, posebno letal, se neprenehoma nadaljuje. Vse kaže, da bodo poslana zaveznikom tudi letala, ki so jih naročila v Ameriki nevtralne države, posebno švedska. Tudi »New York Times« razpravljajo o ogromni spremembi, ki je nastala v javnem mnenju Zedinjenih držav, in pravijo: Sedaj ve že ves svet, da gledamo v oči revoluciji, ki se po svojem obsegu, po svoji silovitosti in po svojih ciljih ne da primerjati z nobeno drugo revolucijo v dosedanji zgodovini. V nobeni državi na svetu ni v teku zadnjih mesecev, posebno pa zadnjega meseca, nastala taka ogromna sprememba v javnem mnenju, kakor v Ameriki. Ameriško ljudstvo ju doumelo, da ne more biti govora ne o varnosti ne o miru na svetu, dokler vlada kaos revolucije. >New York Herald Tribune« pa pravi, da mora biti v sedanjih časih v Beli hiši človek ljudstva, ne pa kakšen vizionar. Zahvaljen bodi Bog, Roosevelt se je nazadnje le odločil za akcijo! Vsa država odobrava njegovo odločnost in podprta ga bo po vseh svojih močeh, da se nudi zaveznikom pomoč brez vseh ozirov na formalna vprašanja nevtralnosti. Nosilec Idtal ..Glorius" potopljen BERLIN, 10. junija. Ass. Press. Angleški nosilec letal Glorius, ki je veljal 20,000.000 dolarjev in ki je imel posadko 1200 mož, je bil po nemških poročilih potopljen od 2 nemških linijskih ladij »Gneisenau« in »Scharnhorsl« v soboto srlma »Courageousa«, ki so ga Nem d potopili lani septembra. Prav tako trde Nemci, da so potopili enega rušilca ter 21.000 tonsko transportno ladjo »Orama« in tankovsko ladjo za olje. LONDON, 10. junija. Reuter. Britanska zmaga nasmehnila v teku velike »bitke za Francijo«. Italijansko postopanje ni torej nič drugega kakor bluf. Anglija in Francija sta ponovno izrazili pripravljenost za mirno rešitev spora z Italijo. Toda doslej Italija ni pokazala želje, da bi te pondube poslušala. ZA NICO MILAN, 10. jun. Stefani. V fašističnem domu je pred veliko množico poslušalcev govoril državni podtajnik za kooperacije Amicuci in poudaril velike zgodovinske, patriotične m duhovne zveze Nice z Itak jo. Na duceja je naslovil v imenu Italije apel, da to zibelko gariboldin-skega gibanja priključi Italiji. HUMORISTIČNI LEPAKI RIM, 10. junija. Ass. Press. Davi so se pojavili po zidovih značilni lepaki, ki vsebujejo vabilo na poroko hnepriahie Nemčije z iperialno Italijo, ki bo junija v Parizu. Poročni gostje bodo hixenburška princesa, poljski vojvoda, grofica norveška, markiza holandska itd. Medeni mesec bosta ženin in nevesta preživela v Londonu, nakar pojdeta na ženitovanjsko potovanje v Gibraltar, Suez, Džibirti, Korziko, Nico, Savojo, Tunizijo in Malto. admiralrteta javlja, da je v soboto prišlo v Severnem niorju do kontakta med bri* tanskrm in nemškim brodovjem. Dokl©? ne prispejo podrobnejše vesti ni mogoč« dati natančnejših objav. O nosilcu letal v komunikeju ni nikake omembe. Norveška kapitulirala? STOCKHOLM, 10. jun. DNB. Norveški zunanji minister Koht je preko radijske postaje v Tromso javil, da je norveški parlament 9. junija sklenil ustaviti sovraž nosti. Parlament je prav tako sklenil, da se norveški kralj in vlada umakneta iz države. STOCKHOLM, 10. jun. DNB. V sklep« parlamenta je bilo, da tudi vrhovni povelj nik norveške vojske, genbral Ruge zaPa' sti državo. Ruge je pa odplonii, da bi **' pustil deželo n j začel pogajanja z nem* škim poveljnikom čet na Norveškem. Drevi govori Roosvel* VVASHINGTON, 10. jun. Reuter. Drev* ob 23.15 po Greenwichu bo govoril Roosevelt po radiu. Govor bodo prena^jf vse postaje v več jezikih. Zadnje dniJr bil v prezidentovi držbl tudi Aleksander Cirke, ameriški poslanik v Berlinu, ki Je prinesel Roosev^tu važna porožiča. ITALIJANSKI PARNIK ZADRŽAN PANAMA CITY, 10. junija. Amerls^ oblasti so izdala obsežne varnostne ukf pe napratn italijanskemu prekoceans mu parniku »Conte Biancamno«, o kat -rem se je pojavil sum, da bi mogel . trojanski kon.j Dovolili mu niso, da bi pristal ob pomolu, marveč se je nto usidrati 2 milji izven pristanišča. Pan ski listi trde, da ni slučaj, da je ta I , prav sedaj poskušala zapluti v Panam prekop. Movce iefa na Kobanskem potrebna pomoči Mčjaška planina Kobansko, je v suhih letih našega gospodarstva izgubila mnogo svoje zlate gospodarske osnove — gozda in lesa. Ponekod' niso več sekali, prav strigli so planino. Popustljivost, in mogoče prevelika obzirnost je vzrok velikih golili lis na planini. Planina je osirotela, zemlja je izgubila svoje drevo, voda je zagospodarila! Danes posledice trpita enako planinec, ko voda ruši zemljo, in po Ijanec, ko ob vsakem pljusku trepeta pred povodnijo. Sedanji čas nudi redkemu potniku križem po Kobanskem žalostno sliko gozdnega gospodarskega življenja. Neverjetno, a resnično je, da se seka les debeline . telefonskih drogov. Kobanski gozdi, posebno v vzhodni polovici so tako burni, da je že tukaj čas, ko ne bo nič več -kmalu za poseko ali redčenje. Zaščito bo dobil naš gozd takrat, ko bo opoldanski zvon mu klenkal »pozno smo se nate spomnili«. Brez dovoljenja logarja ne sme v bodoče pasti nobeno drevo! Gozd ni samo last posestnika, to je lastnina vsega našega naroda. S prav nekim občudovanjem' gledamo danes lesenega orjaka, srednje debeline 30 cm, ko ga koleselj vozi po naši dolinski cesti. Pred leti je bilo to nekaj običajnega, sedaj redkost Nekaj orjakov črnega lesa raste še v gozdovih kobanskih posestnikov, čijih srca so ohranila ljubezen do lasti svojega roda ter niso ista napoljnena s pojmovanjem samo hipnih materialnih dobrin. Ni mnogo takih, ki bi razumeli klic naše prirode »ne ropajte življenja naši sušnici«. V mračni dobi sedanje negotovosti opažamo nekaj, kar da posebno značilnost trenutnemu času. Kljub temu, da je le malo lesnega blaga, in ima poslednji imetek gozda prav vabljive cene, mora lesni posredovalec imeti ponekod prav poseben dar govora, (Ja se posreči trgovina. Naravni kapital kaže svojo istinito vrednost. Marsikateri je odložil morilno sekiro, in prav cene v porastu čuvajo življenje gozda. V trezni presoji' niso redki oni, ki obujajo pravično kesanje radi prevelikega sekanja v minuli dobi. Drugače je tam, kjer je številna rodbina m pri hiši še starejši rod. V začetku gospodarjenja je bilo nujno misliti na prirastek delovne domače sile. Ako postanejo roke za vsako delo dovolj no krepke, je delo hitro izvršeno, preostaja delovne moči. Skopa planinska zemlja ne nudi dovolj kruha močni rodbini, zato mora nekdo z grude v mestne tovarne. Le eno rod bino more prehraniti dom, ostalo mora oditi, tu ne pomaga lepa romantična beseda o lepoti podeželja in njega zdravega dela, resnica je. Stalen kruh in delo vodi korak življenja našega gorjanca. V pomanjkanju, ko ljudje iščejo okoli hišnih oglov zasilnega dela, mora za potrebe želodca pasti poslednje drevo, to je zahteva življenja. Posledice so vidne na deželi. Družine imajo vedno manjši prirastek, s tem se vidno manjša življenjska sila našega naroda. Kobanec pojde rad v mestne tovarne, skromen zaslužek je še vedno mnogo boljši od zaslužka hlapca na deželi, misli tudi lahko na zgraditev lastne družinske sreče. In še nekaj, v mestu ima zdravnika, zdravila, bolnišnice, dočim je doma v planini prav razkošnost ali luksus poklicati in imeti v daljši bolezni skrbno zdravniško nego. Bridiko je slišati, da naš Kobanec živi in umre kakor njegovi predniki v davnini. Naša meja je potrebna pomoči, treba bo mejaša poučiti v umnem gospodarstvu in gozdarstvu. Končno napraviti smotrn načrt javnih del za več let naprej, preskrbeti denar ter ga izvršiti. Malemu človeku bo preskrbljen zaslužek, izvršeno delo bo koristilo naprednemu gospodarstvu. Hardečan. ana Tekmovanje pevcev in pevk v ljubljanski operi K razpisu tekmovanja pevcev in pevk, h kateremu se lahko priglasi vsak, ki ima lep. glas in namen posvetiti se gledališču, objavljamo še sledeče zanimive podrobnosti: Kakor je biio že objavljeno, gre za to, spoznajo gledališki strokovnjaki lepe jMasove in jih obdrže v evidenci oziroma ■jim dajo vzpodbudo za ndaljni študij. To tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kaikr-šniiii koli pevskih oziroma cerkvenih zborih. Ker je zanimanje za to tekmo veliko in so sc pričeli pevci že proglašati, sporoča uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da zadostujeta za udeležbo pri tekmi dve. pesmi, ki ju bo moral tekmovalec zapeti. Spremljava bo s klavirjem. •Pesmi sta lahko narodni ali kompozicije kakega našega slovenskega ali tujega skladatelja, lahko pa tudi operni ariji ali eno in drugo. Podeželskim pevcem bodo vodje zborov ali organisti lahko svetovali prikladne skladbe. Opozarjamo, da bo pevska tekma v Operi dne 23. t. m. ob 20. uri zvečer in da bo javna prireditev, pristopna občinstvu. Tekmovalci naj se javijo isti dan dopoldne ob 11. uri, tisti, ki pa pridejo šele s kasnejšim vlakom v Ljubljano, pa ob 17. uri popoldne v Operi, kjer bodo morali pred nastopom na pevsko preizkušnjo. Posetino razsodišče, sestavljeno iz strokovnjakov, bo razsodilo, kateri pevec ima najlepši glas in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela uprava gledališča studijsko podporo in mu omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubljani. c Po čl. 3. zakona o zaščiti države so bili pred okrožnim sodiščem v Celju obsojeni 26 letni vojaški godbenik Gabrijel Oven iz Ljubljane na 5 let robijo in izgubo častnih pravic za dobo treh iet, 39 letni Lovrenc Spanžl iz Pesjega pri Velenju na 3 leta robije, 19 letni posestnik Vekoslav Flegar iz Tucencev pri Rogaški Slatini na 2 leti in 4 mesece robije. c Preprečen požar. V Zavod ni 53 sc je v soboto zjutraj vnela v podstrešnem stanovanju Mihaela Cmok z žagovino napolnjena stena, skozi katero gre ccv štedilnika. Tlelo je ocividno že celo noč. Domači so ogenj pogasili in preprečili večji požar. Zgorel je en del stene. Gasilcem ni bilo treba stopili v akcijo. c Prve domače češpje so se pojavila na celjskem trgu. Dobijo se po -1—5 din liter. c V Voglajno je skočila za Ravnikarjevim skladiščem v Zavodni v samomorilnem namenu v soboto 70 letna zasebnica Ivana S., stanujoča Cesta na grad. Neki cinkarniški delavec je šel ravno mimo. .Skočil je za obupanko in jo potegnil iz vode. Dva stražnika sla jo potem odvedla domov. V obupno dejanje jo je gnala živčna bolezen. a Mesini muzej v Turjaški palači, ki je edini muzej stanovanjske kulture v državi in ima dolg niz popolnoma urejenih sob iz raznih dob in slogov, od gotike pa do pol preteklega časa, prav tako pa veliko zbirko starin ljubljanskega mesta, je bil doslej poleti brez! vstopnine odprt vsako nedeljo in praznik. Zaradi vpoklicev osebja in zaradi minimalnega tujskega prometa bo odslej mestni muzej ob nedeljah in praznikih zaprt, zato bo pa brez vstopnine odprt vsako soboto od 10.—12. ure. Že doslej Ljubljančani ob nedeljah niso obiskovali lega velezanimivega in predvsem za obrtnike poučnega muzeja, ker ]>raznike nač izkoriščajo za oddih in izlete. Zato bodo Ljubljančani gotovo pozdravili, da bo muzej odprt za brezplačen obisk ob sobotah dopoldne, pri tem pa še opozarjamo, da imajo vse šole }n skupine itak Uidi vsak delavnik prost vslop, če obisk naznanijo o pravem času. a Zaradi beraške nadlege je veliko pritožb. Res je, da v mesto prihaja čedalje več starih in mladih beračev, in da so proti njim vse ankete in najrazličnejši ukrepi ostali zaman. Resnica je, da berači izkoriščajo razne mestne in druge socialne ustanove in najbolj nesramni postajajo zvečer, ko so svoj dnevni „zaslužek“ pustili v raznih žganjamali. Mestni socialni urad pač najbolje ve, kako je z berači v našem mestu, zato so bili pa Ljubljančani že večkrat opozorjeni, naj dosledno slehernega berača odpravijo izpred svojih vrat brez miloščine in ga pošljejo na socialni urad ali pa v kuhinjo za najbed-nejše v stari cukrarni. Ce je pa berač nesramen, naj bo brez miloščine in brez milosti lakoj izročen policiji. Mestna občina ne bo več podpirala delamržnih postopačev, temveč samo resnične reveže, ki pokažejo voljo za delo. Vsi onemogli in bolni reveži so pa v Ljubljani dobro preskrbljeni tel- jim ni treba beračiti. Ceffe Šolski nastopi gojencev Glasbene matice so se pričeli v četrtek. Na prvem večeru so nastopili gojenci nižje slopu ju iz violinskih sol gg. ravnatelja Karla Sancina in ■ Dušapu Sancina ter Klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, Ljudmile Božičeve, Mar-ženke, Plzak-Sancinovo in g. Dušana Sancina. Gojenci so pokazali, da so deležni . sistematičnega in temeljitega pouka na zavodu. — V petek zvečer so nastopili gojenci in gojenke srednje stopnje prej omenjenih violinskih in klavirskih šol. Nastopajoči so pokazali splidno znanje in dobro tehniko. Večer pa je bil tudi posvečen ‘zborovskemu pclju. Mladinski pevski zbor jo pod vodstvom g. Cirila Preglja zapel 10 pesmi in sicer 7 Pregljevih, 2 Mirkovi in rusko narodno ,,Zvonček". Lpp je bil solistični nastop dveh deklic. Mladi pevci so pesmice zapeli lepo in z občutjem in so bili s pevovodjem deležni priznanja in navdušenih aplavzov. — V soboto so zopet nastopili gojenci srednje stopnje violinskih in klavirskih šol. ~ V četrtek, 13. t. m., bo zadnji večer. To bo večer komorne glasbe. Nastopili bodo instrumentalisti, solopevci in solisti ob spremljanju orkestra. Večer bo obenem proslava 20 letnice obstoja Glasbene Matice v Celju. c Sprejemni izpili mu drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami bodo 25. in 2i). junija. Dne 25. junija naj pridejo k izpitu po možnosti učenci, ki se nameravajo vpisati v klasične vzporednice. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovauo z 10 din, je predložili do 23. junija. Priložili je rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K sprejemnemu izpitu bodo pripuščeni letniki od 1927 do 1930. e Koncert Celjskega pevskega društva. Drevi ob 20.30 priredi CPD v mali dvorani Celjskega doma v proslavo 80 letnice od- ličnega slovenskega skladatelja žalskega rojaka Rista Savina koncert njegovih skladb. Poleg pevskega zbora nastopijo še pianist in skladatelj, g. Pavel Šivic, docpnL (i ? a s -bone akademije v Ljubljani, sopranistka gdč, Marija Tiranova in tenorist g. Andrej Jarc tudi oba iz Ljubljane. Koncert 1«> po pestrosti in kvalitetni izvedbi nudil velik užitek. Zato drevi vsi h koncertu. c Nesrečni padee. 110 letni kočar Jože. Artič iz Dobovca pri Rogatcu je v gozdu pri delu pade) -1 metre globoko in si zlomil desuo roko v ramenu. Ptui p Strela uničila hišo. V sobolo so pridrveli nad Ilaloze temni oblaki. Nastalo je silovito neurje z grmenjem. Tudi pogubna strela ni izostala. Udarila je v Bel-šakovo domačijo na Vel. Okiču pri Sv. Andražu. Uničujoči element je naglo upepelil celo poslopje. p Sprejemni izpiti na gimnaziji bodo v ponedeljek, 24. junija. Prošnje, kolekova-nc z 10 din, katerim je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli je vložili pri ravnateljstvu do zaključno 23. 1. m. Sprejemajo se le učenci (nke) rojeni(e) v letih 1927, 1928, 1929 in 1630. p iz hrzoturnirja. Na zadnjem brzoLur-nirju ptujskega šahovskega kluba je zasedel prvo mesto g. Širec in nepričakovano je tokrat stopil na zadnje meslo g. Petek. p Živahna nedelja. Včerajšnji sončni dan je zvabil v prirodo vso kar sc more gibali. Neugnana mladina je pohitela na .kolesih tudi v oddaljene kraje. Tako so si nekateri ogledali znamenitosti gradu Trakovčana in mičnost Irakovčanskega jezera sredi smrekovih gozdov. Obramba proti napadom ?x zraka Živimo v času, ko se je treba brigati zoper učinke letalskih napadov tudi v zaledju prave vojne fronte, da zaščitimo svoje življenje in imovino. Nova vojna taktika, gre namreč za tem,^ da je treba nasprotnika prijeti ne le na bojišču, ampak tudi v zaledju ter streti njegovo materialno in moralno silo (totalna vojna). Letalstvo je postalo, kakor vidimo danes, najvažnejši in odločilni činitelj v bojnem konfliktu dveh držav. Zato je raztegnjena vojaška obramba daleč preko bojišča, kot dopolnilo te obrambe pa je bilo potrebno ustvariti še zaščito zoper posledice letalskih napadov na civilne naprave, objekte in važne kraje, to je civilno zaščito. Ker se ob letalskih napadih uporabljajo razstrelne in vžigalne bombe, v danem primeri; tudi bojni strupi in plini, so civilni zaščitni ukrepi zoper posledice takih napadov mnogostranski.»Da se v stvari nudiio interesi rani krogom vsa potrebna navodila v pre- gledni in poljudni obliki, je kr. banska uprava izdala in založila 200 strani obsegajočo knjigo »Protiletalska zaščita«. V člankih se obravnavajo prvič v slovenski knjigi vse panoge protiletalske zaščite na sistematski način ter v skladu z zakonitimi predpisi. Knjiga je potrebna zlasti hišnim gospodar-jeiji, uradom, zavodom in društvom. Dobi se pri Banovinski zalogi šolskih knjig po ceni 25 din (za urade in društva po ceni 20 din) v knjigarnah pa po 25 din. OPOZORILO UVOZNIKOM IZ PREKMOR-SKIH DEŽEL Odbor za uvoz pri Narodni banki opozarja vse uvoznike, ki uvažajo surovine iz prek-morskih dežel, da moralo za uvoz one količine blaga,_ ki ga mislijo nabaviti v prek-morskih državah, v svrho kritja svojih potreb v 3. tromesečju (1. julij do 30. september), vložiti prošr.je za dovoljenje uvoza na naslov Odbora za uvoz pri devizni direkciji Narodne banke najkasneje do 5. junija na predpisanih formularih. Zaprosijo naj samo uvoz onih količin, ki jih bodo res lahko tudi 30. septembra uvozili, ker s tem dnem izgubi dovoljenje svojo veljavnost. Odbor bo izdajal dovoljenja za uvoz v okviru sredstev, ki so mu na razpolago. Za uvozno dovoljenje je treba zaprositi pri sledečih surovinah: surovi bombaž, bombažna prediva, volna, volnena prediva, lan, lanena prediva, juta, jutina prediva, vreče iz jute, kavčuk, avtomobilske gume, ekstrakti za kože, fosfati, soliter, sodin nitrat, loj, kopra kokosovo in ribje olje, kositer, beli lim, surovi nikelj, nikeljnasti proizvodi, kakao v zrnu, kakaovo maslo, riž, surova kava, surova plutovina, sisal-manila, težke kože, antracit, koks, težka in lahka katranska olja, mazilnn olja, parafin, umetne barve, oljnata semena: ricinusovo in laneno, surova nafta, bencin, petrolej, platina, staro železo. Tvrdke, ki bi zamudile predpisani termin za vložitev prošnje, se s tem izpostavljajo nevarnost, da se njihove prošnje ne bodo vzele v poštev ob priliki razdelitve kontingentov za uvoz blaga v letošnjem 3. četrtletju. LETOŠNJI ŽITNI PRIDELEK V splošnem kažejo letos oziminl po* sevki povoljno, a po nekaterih krajih zelo slabo. Temu je najveeji vzrok letošnja zima vsled dolgo ležečega snega in hudega mraza. V tern oziru sta trpela najhujše posledice pozebe rž in ječmen. Ponekod sta bili ti dve kulturi uničeni 50 in celo 70%, kar je vsekakor za revnejše posestnike in viničarja občuten udarec. jh. n Nagrade za nojlepše negovano deeo je razdelilo v Beogradu Materinsko društvo onim materam, ki vzgajajo otroke pod nadzorstvom tega društva. Nagrade so pri* spevali Nj. Vel. kraljica Marija eno po 1000 din in dve po 500 din. ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje tri v znesku 800, 500 in 300 din, glavni odbor RK 300 ter uredništva beograjskih dnevnikov v zneskih po 500 do 1000 din. Ne pozabi naročnine! Povečajte pridelovanje Eanu in konopel' Stalno naraščanje cen bombažnemu blagu vzbuja zlasti med našim revnim po deželskim ljudstvom, ki je pri dohodkih in zaslužku razmeroma najbolj prikrajšano, resno zaskrbljenost, kako bodo zmagovali izdatke zlasti tudi za potrebno obleko, ko jo bolj in bolj podražujejoi Treba je resno razmišljati o možnosti nadomestila današnjega industrijskega bombažnega blaga z blagom iz domače preje, odn. iz domačega platna. Lan in konoplja bi naj zopet zavzela v našem kmetskem gospodarstvu prvenstveno mesto, kot je bilo to nekdaj, ko , je bila industrija še malo razvita. Pridelovanje omenjenih rastlin bi posebno v današnjih težkih razmerah olajšalo in pocenilo nabavo dobre, trpežne obleke, poleg te koristi pa bi tudi lepota noše delovnega človeka samo pridobila. Veliko kvarnih pojavov je še opažati zlasti med našo podeželsko mladino, ki v mnogih pri- merili noče v »modi« nič zaostajati za mestno. Nečimernost v obleki je velika napaka, obenem naše občutno gospodarsko breme. Tudi tu je treba več štedljivostl. Časi so preresni. Na čisto negotovo bodočnost moramo bolj misliti ko kdaj prej! Po naših poljih pa naj zopet. zacvete modri lan in se razbohoti zelena konoplja! Stare, že opuščene sušilnice je treba urediti. Predice s ko- lovrati in tkalci s svojimi statvami morajo zopet priti do prave veljave. Kupi belega domačega platna naj bodo ponos vsake napredne slovenske kmečke hiše! In naša obleka bo trpežnejša in predvsem cenejša, kot današnja malovredna industrijska, razen tega pa mnogo lepša po splošni oceni ljudi, ki imajo kaj smisla za resnično lepoto noše iz domačega platna. jh. Maribor Veličastna sokolska akademija V soboto zvečer je bila v Sokolskem domu veličastna sokolska akademija, ki je bik prirejena namesto zletnih svečanosti. Veliko dvorano so do zadnjega kotička zasedli prijatelji Sokolstva, ki so od točke do točke vedno bolj navdušeno pozdravljali nastopajoče sokolske vrste in jim pritrjevali. Vse edinice, od matičnega Sokola, nadalje Sokola I. in II., Ptuja ter Slovenjgradca pa do vojakov-dijakov, ki so zaključili pester program akademije, so bili deležni spontanih manifestacij. Med občinstvom smo opazili zastopnike vseh stanov v Mariboru, pred staviiiike uradov in javnih ustanov. Zelo častno je bila zastopana naša vojska z častniškim zborom, kateremu na čelu je bil zastopnik generala g. polkovnik Kile r. Vojska in Sokolstvu je prirejalo občinstvo dolgotrajne ovacije, ki so se zlile v prelepo manifestacijo. Bojne tekme Mariborske sokolske iupe Ker je iz znanih razlogov morala župa svoj zlet preložiti na poznejši čas, je priredila na dan, ko bi se moral vršiti zlet bojne tekme, ki so nad vse pričakovanje dobro uspele, posebno, ako pomislimo, da je mnogo bratov na orožnih vajah. Razvanjsko strelišče in bližnja okolica sta oživele, od strani so prihajale skupine deloma peš, deloma z kolesi ostali z avto busi. Članice in ženski naraščaj sta se istočasno zbirala na letnem telovadišču Maribor - matica. Ob pol 10. uri je zbral posle vodeči župni podnačelnik Ciril Hočevar nad 400 članov in naraščajnikov v četne kolone in podal raport pri prireditvi navzočemu brig. generalu g. Goluboviču. Župni podstarosta br. Kranjc je pozdravil navzoče. Ob petju sokolskega pozdrava se je dvignila na drogu državna zastava. Po kratkih pojasnili so se pričele tekme, ki so se delile v bojne tekme in strelske. Bojne tekme so obsegale tek na 1000 m med tema pa so morale vrste premagati razne ovire. Drugi del so bile strelske tekme: Tekmovale so vrste z vojaško, malokalibersko in zra- čno puško. Rezultati, ki so jih vrste dosegle so bili zelo lepi. Tekmovalo je vsega 621 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati so sledeči: Bojne tekme: nastopilo je 90 vrst! Člani: I. mesto Ptuj in Ruše,' II. Guštanj, III. Mala Nedelja, članice: I. Maribor - matica, II. II. Maribor I., III. Ruše Naraščajniki: I. Maribor - matica, II. Studenci, III. Maribor III. Naraščajnice: Maribor - matica, .1 Maribor I., III. Maribor II. Pri strelskih tekmah je sodelovalo 79 vrst in mnogo posameznikov, skupno 304 tekmovalci. Rezultati z vojaško puško: Člani I. in- II. Maribor - matica, III. Tezno Članice: I. Ljutomer, II. Maribor -matica; Naraščajniki: I. Maribor I., II. Tezno, III. Ptuj. Malokaliberska puška: Člani I. in II. Sv. Lenart, III. Studenci. Naraščajniki: I. Studenci, II. Slov. Bistrica III. Ptuj. Z zračno puško: člani: I. Maribor - matica, II. Sv. Trojica, III. Ruše; članice I. in II. Sv. Trojica, III. Maribor - matica. Naraščajnice: I. Maribor - matica II. Ruše. III. Ljutomer. Zaradi sinčkove smrti skočila v Dravo Te dni smo poročali, da so pri Sv. Petni pri Mariboru našli truplo neznane utopljenke. Preiskava je sedaj dognala njeno identiteto in vzroke tragične smrti. Je to 36 letna posestniška hči Marija Oslovnikova iz Dravograda, ki je že dalje časa bolehala. Nedavno ji je umrl 6 letni sinček, ki ga je konj brcnil in ga smrtno poškodoval. Mati se je zaradi sinčkove smrti tako žalostila, da je še sama sklenila umreti. Vzela je sinčkovo srajčko, si jo zataknila v nedrije in skočila v Dravo, kjer je našla prostovoljni grob. ■ . Brezobzirnost hišnega gospodarfa Kakor že znano, se je v Studencih uredila tržnica, na katero so občani ponosni, dasiravno še ni vpeljana, kot bi morala biti. Tako je tudi dobra stran trga rodila slabo. Nekaterim najemnikom lokalov so se povišale najemnine zelo občutno in to z motivacijo, da se je sedaj njih delo in dohodki povišalo, ker je tržnica v neposredni bližini. Iz vsega tega se vidi brezobzirnost hišnega gospodarja, ki ne uvidi, da imajo razni najemniki lokalov celo manj posla, kakor prej in to zaradi današnjih kritičnih časov. Apelirali bi na merodajne, da se v tem pogledu za stvar zanimajo im preprečijo brezobzirno navijanje najemnin. Nove in črtane obrti Maja je bilo v Mariboru naslednje obrtno gibanje: Izdane so bile naslednje obrti: Vicman Antonija, branjarija, Aleksandrova cesta 71; Novak Franc, trg. z lesom na debelo in drobno, Jurčičeva 6; Sel Franc, kovač, Taborska 10; Jelen Marija, buffet, Meljska 63; Cizej Štefka, gostilna, Pristan št. 1; Cajnko Julijana, buffet, Radvanjska 5; Bogataj Josip, trg. s klobuki in pripadajočimi potrebščinami ter modnim in kožuhovinastim blagom na drobno, Gosposka 3; Franko Ludvik, gostilna, Aleksandrova 17; Kirbiš Josip, gostilna, Vetrinjska 3; Verbič Ivan, gostilna, Koroška 48; Gobec Marija, gostilna, Linhartova 13; Fužir Ivan, avtoizvošček, Gosposka ulica 13; Orešnik Luka, avtoizvošček, Ale Icsandrova 33; Klemenšek Franc, avtoizvošček, Stritarjeva 5; Zišt Konrad, mizar, Koroška 43; Gilih Erika, gostilna, Pobreška 40; Ošlak Ferdinand, trg. s parfumerijskimi predmeti potom avtomatov v kavarnah, Meljska c. 43; Ledvinka Danila, trg. z mešanim blagom na drobno, Koroška 26. — Črtane so bile: Ivančič Milka, kavarna, Meljska 12; Peršuh Katarin', trg. z bučnim oljem, Glavni trg (stojnica); Lepej Julijana, trg. z mešanim blagom, Kneza Koclja ulica 18; Reism Nabavite si še danes srečko državne razredne loterije v GRADU SREČE glavni kolekturi državne razredne loterije »PUTNIK«, Žrebanje III. razreda že 11. junija 1940, VoMiU Zmagi mariborskih klubov ISSK Maribor—CSK 4:2 (2:2) — Železničar—Kranj 3:2 (0:2) Včeraj popoldne sc je odigrala na sta-aionu SK Železničarja tekma med ISSK Mariborom in ČŠK. Za tekmo je vladalo jinn^>r?cr* ,zall*mailJa> saJ sc iL> zbralo okoli 000 gledalcev. Že od vsega počelka moramo poudarjati, da je tekma potekla v znamenju nediscipliniranosti gostov. Dokler je bila igra kolikor toliko odprla za goste, se je razvijala v mej ali dovoljenega, čim pa so domačini izkoristili nudeče prilike, so se gostje, ki so doslej uživali res simpatije mariborskega športnega občinstva, spuščali v stva-n> ki so vse prej kot športne. ISSK Maribor je bil brez dvoma bolj izenačena enajstorica, čeprav je nastopil z nekaterimi rezervami. Posebno sta se odlikovali krili, ki sta bili nosilci skoraj vseh akcij, prav posebno pa sla se trudila Javševec in Welle. V splošnem se laliko reče, da so vsi dobro rešili svojo nalogo. Po vrsti lepih akcij se je posrečilo Ogrizku, da je poslal žogo z glavo v mrežo. Kmalu se je gostom posrečilo, da so izenačili in celo zabili vodilni gol, toda že v naslednjih minutah je \Velle spet izenačil. S stanjem 2:2 se je končal prvi polčas. Po odmoru je Maribor ponovno prevzel iniciativo in pritiskal na gol ČSK, ker je napravil igralec CSK roko, je diktiral sodnik 11 melrovko. Žogo je poslal lepo v mrežo Wellc. Ko pa je radi prcgreška v kazenskem prostoru dal sodnik ponovno 11 meterko, so se gostje obnašali na nesportski način. Končno je VVelle še poslednjič stresel mrežo in postavil rezultat 4:2. Pri gostih se je opazila hitrost, s katero so izvedli napade. To pa je bilo tudi vse, kar so pokazali sportskega, čeprav tudi neke posamezne akcije niso za podcenjevati. To velja v prvi vrsti za branilca in half linijo. Sodil je sodnik Deržaj iz Ljubljane. V Kranju je gostoval včeraj S K Železničar in se srečal s tamošnjim SK Kranjem. V splošnem sta bili moštvi enakovredni. Tekma je bila živahna in je nudila nekaj lepih akcij. V prvi polovici je Kranj imel več od igre, saj je zabil tudi dva gola. V drugem polčasu je Železničar nadvladal in zabil tri gola in tako postavil stanje na 3:2 v svojo korist. Sodil je sodnik Ehrlich iz Ljubljane. Prihodnjo nedeljo bosta povratni tekmi. ISSK Maribor pojde v Čakovec, Železničar pa bo imel v gostih SK Kranj. Gradjanski1' še vedno vodi Hajduk — Ju- Gradjanski — Hašk 2:1 (1:0). — Katasrofalni poraz Slavije 6:0 (3:0). goslavija 1:1 (1:1). Po včerajšnjih tekmah za državno prvenstvo se še ni definitivno rešilo vprašanje bodočega državnega prvaka. Končno sliko bomo dobili šele po prihonii tekmi, ko se bodo srečali BSK — Hajduk in Gradjanski — Jh-goslavija. V Zagrebu sta se srečala vodeči in zadnji klub na tablici, t. j. Gradjanski in Hašk. Tokrat sta nastopila Glaser in V/olfl, toda poznala se jima je še blesura. Igra je kazala bolj prijateljski kot prvenstveni značaj. V 3. min. je Lešnik zabil vodilni gol. Do konca prvega polčasa je bila potem igra izenačena. V drugem polčasu je postala zopet ži- vahnejša in v 3. min. je Hašk izenačil. V 36. min je bilo doseženo končno stanje 2:1 za Gradjanskega. Sodil je madž. sodnik Pallesty. V Beogradu se je odigrala tekma med BSK in Slavijo, za katero je vladalo precejšnje zanimanje, saj je ta tekma bila odločilna za drugo mesto na tablici. Sarajevčani so s to tekmo izgubili vse izglede za prvaka. Po prvem golu je Slavija odpovedala na celi črti. Edino vratar je bil na mestu, toda katastrofa je bila neizbežna. S 6 goli je Slavija zapustila igrišče. Sodil je Madžar Antalics. Uspešna propaganda za beli spori Pomembna pobuda mariborskega športnika g. Masleka za pospeševanje igre v dvoje Včeraj se je na igriščih ISSK Maribora vršil letošnji prvi turnir, ki ga je omogočil znani mariborski športnik in športni mecen trgovec Franc Mastek z lepim darilom. Na vabilo ISSK Maribora se je odzvalo 12 igralcev, ki so nudili gledalcem mestoma res pravi športni užitek, saj so nastopili nekateri gostje celo iz Ptuja in Zagreba. Posebno zanimiv pa je poslal la turnir radi tega, ker so bile dvojice določene z žrebom. Največ izglcdov za zmago sta imeli dvojici Dernovšek—Kobi in Voglar—Krznar. Ker pa je dvojica Der-novšek—Kobi proti pričakovanju že v se-miiinalu v trdi borbi podlegla Jagodiču in Cepudru (1:6, 6:2, 7:o), ki sta preje ob- vladala Masteka in dr. Vakselja (1:6, 6:1, 6:4), sta izšla Voglar in Krznar po napetem iinahi z Jagodičem in Cepudrom (6:3, 9:7) kot zmagovalca turnirja. Posebno dramatična je bila borba med paroma Babič —Tobias in Korenčan—Pavlin, ki je končala z rezultatom (7:5, 6:1). Babič—Tobias pa sla knplu izpadla proti zmagovitemu paru Voglar—Krznar s 6:0 in 0:2. Turnir, ki je bil izredno lepo .obiskan, je pokazal, da si je ISSK Maribor vzgojil lepo število turnirskih igralcev, ki že danes štejejo med najboljše v naši ožji domovini. Kakor slišimo se bodo lake prireditve ponavljale, kar bo zanimanje za beli šport gotovo močno povzdignilo. Ustanovitev Slovenske športne sveže V petek je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Slov. športne zveze. Udeležili so se ga številni predstavniki športnih organizacij in klubov. Iz poročila je razvidno, da deluje danes v Sloveniji 4Ž0 športnih društev. Izdanih je bilo v 20 lednem delovanju okoli 30 milijonov din, ki so ponajveč iz zasebnih virov, dočim je državne subvencije bilo 1 in pol milijona din. Ker so Hrvati in Srbi združili vsled nove politične ureditve svoje športne zve- ze v zajednico, je tembolj važno, da dobi sedaj tildi slovenski šport svojega reprezentanta. SSZ bo oni faktor, ki bo v tesnem sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami skrbel za procvit športa v Sloveniji. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika alr. Ciril Pavlin, za podpredsednika dr. J. Kosti in dr. Stanko Lapajne, za tajnika I. Goreč in za blagajnika J. Gorjanc. Nadzorstvo F. Cvetko, Z. Švigelj in Malela. s Prvenstvene dirke ljubljanske koles, podzvezc bodo v nedeljo, 16. t. m. s Na gorskih motornih dirkah v Zagrebu je dosegel najboljši čas dneva Jerko Babič. s CSK in Gradjanski iz Čakovca so pristopili llrvatski nogometni zvezi. s Medmestna tekma juniorjev Zagreba in Varaždina se je končala v razmerju 3:2 za Zagreb. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 77 Vodoravno : Semiramis, Aral, vata, Riko, Avar, na, la, Jim, kit, ej, kad, jo, vas, mag, opore, pedal, emanacija, Karavelov, ona, Ant, Ra, Una, A. O. Navpično: Sarajevo, roke, Erinija, mana, mak, sopara, ilo, pena, starodaven, Ava, race, M v, Melila, Italija, Jona, Saratoga, avto. Has MSkik: jmmmsrnm^ m— meti oglasi » HIŠO velikim vrtom prodani Mi Ogrizek. Bohova 39.' v-pri Mariboru. 4245-11 CENE M Al. IM OGLASOM: V milih otlsslh i*ane vsaka beseda 50 par aalmanjia Pristojbina sa te ozlase le din 8— Dražbe preklici dopisovanja In tenltovanlskl oslasl din I.— oo besedi NalmanISi znesek za te oelase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvolno Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din t.— Znesek za male oglase se otačnje takol orl naročilu oziroma ea Je vposlatl v oismtj sknpa) z naročilom ali Da oo ooštnf ooložnicl na čekovni račun št. 11.409 Za vse olsmene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din — ur nim iimmibhi i—imb ........................................ i— - ----- - BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, sprejmem tako.i v stalno službo. Drljevič. Valva zorjeva 30. 4252-2 KihmIp SPRETNEA1U PLESKARJU nudim lep postranski zaslužek. Prednost imajo oni, ki lepo in čisto lakirajo, kavka-škl oreh imitira tvrdka sama. »Efka«, mizarstvo. Frančiškanska 12. 4251-2 iiUpUillu obleke, najnovejši modeli, nudi ugodno Lama, Jurčičeva ul. 4 SOBO šeparirano, oddam. Mesečno ou ain. KaavanjsKa c. 97s zraven tovarne svile. 4008-8 SOBO IŠČE OPREMLJENO SOBO zračno in sončno, tudi blizu avtobusne postaje, zunaj cen tra. išče miren zakonski par. Event. tudi s hrano. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Točen plačnik«. 4022-9 POSEST MALA HIŠICA v Nekrepovi ul. Maribor, s 3 sobami in pritiklinami se odda v najem- Vprašati: Studenci, Slomškova ul. 17. 4247-11 ITALIJANŠČINA NEMŠČINA, FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh Gregorčičeva 3, pritličje, des no nasproti realke- 4255-21 VOZILA Prodam lep skorai nov ŠPORTNI VOZIČEK Vprašati do 12. t- m. Radvanjska c. 8. 4249-22 ZENSKI KOTIČEK DAME, POZOR! Najboljšo trajno, takoj valo-vito ondulaciio z Mažek preparatom »India« prejmete od danes za 50 din v salonu Drlievič, Valvazorjeva 30 4253-18 ŠIRITE »VEČERNIK«! RAZNO LEPA ZEMLJA za vrtove se odda brezplačno- Vprašati' je v pisarni stavbenika Nassimbeni-____________________ 4151-28 Ugodno prodani lep Železni štedilnik mizne oblike, stroi za rezanje mesa, en tržni voziček (gare), letni športni moški plašč, letne modne hlače, telovnik In sandale. Koroška c. 63, spredaj. 4200-28 MODERNI VOZIČKI MLADI VOLČJAKI se oddajo brezplačno. Tomšičeva 4. 4250-24 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglas) po ceniku — Rokopisi se oe vračajo. — Uredništvo in upruvui Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67., — Poštni čekovni račun štev 11 409.