St. 30. V Trstu, v sredo 15. aprila 1885. Tečaj pnTMnon1 HiUlJN Uo J. ( Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko lEDINOSTt izhaja 2krat na teden vaako sredo Id sabat« o poludne. Oena ta vse lato je (» pld., aa polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gin. KO kr. — Pos&raezn* lt*vilke «e dobivajo nri onravniitvu in v trafikah * Trita po 0» kr., v Barloi in v Ajdovščini do O kr. — Saro&ntne. reklamacije in inaerate prejema Opraviiitva, via Torreata, »Nova tlakama*. »T s*—U f ■«».«_ Val dnvut ae poiiljajo Urednlitv* »vit Tarranta* »Nuova Tipogmfia vsak mora biti frank i ran. Rokopisi D^ez poaebne vrodnoatl ae ne vračajo. — Inieait (razne vrate naznanila in poslanice) ae zaraSunljo po popodbi - prav cen6; pri kratkih oplaalh z drobnimi črkami a« pkčuj« zh vaako besedo 2 kr Prebivalstvo na Primorskem. (Dalje.) O Trstu piše baron CziJrnig, da je bil rimski municipij in da so tukaj uže v starih časih stanovali Rimljani. O tem ni dvoma, saj se je romanski element v mestu Trstu do denes ohranil ter je bil vedno glavni element tega mesta, mestno zastopstvo je v starih časih posluževalo latinskega, kesneje italijanskega jezika. Ali pomisliti je treba, da je imel Trst S« 1. 1812. le 20.633 prebivalcov, hitri naraščaj mesta pa ni pripisovati le množitvi domačega prebivalstva, nego Večidel naseljevanju različnega ljudstva iz raznih dežel Avstrije in nekoliko tudi tujcev. Prebivalstvo, ki se je v 50. zadnjih letih tukaj naselilo, gotovo dvakrat preseza staro prebivalstvo in njega zarod, in mej tem staršim prebivalstvom dajo slovenski okoličani največi kontingent, kakor bomo kmalo videli. Uže pri štetvi leta 1875. se je pokazalo, da od 126.633 prebivalcev ie bilo le nekaj nad 59°/0 rojenih v Trstu in le 54% v Trstu pristojnih, vsi drugi, to je 46°/0 so bili pristojni drugim raznim občinam, posebno Kranjskim, Goriškim, Istrskim, Štajerskim in Koroškim. V tem obziru kaže nam Stetev od leta 1880. tuke le rezultate: V Trstu (mestu) je bilo od 74.544 prbivalcev le 29.942 ali 40°/0 v Trst pristojnih; v predmestjih je bilo od 58.475 prebivalcev le 23.204 ali 48°/p v Trst pristojnih; v okolici je bilo od 11.825 prebivalcev PODLISTEK. Is ust naroda. V trž. okolici slišal in zapisal Levin, IV. Sličnu poprejfinjej je tudi ta-le: Ubefil je o i vojakov nek prostak, ker ljubilo se in u ni več po i strogim vodstvom. V bisagi. ki mu je n:i strani obešena bila, imel je štiri hlebe-* vojaškega črnega kruha in v žepu nekaj novcev. S to bogatijo si Že upal prebresti več dni hoda vel,k gozd. Skrival se je ubežnik, da nebi ga kdo zapazil io bal se začetkoma vsake žive duše. Ko je bil o i vojakov uže v gošći -močno oddaljen, zagleda osebo, katera se mu približa ter prosi, naj bi jej blagovolil Eot k azati do bližnjega mesta, za kar mu ode ona vedno hvaležna. Uoežni vojak je sprvič grdo odpravil ovega Človeka, ki je bil v slab»j obleki ter brez vsakorfinega živeža, a podaril mu je košček vojaškega hlebca. Ker je pa videl, da oni vendar le vedno za njim gre, zdel se mu je nevaren, ter, počakivši ga nekoliko, jame ga grditi in zmirjati in na zadnje tudi s pestjo suvati. Ubožeč nI vedel, kaj početi, preslab je bil proti oveiuu vojaškemu velikimi in potreben živeža, zato je lepo prosil vojaka, naj bi se ga hotel usmiliti ter peljati ga na pravo p »t v mesto. Rekel mu je, da je on bo ga teg i stanu in da je na lovu pot grešil. Oddali] se preveč o i drugih in prifiel v pest tatovom, kateri so mu vzeli vse, kar |e vrednosti imel na sebi ter le- Jega konja, in pustili mu le strgano obla-ilo, v katerem ya vidi. 9'721 ali 82% v Trat pristojnih; v notranjem mestu je po tem števi-lenju najmanj pravih domačinov, v okolici največ; vseh pristojnih pa je bilo leta 1880 le blizo '47°/,, kar kaže, da večina, to je 53°/0 tržaškega prebivalstva ni v Trst pristojna, in ako vzamemo v poštev, da ho m^j domačini Šteti tudi c. k. uradniki, kateri so tudi skoraj vsi drugod rojeni, pridemo do sklepa, da je v Trstu jako malo pravih domačinov.*) Pisatelj priznava sicer, da so se v mestu tujci večinoma poitalijanČili, ali kolikor bolj se oddaljujemo od središča mesta, toliko manj se j« to godilo in okolica se je Še ohranila popolnoma slovenska. Slovenci okolico so se gotovo, kakor uže rečeno, najbrže naselili v teh krajih ob enem z drugimi Slovenci Istrskimi in Goriškimi. Ali na Krasu so se leta 1449 naselile tudi mnoge hrvatske rodbine (Morlaki) in v starejših časih so se nahajali na Krasu, na OpČinah, v TrebČah in Padriču tudi nekateri Ru-muni, katere so imenovali Čiče. Alti so bili vsled sklepa mestnega zbora od 28. julija 1526 večinoma pregnani iz Tržaške okolice ; tisti pa, ki so še ostali, so se poslovenili. Poleg Italijanov in Slovencev so v Trstu tudi Nemci še precej v obilem številu in s* nemški jezik v Trstu govori ne le v nemških rodbinah, temuč tudi v uradnijab; naseljevanje Nemcev pa se ') Kaj porečejo CikorjaSi k temu > Naj bi vendar čitali enkrat statistiko in se prepričali, da bo t*žko, da bode jih teklo »30 pred lO.mi, posebno pa, ako so ti zadnji kaki krepki Kranjci. — Ne pojde torej, da bodo Cikorjaši tujce skoz Opfim« podili, ker ko bi bilo tega preveč, utennolo bi hm onih 60 na Opčinah ustaviti in Cikorjaše v morje zapoditi. Ur. Sedaj se je našemu vojaku srce ome-čilo, rad ga vzame z seboj: z jedjo pa uiu ne more postreči, ker kakor sstn vidi, imate prav malo. Privošči mu le Še jeden košček komisa in sprijaznila sta se. — NoČ se dela — reče mu, ko je na stala uŽe skoraj tema — prehranila sva se danes vendar le, ali prenočiti pod milim nebom me ni volja, ker tu človek ni varen ; pogledati si morava toraj za kako kočo, toliko, da bodeva pod streho. — Pripovedovati mu jame potem o svojem begu od vojaštva t-r prosi, da bi mu tudi on pomagal, ko pri le na svoj dom, da ne bode kaznovan ter skril ga v kak kot svoje hiše. V te pogovore zamišljenima zabbSči v daljini luč ; Irtro stopata proti njej in dospeta pral bto si ni nikamor upal; ako mu ubežni vojak ne pomore, moral bi po mestu beračit. Vojak pa je bil neusmiljen do svojega prijatelja; imel je dosti denarja in polne ž<*p« zlatnine, pobrane v roparske) koči. Pridet* pred krčmo, vojak veli svojemu tovarišu, naj ga na ulici Čaka in pazi. Potem mu iz krčme pošlje vina in kos kruha. Ko to popije in pojć, gre na vojaško stražo in Um odda nek lint. — Potem pa stopi v krčmo in vpraša krčmarice, kam je Šel njegoT prijatelj. Ou» katera sta priporočena od pol. društva „Edinost", IV. volilni okraj v okolici, po i katerega spadajo Greti, Barkovlje i Rojan, ima tiže svojega moža. Omenjeni je rojen Barkovljan i sin stare Tržtške rodovine. Zmožen je Slovenščine i potezal se bo le gotovo za pravice „našega naroda". Tega go-^po ia pozna i spoštuje vsak Barkovljan, (d majhnega d»-čka do sivega starca. Spoštovan je po-ehno radi svoje prij 12nosti I priljudnosti. Uverjeni smo, da boie imenovani gospod gotovo izvolj n kot me-toi poslanec. V Barkovljah se težko najde vo-lilec, kateri bode proti njemu glasoval. Barkovljan i nekda s;, m pra\jjo, da „vržejo v morju" onega, koji bode temu gospo iu nasprotoval. In proti temu gospodu napenja svoje strune polentarfiko-lrred-n-tarsku ,.cikorij.il .... D3, začela jih je uže napenjati. V Barkovljah bode pa imela cikorija zelo malo posla. Bog ne daj, da bi tja prišli agitovat njeni agenti (kakor na pr. LavrenČiČ i Verzota). Barkovljani bi jih brez usmiljenja potolkli. Jaz pa ne bi svetoval tolčenja. Take Ijuni je prav lahko odpraviti z gnjilimi limonami iu krompirjem 1 — Razen ribiča Segale in par drugih Gretarjev in tujcev se v Barkovljah ne nahaja noben domačin, koji bi za „cikorijo** delal. Omenjeni tujci so: Intrigo (kar pomen ja slovensko „nadlogi". Res prava nadlogaI| Capovilla i menda tudi neki krčmar, kateremu pravijo tamošnji domači ljudje Črešnjar. Toraj to Vam je družba! Segala, (škeržad) Intrigo (nadlog»)„e tu t ti qnanti! Sedaj pa še nekaj. Ribiču Segali sta kupila gg. Pogorelec in Ferlnga mrež vrednih nad 100 f. Mreže je Segala skoraj uže porabil, a omenjenin gospodom izplačal ni še beliča. Daroval jima je menda le nekaj rib. (To so nam pravili sami Barkovljani, i je tudi popolnoma resnično). Tako tedaj vača Segala svojim dobrotnikom 1 Da hi bila vrla narodnjaka Pogorelec i Ferluga trdosrčna, pobrala bi ribiču Segali mreže, 1 potem bi moral k Mauronerju v .jkavo'4 delat! Znano je tudi, da je pred časom č. g. Nabergoj z svojim izvrstnim govorom v državnem zboru odvrnol „davek na ribe". Ko bi Nabergoja ne bilo, moral bi Segala o i vsake male ribice, ki jo vjame, — davek plačati. Da se mu pa zato zahvali. deluje proti njemu s zloglasno Cikorijo. Mi nismo „opravljivci" ljudstva, resnic pa ne moremo zamolčati. Naj bi rib č Sedala opustil sedanje svoje neumno delovanje, i Spoštovali ga bodo potem vsi. Kakor smo uže rekli, mi nismo „opravljivci" ljudstva, a imenovane reči o Segali smo Culi iz popolnoma verjetnih ust mno gih Barkovljanov. — Uže pred sem rekel, da „cikorija'* v Barkovljah nič ne opravi. Tam so |ako delavni narodni možje, koj ne puste „Cikorijašev" do sebe. Mej prvimi nam je posebno „čast" imenovati čč. gg. Ferluga, Pogorelec. A. Martelanc, (Dete) J. M. Martelanc (arkitei) gostilničar A. Starec in drugi. — Ti so možje, koji se ne prodajo za borni Cezarejev desetak. Vse hvale vredno je tudi, da neče g. Ferluga svojega očeta poslušat, ker se je dal od cikorije" zapeljati. Sam Mauroner ga je namreč k sebi poklical, (ter ga tako za se pridobil). Vse hvale vredno je tudi po-čenjanje gostilničarja g. A. P. Za gotovo vemo, da ne bode nasproten kandidatu „Eiinosti". Sliši se, da bode letos „neu-tralen", a veselilo nas bode, da le ne bode več za Cezara glasoval. On je eden prvih Barkovljanskih posestnikov, in dobro znamo. mu odgovori, da je šel spat, ker se je tako vpijanil. da nI mogel več na nogah stati. Poprosi je na to, naj bi tuli njemu dala postelj iu krčmarica ga pošlje na seno, N.1 rano jutro pa se pripelje pred krčmo mnogo kočij ter Iz njih izstopi polno velike gospode, mej temi sama cesarica. Ti gospo Ije so prašali po cesarju, ki je v tej krčmi prenočil; krčmarica je trdila, da v to ubožuo krčmo hodijo le ubogi delalci, kako bi prenočil cesar! Kopa ga cesarici, katere niso poznali, natanko popiše in prafia, je li ni tu prenočil tak in tak mož. spomni se krčmarica moža na senu in reče hlapcu, naj ga poklič*. Nekoliko trenotkov potem je stal cesar pred svojo ž«-no; ali kak! Oua je bila vsa z svilo preprežena, on pa ves strgan. Ni verjela lastnim očem, skoraj bi ga ne bila poznavala. Zajokala je ter se mu oklenola okolo vratu. Cesar pntem praša po svojem prijatelju, ubežnem vojaku, gre k njemu in vzame z seboj dve oseb1, koji naj bi ga preohlekli v generalsko obleko. Da bi pa ne čutil, kadar v a preoblačijo, ukaž* jim-i, naj mu denejo pod nos »zaspanca«. Mej t in se tudi ceBar preobieče v svojo ce sarsko obleko. Kakor je ukazal, tako je bilo storjeno; ubežni vojak je bil preoblečen v hlesčftČo generalsko suknjo, da Čisto nič nI vedel. Ali glej, čuda! Ko odpre oči in si jih po-mane, pa zagleda preu seboj krasno oblečene gospode,sebe pa v generahkej obleki, ostrini tako, da mu je kar sapa zastala in bil je mrtev. Cesar pa je za njim j iko žaloval, in vselej, kadar se je spomnil ubežnega vojaka, utrnola se mu je solza iz oćet-a. da r.erna potrebe bornega Cezarjevega — bodi-ii tudi peldesetaka! V V. volilnem okraju postavi pol. društvo „Edinost" tamošnjega sedanjega svetovalca g.Živica za kandidata. Omenjeni gospod je uže v mestnem zboru dobro pokazal, da mu je „drago" govoriti za „naše rečr. G. Burgstaller bode tam i letos vse žile napenjal i delil „cesarske podobic-;". Upamo pa, da mu izpodleti. Za VI. volilni okraj ni treba skoraj k mdi iata priporočati. Za gotovo vemo, da bode tam izvoljen č. g. Ivan Nabergoj — ponos vseh okoličanov, ProseČani i Kon-toveljci oddajo mu gotovo vse svoje glasove. Tu ii K' ižini se bode spominjali svojega „zaslužnega" starega poslanca Nabergoja — i čeprav tam „cikorijo" seje capovilla in neki drug mož „di puro uome Italiano" — Košutal — Govorili smo na kratko o prihodnjih volitvah v Tržaški mestni svet. Sedaj nam je pa govoriti še o volitvah v državni zbor. „Zalega*1 cikorija bo po3knšala ua vse načine, da izpodrine velezaslužnega g. Nabergoja ter na njegovo m^sto postavi Leopolda Miurouerja — svojega predsednika. Cikorijiši napno vse moči proti neustraš-Ijivemu gospodu Nabergoju. A to bode zastonj. I v Boga upamo, da bode zastonj. Kakor smo pri zadnjih volitvah v državni /bor peli Mauronerju, peli bodemo mu i letos. Iu sicer: „Miuronerjev Poldek Kik'si poteptan; Imaš mnogo tovaršev Pa nisi izbran". Za našo „narodno stvar" je jako dobro, da se v zadnjem Času po okolici ustanov-Ijajo pevska društva. Ta so gotovo pravo orožje proti ,,cikoriji". Kakor se sliši, mislijo i B irkovljanski pevci ustanoviti si svoje društvo. Mnogo njih je tega mene nja a manjka jim najboljše — pevovodje si ne morejo priskrbeti. — Barkovljanski pevci so pravi narodnjaki, a njih učitelju prepoveduje magistrat jih učiti. Ako p oj de tako dalje, stavim, ukaže magistrat še cerkve po okobci podirali. Sploh je pa po okolici velika nevolja proti magistratu. Domača lju istvo dobro ve, da mora ..m» glstratne gospode'1 s krvavimi svojimi žul|i ravnati. Za plačilo je pa za „ščave" zine rjano. — Kakor sem uže rekel, zabranjuje magistrat v Barkovljah tamošnjemu učitelju domače pevce učiti. Tako magistrat hoče razliti svoj žolč nad cerkvami v okolici, in to zato, ker prav tam ima naš jezik nekoliko veljave. Tržaški magistrat bode toliko časa naše mirne poštene okoličane draži 1, da se tega naveličajo. Potem pa utegne Se kaj hudega nastati. Zato hi bilo dobro, da bi vlada malo z t ..zv»ste okoličane" poskrbela, ter malo posegla v preveliko moč Tržaškega magistrata. __O. Politični pregled. Notranje dežele. V notranje j politiki je še popolnoma tihota; do danes še ni znano, kdaj se zopet skličejo državni poslanci k zadnjemu zasedanji, to pa ie gotovo, da se to zgodi v malo dneh i da bo zasedanje prav malo časa trajalo. — Glavarji levice Plener, Herbst in Cblumecky se jako marljivo dogovarjajo gledć taktite pri prihodnjih volitvah, a po nekaterih znamenjih soditi, niso v vsem v soglasji. Pratolnik Rudolf je s prevzvišeno svojo soprogo 10 t. m. zapustil Bruselj ter se vrnol na Dunaj. Vnanje dežele. Zakon o nemikih parnilkih vožnjah je uemŠki cesar 6. t. m. potrdi). S potrditvijo tega zakona se državni kancler pooblaŠ-čuje, vsako leto največ štiri milijone mark pripomočka dovoliti iz državnega premoženja za glavne črte, za postransko črto Trst-Brindisi-Aleksandrijo pa400.000 mark. Glavne, kakor tudi tržaška črta se sme otdati le nemškim podjetnikom. Pogodbe glede glavnih črt se morajo v potrjenje predložiti zveznemu svetu; o tržaškej črti pa določuj državni kancler. To j* na toliko hrupa skoraj res-ridietilus mm. A*fg*ntko praianji je z1uj v politiki na površji in utegne ostati Še dalj časa, popolnoma pa se skoraj gotovo Še več Č isu ne poleže, ker prej ali slej se spremeni v indiško pra&anj*, ki je životno prašanje za \n^lijo, in toraj silno važno. Vsn popra Ši»j<* toraj: Vstane li vojna m»j Angleži m Rusi? Menenje je sicer skoraj splošno, da s>< za zdaj utegneti te dve velevlasti še po bogati, ali čas m daleč, ko se uname boj z i Indijo. V diplomatičnih krogih na Du-11 »ji menijo, da se skoraj gotovo vojna odvrne In se Rusija ia Angleška pobogati. V ru'kem poslanstvu na Dunaji ne veru j#jo na vojno, v angleškem poslanstvu pa trde, da so razmere jako ozbiljne, vendar mogoče, da se mir ohrani. — Gladstone j« 10. t. in. angleŠkej spodnjej zbornici naznanil, da je dobil od ruske vlade odgovor, da je ona uže generalu Komarovu ukazala, naj da pojasnila, zakaj je Avfgane napadel. Giers ja tudi ponovil, da Rusi niso posedli Pendjeha, ampak se umaknoli na prejšnj i mesta. — Nemška vlada je zaupno vprašala v Londonu in Peterburgu, ali bi po volji bilo nje posredovanje obema velevlastima; ali od oboje strani se jej je izrekla zahvala in ponudba odbila s pristav-kotn, da ni v/roka dvomiti, da ne bi se avfganska zadeva po neposrednjih dogovorili mirno rešila. Angleška vlada je delala na to, da se Anglija zveze s Turčijo zoper Rusijo, ali turška vlada je ta predlog odbila s pristavkom, da ostane mirna, ako bi s* unela vojna mej Anglijo in Rusijo. Spomina vreden je tudi nek vojaŠko-politični članek «Kreuzzeitung-e», ki pravi da vo* jaško stanje Rusije v srednjej Aziji, kakor tudi angleško v Indiji obema vladama priporoča, naj se vojne ogneti. Rusija Angležem toliko lažje kaj dovoli, ker je Avf-gaue v zadnjem boji zmagala, težje bi to bilo, ako bi avfganska zmaga bila rusko Čast pohabila. Pa tudi sramotni pobeg Avf~ ganov mora Angleže prepričati, kako ma-lovredni so njih zavezniki, Opravniki in-diškega namestnega kralja, xi je pregledal vojaštvo sto in več indiških knezov, pravi, da so ti knezi Angliji sicer zvesti, ali vsa njih vojska, o katerej se govori, da Šteje 350.000 mož in 4200 kanonov, nema 30.000 izvežbanih moj, pa še ti nemajo Častnikov i ni enega dobrega kanona. Angleški statistični podatki sosmeŠni.AngleŠkl časnik «Times«, ki je unet za vojno, kakor skoraj vsi angleški časniki, ne vidi o zmagi Komarova le enega dogodka, am* pak on je le ena nit one politike, katero Rusija uže mnogo let nastavlja v srednjej Aziji. Iz tega ozira se ne more dvomiti, da ima Kotnarov pri svojem zastopanji večje namene pred očmi, nego je izgnanje' Avfganov iz važne lege. Vsp.*h obiskanja emirja v Raval-Pindi je potreboval nasprotja. Ako se posekanje kabulskih vojakov ne bode maščevalo, vsa Azija bode verovala, da jh Rusija močnejša od Anglije. — «Pall Mali Gazette« pa upa, da se mir ohrani, ker ga varuje močni pritisk skupnih, finančnih interesov Evropa, še bolj pa tor ker se avfganskl emir upira prehodu angleških vojakov skoz Avfganislaii. Avstrija i Nemčija se prizadevati f Londonu in Peterburgu za to, da se mir ohrani, in prizadevanje je vspešno, ter je pričakovati, da se jiina posreči zadovoljiti obe vladi in vojno odvrnoti. — Komarovo poročilo o bitvi z Avfgani od 1. aprila zvrača vso krivdo na Atfgane. Rusi so se namreč vtaborili pet vrst od avfganskega taborja. Ko so se pa Avfgani prepričali, da jih Rusi ne mislijo napasti, približevali so se jim vedno bolj in bolj ter so 16 rnarc. za-seli višavo nad ruskim taborjem in se začeli utrjevati, Rusom za hrbet pa so poslali konjico. 17. marcija je komarov zahteval od avfganskega poveljnika, naj do večera zapusti levi breg reke Kušk in desni breg reke Murghab do izliva v Kušk, a dobil je odgovor, da se avfganski poveljnik po nasvetu AngbŽev ne umakne. Potem je Ko-marov to zahtevanje Se enkrat ponovil ter postavil svojo vojsko proti Avfganom, da zabtevanju da več veljave, ali Avfgani so začeli iz kanonov streljati na rusko vojska in konijca jo je napadla. Vsled tega je bil Komarov ptimoran Avfgane zgrabiti. Komarova poročilo angleškim časui-kom ni po volji, oni trde, da Komarov ni navedel vtemeljenega vzroka, zakaj je Avf. gane napadel, ruska vlada pa tudi ni navela opravičenih razlogov, zakaj je zasedla kraje, katerih vlastnina je dvomljiva.— Časnik „Standard44, ki je navadno dobro podučen, dobil je brzojavno poročilo iz Tirpula od 7. t. m., da se Rusi ob reki Murghab pomikajo v Avfganistan. Rusi so potem takem uie prekoračili puščavo, ter stoje v jako rodovitnej heratskej okrajni, ki lahko s žitom in mesom preskrbuje 100.000 mož vojske. Zato pa se nI čuditi tolikemu hrupu na Angleškem, ker če se Utisi tu dobro utrde, potem bo Indija v nevarnosti. 0 egiptovskem praianji so poroča, da se je angleška vlada prizadevala, da bi se K DI N O S T nadomestile angleške posadke v Egiptu z julijanskimi vojaki, ali vsled ugovarjanje velevlasti je italijanska vlada to zahtevanje odbila. Ji Sudana se poroča, da se v Kordo-fanu širi upor zoper krivega proroka; Mahdi sam si je namenil odpotovati v Kordofan, v Kartumu pa postavi emirja za svojega namestnika. — O angleŠkej vojski pa je vse tiho, velika vročina ovira vsako podjetje; Wolseley se napoti v Suakim, da tam stori priprave za vojno v jeseni. Glavni mirovni pogoj mej Francosko in Kitajsko so ti le: po razglašenju cesarskega dekreta, ki zaukaže izvršitev tient-sinske pogodbe in odhod vojakov iz Ton-kina, neha se vojevanje in blokada Fot-mose in Pakoja. Patenotre se napoti v Tientsiu ali Pekiug, da sklene stalen mir, trgovinsko pogodbo In določi čas, ko imajo zapustiti vojaki otok Formoso. Po podpisu mirovne pogodbe pokliče Francoska vojno brodovje domu In Kitajska odpre svojo Juke francoskej trgovini. DOPISI. OU SV. Ivan«, 12. aprila 1885. — Nehote sem prijel pero v roke, da našim ljudem nekoliko odprem oči, kde naj se shajajo. Najbolje je, da vsak svojega domačina podpira. Oni pa, ki ga podpiramo, mora biti pa toliko previden, da nam nekoliko ustreže, ne le z jedjo in pijačo, temuč, da nam tudi v narodnem obziru zadosti. Mi imamo več krčem, kakor »AHa bella vista*', potem „Alla Stella", in zdaj smo dobili „osteria di Odinal", in „osteria di Žiberna" in še več druzih. Ah čemu vse to, prašarn jaz. Zakaj pa ne bi v našem jeziku pisali, kakor ima si. obrt-nijsko društvo in gostiltiič irja na Višavi in na Vrhuncu. Vsaj ti vse jedno točijo in menda še več, nego drugi. Star pregovor pravi: Kedor sam sebe ne spoštuje, ne spoštujejo ga drugi. Ali ste kratkovidni, škoda, ki se večinoma prištevate k navdušenim narodnjakom, pa v laškem jeziku pišete. Gospodje, premislite, kaj delate in ne sramujte se svojega jezika, ampak povzdignite ga nad vse druge, da zadostite nam, ki smo Vam vendar večja podpora, nego peščici Tržačanov, ki le o praznikih in nedelah hodijo k vam. Mi srno tu doma in zahtevamo, da nas kot domačine spoštujete iti ne stavite več kot zadnje, ker prav vi morate biti očitni, in očitni bodete, ako napravite napise prvo v slovenskem jeziku in še In potem laške. Tudi drugim bi svetovali, osobito trgovcem iu še nekim ž^nam. ki imajo z našim ljudstvom velikokrat opravke, da naš jezik v prvej vrsti rabijo, drugače se prihodnjič raje drugam obrnemo, nego pa do njih. To sedaj v v< dnost. Iz Dutovclj, 10. aprila 1885. — [Nepotrebni zmikavt). — Ivan Zlobec, rojen v Ponikvah h. Št. 6, iz občine Avber, prišel je kakor pristopač pred 12 leti ▼ Du-tovlje na posestvo rajnega Leonarda Mi-keli b. št. 44. ob cesti, ki drži proti Trstu in Sežani, prinesel je seboj dote dva tiŠoč filiri sto forintov, katere je pa k malu potrosil, da se je vsakemu čuono zdelo, kam je denar denil, imel je nekoliko Časa pro-dajalnico jestvin, ali tudi prodajainico je moral pustiti, ker ni bilo več denarja. Prav zdaj je eno leto, kar je dal svojo pro'i u j; 1111 i'-o v najem g. 2ibernu Ivanu iz Ki Ji. g. /iberna je od začetka p av veliko prodajal, in tudi potem še vedno, tako ua je bil zadovoljio b prodajo. Zlobec, videč, da Ziherna bogati v njegovem stanovanj', začne ga stce boleti in vest ga je pekla, kakor Kajna, da je dal prodajainico v najem, prijela ga je dobra misel, rekel j": nočem, da bi samoZ berna v mojej prodajal-niči obogatel, moram tudi jaz z njegovim blagom obogateli, napravi si ključ za prodajainico ter je s ronarjenim klučem v prodajainico ponoči hodil in denar kradel. V treh, štirih mesecih se je zač-lo Ziberni čudno dozdevati, in rekel je: Blaga se veliko proda, denarja je pa vedno le manj, kam bodi ta denar, ker nobenega ni najti, da bi denar kradel. Ker ni ved*l, kaj mu je storiti, na znani to na tihem tukajŠnj»j c. k. žendar-marlji, g. vodja tukajšnje o. k. žend«rma rije si je kmalo zmislil, kaj je storili, da Be tat ujame. Dne 27. manija 1885. ukaže Žibernu s črnilom prodajainico po tleh politi, t*r ukaže slugi o i prodajalnice, naj se v njej skrije z levolve-jem v roki: tako je tudi naredil. V noči od 27. do 38. pride rjutraj ob 4 uri in oeset mir nt Janez Zlobec ter odpre duri od prodajalnice n pomirjenim klučem, stopi v prodajainico ter gre na ravnost tja, kder je bil denar shranjen, zgrabi denar, dvakrat ga zavije v papir in hajdl na tilum nazaj v svojo sobo m ruo .spat. denar pa. ki ga je bil odnesel, ves je bi zaznamovan s plavim svinčnikom po uka«n g. vodj*. Sluga Miha Macarol, ki je vse to videl, Šel je in naznanil tukajšojej c. k. Žendar-marije vodji in so hitro prišli in hišo Zlob-čevo zastražili; vodja pa je šel klicat enega oi črnskega moža, da hišo Ziobčevo prt-iščejo. Pri preiskovanji njegovega stanovanja se je našlo deset goldinarjev zaznamovanih, katere je bil ponoči ukradel, m drugega denarja blizo 72 gl„ ključa pa ni bilo mogoče nujti, zmislil si je vodja c. k. žendarmarije, da ga je skril v čevlje, ukazal, naj čevlje se zuje, in vidi se, da je imel nogavice spodaj vse od črnila prepecateue, rekei mu je: Tiček, vi ste s- ulovili na limanice, da Še sami ne veste. Potem pi je sam Ual vodju ključ, kateri je imel tkrit nad stopnicami na veži. Zendarmi so ga potem v zapor odpeljali. Po Janezu Zlobcu ni bil nobeden žalosten, razen tetke. Resničen je stari slovenski pregovor, ki pravi: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Dutovljanski. jas Škrbine na Ura«ti, 7. aprila. — Citul sem v nekem številu, „Edinosti'*, da bode v našej vasi na velikonočni pon-deljek nova maša. Jako me je to razveselilo, torej sem se napotil domov. A več sem se nadejal, nego sem pri tej novej maši videl. Ljudstva se je sicer zbralo iz bližnjih vasi obilo, ali mašnika ni bilo no-beuega, razen nafiega čestitega pastirja in novomaŠnikovega sošolca, kateri bode, kakor sem slišal, tudi meseca majnika novo mašo pel. Novomašnika niso peljali, kakor navadno, iz rojstvene hiše v cerkev, ampak Šel je, kakor gre drug mašnik vsak dan inaševat. Niti okrašenja ni bilo videti, m pred rojstveno hišo iu ne pred cerkvijo. Navada je tudi pri nas, da se napravIjajo novomafiniku napisi nad cerkvenimi vrati; ali zdaj tudi tega ni bilo. Rekel bi, vsega oDega ni bilo opaziti, kakor po navadi; pravim »po navadi«, ker pri nas je bilo nže več novih maš; jaz jih uži pet pomnim, čeprav sem Še mladenič, iu se nadejam da tudi šesto kmalu uča kam. Stari ljudje go?ore, da jih je bilo uie štirnajst, kar stari rod pomni. Vsa goriSka škofija nema, mislim z majhno izjemo, take vasi, kakor je tu Skrbma na kamnitem Krasu. Bog nam da) še več novih maš dočakati. Nekdo. Domače in razne vesti. Simon Rular c. k. profesor v Spljetu, tolminski rojak, imenovan je do-plBovalni član c. k. osrednj-i komisija za iska nje in ohranjevanje zgodovinskih spomenikov. Tržaški mestni zbor je imel pred nekaterimi dnevi ta|no sejo, v katerej je imenoval več uradnikov in osobja iu razpravljal spioh osobne stvari. Bilo je na dnevnem redu, da se dovoli za 4 leta sinu rajnkega dr. Zenuttija, magistratnega uradnika, ki je nedavno uturl, štipendija letnih 500 g Id., torej skupaj 2000 k I d. v nam*n, da se ta gospodiČ šola v Rimu. Treh. pa je znati, da je ta sinček Iredentar in da njega brat tudi iivi v Rimu kakor vojaški begun, ker je rajši pobegnol, nego da bi nosil avstrijsko puško. Tam oba brata pišeta članke v italijanske liste, v katerih popisujeta, kako Tržaško prebivalstvo komaj čaka odrešenja od Italije. No, in temu precartanernu sinčku je mestni zbor skoraj enoglasno dovolil onih 2000 gld. A treba je vedeti tudi to. da niso ie radeći mestni očetje za to gl iso-val\ temuč tudi takozvani patrijotje. Proti so glasovali le gg. N.ibergoj, Nad liše k, pl. Rossetti, pa menda še dva druga, — Banski lord, sior Poldo in Še nekatpr' taki prijatelji okoličanov pa so glasovali za to, ua se kača redi na troŠke tržaškega mesta. Mi tega prav nič nezamerimo Ire-dentarjem, ampak le onim gospodom, ki se v enorner bahajo se svojim patrjotiz-mom, pa tako grde kozle prebračajo. Kaj pa vlada k temu poreče? Ali se more vlada zanašati na take ljudi ? Grel, na greh. dokler meh ne poči, in greh ven skoči. Predsednicivo pol.drnšhn Krilno*! vabi vse odbornike, namestnike in pove j-nike k seji, ki bode v nedeljo, 19. t. m. na vrhu Lovca v gostilni, nasproti »Ferdinandeo«. Začetek točno ob 4 uri popol. Na dnevnem redu bod* voli tev lokalnega voMnega odbora za II. okoliški okraj in sklop zarad tabora v Istri. — Po o i borovi H*ji hode petje raznih pevskih zborov in domača zabava. Nad-jati seje mnogobrojni1 u Mežitve S h ori UdinoMi na Opčlnab na belo ti"d«ljo je b:l k ljubu slabemu vremenu zopet prav obilo obiskan, nad 500 meščanov in edo g. Burgstaller, na dolgo hvalil sebe in svoje delovanje, in milostljivo priznal, da je tudi g. Nabergoj postopal ▼ Beču za koristi Trsta, nadalje je prav tako milost-liho obljubi), da bo tudi lelos zopet kandidiral, da Trst ne zgubi zvezde, kat-ra ga iz Ban sem razsvilijuje. Tuoi je obljubil, da se bode vedno držal Coronini-jevega kluba, tore| še za naprej slepe miši lovil v Beču. Ko je končal svojo hvalo, mu je zbor izrekel svojo zahvalo in tako so se hvalili prav neumno in političnega diuštva nevredno, ker uže otročje. Taci polit Čtii otroci so pač najboljše orodje za prefrigane Iredentaše. Nabergoju se niso hoteli zahvaliti, a kopreni je, po pametnej razsodbi vsakega nepristranskega človeka, več storil za Trst, nego vsi trije drugI poslanci; Wittinauu, ki pa ni bil vso sesijo nobenkrat v Beču. pa so se zahvalili za njegovo uspešno delovanje. Ni vredno, da se nadalje govori; vse kaže, da neka« teri patrijotje nočejo iz Trsta napraviti novo Abdero. Včerajšnji ■ Tagblatt* banskoga lorda dobro ošteva; članek je tako zanimiv, da ga prinesemo prihodnjič v prevoui. l»roll Cikoriji. Praška »Politiki, ki dobro pozna menenj i dunajskih vladinih krogov, je prinesla te dni vest, da se vladi studi logovilenje Cikorije in tržaškega županstva, ki to rogovilenje podpira, t-r da bode via ia začela ostro postopali proti čudnemu rokovoustvu tižaŠkega mestnega municipija. Cas bi bilo res. — Tudi se govori, da se bode sopet ustanovil okoliški b-italjon, in s:cer iz tistih okoliških vojakov, ki bi imeli stopiti v brarn-novce. konference žeiezn. družb V Trstu* V ponedeiek so se v Trstu pričele konference onih železnic, ki so udeležene nemško-avstrijsko-si bsko-i umun -ukega prometa in bodo v zvezi s prihodnjimi nemškimi pamiškimi vožnjami v sredozemskem morji. Južna železnica to priliko porabi, da deležnike pogosti v Aha-ciji ter napravi tudi izlet v postojmsko vilenico. Tudi avstrijsko-ogerBki Lloyd da L-os to m na razpolaganje parnik za vožnjo ter jih tudi pogosti. Hazplsana je služba poštnega odpravnika pri sv. Lovrencu blizu Kan-fanare, okraj Poreč. Kave j* 1200 f. Plačilo no pogoji, doklaua za nlev 150 f, službena doklada 40 f. iu potnina 700 f. ua leto, /.u preskrhovanje nota vsaki dan v Kan-f.inar. Prošnje v 14 dneh na poštno vodstvo v Trstu. Tržaške novosti: Socijalisti v Trstu Policija je prijela stavca Viljelma Komer, ki je bil več časa v služili tržaške ■ Alabarde« radi socijalizma. Preiskali so mu preje stanovanje in našli več spisov, ki ga kompromitujejo. V zv^zi ž njim je bil tudi nek drug stavec i z Benetk, ki je bil ravno tam v ulnžb', pa jo j«t popihal v blaženo Italijo. No še tega nam manjka, da nam Italijani socijalizem Sir jo, d )sti ko poštenim Av-strijCt-ui v Se boljše službe olvzamejo. Tu tieba nekoliko premis.iti. Pobegnili so in se zopet vrnili. Te dni |e iz tuKajšnje oitskrbovalmce šlo kacih de-'"t dečkov pogledat v svet. Namenjeni so bili iti daleč, daleč; ali svojega namena niso izpeljali. Lakota in trud sta jih primorala, da so se kmalo vrnili, samo v Bo-Ijunec so Šli pogledat in da je ne. Zvečer stega dne so se vrnih, iu prav lepo prosili vodja odpuščanj i za njihovo nespametno dejanje. Kaj vse mladini ne pride na misel. Kaplja je \adela 44 letnega mornarja Dragoliu.i Marrlič- i iz sv. Jurja pri Senju na nekej ladiji blizu Molo del Sale. Bilje v malo minutah mrtev. Truplo prenesli so k sv. Justu. — Kaplja zadela je 45 letnega mešetarja sena Antona Tomšiča. Včeraj vkaz ii je nekemu izvoŠčeku naj ga ptdja domov k sv. Jakobu. Na starej mitnici se je voznik slučajno obrnil in videl, da se gospod več nepremakne in da je ves penast okoli ust. Prihiteli zdravniki so izrekli, da je smrt nastala vsled kaplje. Pod voz je pal 14 letni tiskarski učenec Fran Premrl. Hotel je hitro Iz voza skočiti, a v tem Je zdrsnil pod voz, tako, da se mora sedaj v bolnici zdraviti. Nikedar nij človek dovolj previden. Ženski pretep. Dve ženski, bržčas kaki kuharici, ste včeraj napravili ljudem na ovinku ulice Torente v ulico Farneto pravi teater, brez vstopnine. S početkom sta se le z grdimi prumiki psovale. Ko sta pa videle, da jima ljudstvo ploska in sicer znaj jedni, zdaj urugi, skočili ste vkup in lop, lop, skošarami po glavi. Jajca, jesih, olje iu Še druge tekočine cedile so se jima po glavi iu ko nijsta imele druzega, ko roče, ste se z grožnjo poslovile, da se ša enkrat vidite. Samomor. Te dni so potegnili iz morja truplo ueke 35 letne ženske po imenu Marija Stanič. Truplo je bilo vže zelo od rib razjedeno. Pravijo, da je sama Bkočila v morje in s tem končala živonje. Od mrtvih vstal je nek 26 M ni Ivan C. stanujoč v ulica guardia št. 449. Pred včeraujein pil je stiup in b,l že >poznan mrtvim ali pivcnalo ga je z-ivžil in n'j umrl. Danes vže zopet po Trstu hodi iu Bogu Čas krade. Policijsko. Nečemu kmetu iz Benečije doma so neznani tatovi odnesli vse imelje, zaspal je na ulici Donota. Tatovi so še neznani. Prepodili so1' ulici Bachi Št. 11 tatove, ki so hoteli vlomiti skoz streho. Ker bo 8»; čutili negotove, so jo potegnili ter še odnesli zdrave pete. Tatovi Be res vsaki dan množe v Trstu. Akoravno Ima policija bistre oči, veuder so še tako smeli. — Nek fakin, ki je zadnjič necega druzega svojega tovariša z nožČein ▼ prsi suni!, je policja prijela včeraj v jutro ob 574, ko je sladko spal. 16 letni J. B.je na prošnjo njegove matere zaprt, kerjevkral L'6 f. denarji iu uro vredno kacih 7 f., Kdo je temu kriv? Stariši sami. ker tako vzgojujejo svojo deco. Izpred sodnlje Včeraj se je vršila obravnava proti nemirnežeiu v Ve-princu v okraju Voloskem. Obsojeni so bili na 2, oziioina 'd tedne ječe ti le naj-biže kupljeni po Lahonib: Aut. Stanger, delavec, Franc MandiČ, čevljar, Franc Rusnac, mizar. Jožef Vidovič in Jožef Zigaute, vsih 5 iz ^Poljan poleg Vepriuca, m sicer, ker so silo rabili proti ooČinskemu zastopu. Se premalo so dobile te prodane duše. Avstrijsko In francosko ribarjenje v morji. Ni Francoskem se je v letu 18*3 z ribi&tvom v mor|U pečalo 135.318 oaob, ki so imeli 22.262 Čolnov. Ml pa imamo 2156 čolnov m 8037 ribičev. Francoski ribiče so za vjete ribe skupili 107 milijonov frankov, naši pa nekoliko nad 2 miljoua goldinarjev, leoaj okoli 4 miljoue frankov. Na Francoskem se j-) snupilo v malo letin pomrn ž lo za 30 miljonov frankov, pri nas pa je ostaio, kakor j* bilo. Istrski deželno brambenl bataljon Šl. 93 se - 1. julijem 1.1. premesti IZ Pazina v Pulj. Hrvatska %'llaje prinesla vsvo-jej zadnje) številki jako dobro zadeto podobo Blovenskega pesnika, gosp. Frana Cegnarja, našega sotrudmka in 7.daj staroste slovenskih rodoljubov v Trstu. Sliki je dodana točna in jako dobra biografija. Aia Velebraduje bilo 6. t. m. nad 15 tisuč romarjev, ki so šli slavit sve. Metoda, škofa iu apostola slovanskega. — 10, avgusta t.l. odide posebe i 'l>k iz Trsta, ki popelje po znižanej ceni romarje na Velehrad, potem v Bnio, Prago, na Dunaj in druga znamenita mesta, da bo mogoče videti ob enem kraje, ki so znameniti po sToji minolosti in sedanjosti. Slovenci udeležite se te božje poli mnogobrojno. Slovanskim potnikom, ki žele iti na Veleurad, jako dobro pride to le naznanilo: Vlak odide iz Trsta dne 10. avgusta in bodo potniki mogli pridruževati se mu na vseh postajali do Spielfelda. Cen« za posamezne postaj* se prijavijo kesneje; vožnja iz Ljubljane na Vel-htad, v OI«muc, Prago, Brno, in preko Dunaja nazaj bode veljala v II. razredu le 32 gl J. in v III. le 21 gld. 50 kr. l»rl dopolnilnih volltvith v ljubljanski mestni zbor so bili EDINOST v tretjem razredu 13. t. in. izvoljeni gg. Ivan Hribar m Fran Trtnik s 75, Dragotin 2apar z 74 in dr. Zamik a 7-1 glasovi. Nt voliSČe ]e prišlo 75 volilce?. Deiielkfbcrska dražba v Trstu je poslala za mesec april 5 ui t. odboru • Narodnega doman. Dobro bi bilo. da bi se več takih druieb ustanovilo v Trstu. Požar v Kanalu na veliko noč zvečer ob iO. i pol začelo je goreti v hiši ondotnega župana. Franca viteza MalniČa. To sreči je bil uže ponehal veter, ki je čez dan precej močno pihal.Pic*tovoljna požarna družba je bila kmalu zbrana in nje načelnik g. Anton Križničjo je dobro vodil. V eni uri je bil ogenj pogašen. Kopel v Pulji napravi neka delniška družba, ki je dobila od ministerstva uže dotično dovoljenje. Za godce. Srbska vlada iŠČe godcev za vojaško godbo, katero razun Belega grada tudi še v nekterih drmdh mestih uvede. Kdor želi tja doli pogledat, naj se oglasi pri srbskem poslaništvu na Dunaji. Pogoji za sprejem so jako vgo-dni. Nesreče. V Solunu je 10. t. m. zgorela avstrijska ladija •Mercurius«, ki je prišla 24. marcija izpred Novega Jorka. naložena z 1 lUOOzabcji petrolja, ki je vse zgorelo, — Nesreče v rudnikih se v zadnjem času strašno množe; zonet te dni je v val-skih premogiščih na Angleškem jamska sapa usmrtila 7 delavcev, 16 pa hudo poškodovala. Ubogi rudarski' stan! Tržno poročilo. Kata — v boljšem ohrajtu, več pra-fiarja vP|*d znižanja valute.. — Sladkor jako obrajtan, c»ne viS*. — 01'e nenre-menjeno staii|e. — Petrolje velja uf« f. 9.70. — Domači pridelki zanemarjanj. Vse drugo blago brez posebne spremembe, vendar pa se vtegne špekulacija nekoliko ojačiti in kupčiji živahneja postati. Borano por-očilo. Rusi so nafim horz-jmcem zmešali glave; ko je došd telegram, da Rusi napredujejo proti Avganistann, so kurzi skoro vsih papirjev zdatno pa ili. Ali strah se morda Se v tem tednu sopet r.zkad', in kurzi drž. papirjev s* sopet vzdign-jo. Dunaj« k a Borna dne 14. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru 79 • K5 » Zlata renta......1U3 » 20 • 5'/, a vb t. renta .... 95 • 10 • Delnice narodne banke. . 8i8 » — » Kreditne delnice .... 279 «60 • London 10 lir sterlin . . 126 • 45 • Napoleon....... __ „ __„ C. kr. cekini...... 9 ■ 97 » 100 državnih mark ... 5 • S8 • PoKlano.') Podpisani prosim slavno uredništvo »Edinosti«, naj blagovoli sprejeti sle leče vrstice v uokaz neresnice člankov v št. 26. Bazovice z dne 30. marcija in od sv. Ivaua z dne 29. marca t. t, : Da se v mojej gostilni zaničuje narodnost, duhovščina iu sv. vera, to je velika laž in čuditi se moram predrznosti napadovab:ev, da ine enakih stvari dolžijo, ker moj* navdušenje za mili mi slovenski narod ni samo v Ha-zovici, temuč iu ii drugod v obče znano. Posebno slabo pa označuje obrekovalce izjava, da bi jaz in moja soproga govorila proti narodu, veri in duhovščini z nedostojnimi izrazi. Nidalje opominjam dotične nepoMenjake, da moji gostilna ni ne za Cikorijaše, ne za nepoštenjake, in morda prav zato sem se brezznačajriim dopisu-nom zameril. Kar s« pa dopisa od sv. Ivana t če, moram zopet oporekati, da bi bil navzoč v družbi vjtežkih (?) cikorij-šev in njih Verzote v nekej krčmi. Svetoivan-skega dopisovalca toraj resno opozarjam, naj si osrbo dobro o«leda, prednose vaodi poltenemu listu o njej dopisovati. Konečuoše trdim, da ni*em ud slavne (?IJ C'korije. to se dokaže pr»»d s>dni]o, ako dopisniki ne prekhčejo svojih izjav o meni in mojej soprogi. Ivan Zuffar, krčmar in posestnik v Bazovici. • Za takov* članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Prašek za prsa Izvrsten I k proti kašlju, pr«-d miklosti. prehladi i drugim kata- !? ^ ralv iin manam. Skatlja t napotkom no 3) nvč. Jj j dobiva se samo lekarni | PKAXMAHEK| * i* Piazza Grande — Palazzo Munic.ipale « Trst. SK NiroČbe obavljajo se bezokladno. ' LA FILIALE dolin BANCA UNION TRIESTE »'oecupa di tutte le operazioni di Banoa e di Cambio valute. a) Aceetta rersumenti in contn cnrrente: Abbuonando 1'interesne artnuo per Banconote 37* •/. <*on preavviso di 5 giorni 4 , „ » 12 ■ 4'/« ,, a aei meti fisso per Napoleoni 3'l« 7» co» preavviso di 20 giornl J1/...... ,40 8 . 3'Ii »t t ,t ,3 mesi 4 .. • „ . 6 . Oodranno dell'inti»r«*..,e numonUto 1« lattarc In eircolanonn con fi niorni di oreavAMo d»l 6 m.Tflmhre ft c. quell« con II giorni dal 13 giornl a quell» con 3t gurni dal 23 novembre a, e. i:v ii \\c:o oino abbuonando II 3*/0 interese annuo slno cjualunoue somma; prelevazioni »ino a tiorini 20.000 a vista verno chtaue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in appordto libretto. Conte^gla pertuttii versamenti fatti a qaalsiasi ora d'uflicio la valuta del medetimo giorno. AnNume pol proprl cor-i*onti**tl l' tncasso di Cambiali ver Trieste, Vifnna e Jtudapest, rilatcia loro assegniper qveste ultime ptatre ed accorda loro lefacoltti di domtolliare ejfetti presto la sua cassa Irancu d*ojgnl upesa po** ommI. b; S'incirtca dellyacquisto e dellavendita di effetti pubblici, valute e diviae, nonehć deli' ineaaso d* assegni, cambiali e conpons, verso 1 /s®/0 di provig-gione. c) accorda at suoi committenti la faeolta di deposilare ejfetti di qualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupont alla scadenza. La Filiale della Banca Union fitozlono Merolj s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. 2—2 Dop boste Motor Friedrich t Uaffe Fabrik: Wien, IIL Hauptstn 109. OPFK \ ^omu dobi se v vsel "IVA vrstah pri podpisanem p( najnižjih cenah za brzo plačilo, ali na obroke, ali pa tuli po spoznanji na upanje. Jamči se z» donro robo. Op^čuica je t• U ceste, ki drž' od Reke proti Trstu. — Z obilno naročilo priporoča *•* Matija AmlirožIČ. rnl narooSta Košana S.Peter ^eeeeeeoeeNr The Singer Manufjcturing & C.o KOVA JOIU samo za JEDAN FORINT na čedan muž« ^ dobiti šivaću makinu •Singer original*, h^z poviSenja cien?. Garancija 5 ^o i. Poduka u knči badava. The Singer Manufacturing & Co G ušo, Palazzo Salem. Ijile za makinu «Singer* 3 novč. komad, ducet 30 novč. 2—10 Agencija za posredovanje El davna trgovska agencija u službah i kod stanovania E. GEROMINI-JA priskrbuje službe svake vrste u An-striji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče, po najugodnijimi pogodbami. C{ qi Pia2Ža Ponterosso br. 2. I. kat. § •asasasasžsasasEKSRSHs zsisasEsasMasS 5 (Pnbblb'aAgenziaCommerziala) rs Čudo v industriji. Li for. no nvč izvr-tna brnska in rujhenberSka volnena roba za popolno OBLEKO GOSPODOM v spamladnem jn letoem časa Robe je za «uknjo, telovnik in hlače popolnoma za d "S ti tudi za najvećega gospoda. Trt obleko no v najnovejših in najlepših modernih barvah poitavimo : sive. rijnve, modre, drapirane, (Trne, »nelirane, križaste, karirane in naškropljene. Vsaka obleka stane samo 4 fr. 50 kr. Denar takoj vrnem, ako s« roba nu do-pade. Uzori se n« morejo pošiljati. Naročila iz dežele se po poštnem povzetji izvršijo tem j" P;i še Padati okolo Komadov 5 vatlov dolgih in vatla širokih najfinejših pravih potnih plai-dov po fr- 3 50 Naslov: Exportwaarenhaus »zurAustrii* Dunaj, Oberdobling. Mariengasa« št. 31-e' (v lastnej hiši). v o > N aJ '■2-c d ?« = - > ,?o2 s* t; ■Z o. ■K S«? - 2-s O m as »i ■S- 3 Corso v Trstu št. 22. ZANIMIVO ZA VSE Posebna postrežba za male naročbe PoSilja se na vse kraje na drobno družinam in gostil-nb-am: Razno sor^ivje, kavo. mirodije, porneranče, limone, »adje, fivetliae, rokodelsko orodje. pohištvo, dišavine, modno blago itd., vse po originalnih c-nah proti tnali proviziji, carine prosto. Prevzame razpošiljatev in vročitev tiskovin, okrožnic, cenikov, za katere koli d^želb in stanove. 9—10 sls ® = f m a' U p H » o 5r m * * o n.2, ® p • li- a> ? K" Si: i ^m^m^m Čnjte in strmite f 12.500 kemadov ženskih wmm mi, popolnoma, tudi za največje ženske v vseh modernih barvah, sive, rujave. črne rudeče, modre. bele. Akotske, turške itd. je na razpolaganja radi preselitve Komad po » fr. po poštnem povzetji. Dobi se to pri agenturi za rute «351*1* Austria» DUNAJ, Oberd&bling Mariengasse šr. 3Ji-K VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—-4 nietie), v vseh barvah za cele inoilte oblek", pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se npbi dopadala, more se zamenjati Tovarna v Požunu C. k. pri?, tomna L TeHo & C. DUNAJ. _______V Tr»t« Corso 708-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek za pospode in Mp nI niti Mukenj, •blekt za dečke ia najline otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi: velika elegance, solidnepa dela in po- sebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav ia to Izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 2-24 Stalncj tovarlikl ceni Filiala pri ALBisistier v TRSTU Corso it. 709-2. Tovarna v Proanioati VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) poSilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarina koja se nebi dopadala, more 12—5 se zameniti. naia, more se zamenjati. K ........ ...... najnižjej ceni!! Z ALOO^V Rimljanskega žveplja žvepljanje trt z a pn llrcui FRATELL1 ZERNITZ ULICA DEL T0RRENTE Št. 2 (poley tiskarne Dolenc). Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z autom«tičnim aparatom ko dobro rabljivi z»r»d »atanjčnosti in hitrosti, h katero se more ti-(.kaii ž njimi in ..arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati i.u roko so bolj tkonomični, uli trel>ajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat .Merkur« kukor j« tnkjij imslikan pa ima vse prednosti uu-matičnih pećaiov, ti zarad priproste konstrukcij« in lahkote stane le fr S.CfcO. Novi p^čet MEKKUK z automatičnern barvilom dobi 1« v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 Y TRSTU. LawiuiK. iiru»ilvo • tLLflNUnT«. — ifta«i«ij iu oa>iovorunir«aui*. VIKTOH DOLENC No v r» tiKKarna V. DOLENC v 'l rslu