blMrttl se »prejemajo is velji Iriltopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ^ i» i> »i 11 2 ,i n n n n ^ n Pri večkratnem tiskanji se •«na primerno »manjša.
Rokopisi
•• ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Narofinino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.

Polititu list n slovenski iiarofl.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. _ kr.
ua pol leta . , 6 „ _
za četrt leta . . 2 „ 60 ,,
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . , 4 „ 20 ,, »a četrt leta . . 2 „ ' ,.
V Ljubljani na dom n^sij. MMJ& T^fe velja 60 kr. več na leto T/	1
Vredništvo je na Stoli^ifi&ir-H'^ *•
hiš. St. 284.	\	'
Izhaja po trikrat na teden irf ' " v torek, četrtek in soboto.
Ali smo dosti delavni?
(Dalje)
Ne manjša malomarnost se kaže po drugih društvih, izjemši posamezne kraje; videti je, kakor da bi se bili naši Slovenci po prvem živahnem gibanji kolikor toliko pretegnili, naveličali se dela, ker jih še burni časi, n. pr. časi volitev ne morejo več v takem številu kviško spraviti, kakor se je to skonca godilo. Res da so temu krive največ razne nesrečne zapreke, v prvi vrsti silni pritisek vladnih organov in privržencev ponemčevalcev, sploh sistem, ki se je v Avstriji načelo spravil; krive so britke skušnje, da ne gre vse prave poti, da je večidel vse prizadevanje brez vspeha, da so celo pritožbe zastonj, sploh prepričanje, da se proti vetru ne da jadrati; kriv je tudi kratko-vid velike množice, ktera, če na tem kraji pritisne, hoče videti, da gre na oni strani peza brž kviško, ktera nima potrpežljivosti in ne ve, da mehka vodena kaplja izdolbe kamen padaje dolgo časa na-nj. „Saj vse nič ne pomaga" — je navaden izgovor, ko so roke se prvič vtru-dile, ne da bi bile kaj vzdignile; „če bo kaj, bo že samo po sebi prišlo, mi ne opravimo nič; ležimo za peč in čakajmo vremena."
Nevoljen, vtrujen res vrže veči del množice orožje z rok in se poleni. Ali ktera vojna je dobila še vojsko, če se je vstrašila, ko je bila prvi pot nazaj pognana?
To v prevdarek tistim, ki so popustili domači voz in stopili v kot vidd, da se pri prvem potisku ni nič ali vsaj le malo naprej pomaknil. Za tem nadaljujem svoje premišljevanje.
Narodna društva bi imela biti to, kar so vojaške stražnice ob meji ali nevarni deželi,
kjer se je namreč vedno bati sovražnega napada. Po njih in v njih moral bi narod dobivati poduk v bojevanji, moral bi se mu buditi domači duh in pogum, vtrjevati se in vzdrža-vati, društva morala bi biti stražni stolpi, s kterih se zapazi brž nevarnost in po splošnem posvetovanji najde način, kako jo odvrniti ali jej pametno s poti iti. Nič, kar se za narod pomenljivega zgodi, ne bi se smelo z lin teh stolpov prezreti, marveč vsaka prigodba brž naznaniti, da se ljudstvo navadi pazljivosti, pozornosti in nevtrudljivega čuvanja. Sem ter tje se prikaže kaka nevarnost le na videz; tako treba ljudem razjasniti in vzeti jim nepotrebni strah, če jih je popadel.
Ali se pa to godi, povsod godi in godi tako, kakor bi se goditi moralo? Ne, nikakor ne, vsaj po večem ne. Katoliško-politična društva, najpotrebnejša po naših deželah, ki bi imela biti politične šole za naše ljudstvo, kaj so ? Skoro se še za-nje ne ve, ali vsaj se tako malo ljudi briga za-nje, da je ime „društvo" že popolnoma ironija. Osnovalni zbor, potem morda še par zabav, veselic ali majhnih shodov — in vse je zopet tiho, po društvenih knjigah in naročenih časnikih — če jih je kaj naročenih — leži prah, ako ga ne pobriše sluga, ki je večidel edini obiskova lec društvenih prostorov.
Morda mi bo kdo rekel, da gledam skoz prečrna očala, da naša domača društva niso tako hromova in tiha, kakor se meni zdi. Ta kega predobro mislečega o naših narodnih vsta-novah bi hotel peljati po naših deželah. Našla bi vrata čitalnic, bralnih, katoliško-politiČnih in drugih narodnih društev zaprta, s pajčevino prcprežena. To mora biti že kaka svet stresajoča dogodba, ki naše ljudi s spanja, z ma lomarnosti zbudi in jih kakih par dni bega ter
njihove misli od vsakdanjega vsaj nekoliko obrača. In ko je vse pri kraji, naj se je izvršilo ugodno ali ne, je kmalo zopet vse tiho in zaspanec se loti tistih, ki pravijo, da so možaki.
Koliko smo v tem obziru zaostali n. pr. za Čehi I Ta narod je skusil toliko, kolikor malokteri. Prestal, zdržal je nasprotno silo, protinarodni pritisek, kakoršen se je pri nas še le zadnji čas prikazal. In kaj je bil, kaj je nasledek vsega tega pritiska? Narod postaja čedalje trdnejši, deca že umevajo, za kaj gre pri volitvah v različne zbore in odbore in če pride kak sleparski agitator v še tako od mesta oddaljeno vas, ne opravi nič. Zakaj ne? Zato, ker je vse Češko z narodnimi društvi prepre-ženo in ker so ta društva delavna, ker udje vedo, za kak namen so osnovana.
Društva so tedaj po deželi nastavljene narodne trdnjave, tedaj najboljša bramba proti tujemu navalu. Ob enem so ali bi morala biti arsenali t. j. shrambe orožja zoper nasprotnike; kdor potrebuje v narodnem boji pomoči, moral bi je v njih iskati in — najti. Kakor pa današnje britke skušnje uče, te pomoči v društvih le malokdo išče in če je tudi kdo išče, ne najde je. Nasledek tega so nam neugodni izidi volitev, po kterih nasprotniki naši si čedalje več moči pridobivajo.
Nemarnost naša se kaže pa še v druzih rečeh, o čemur bom drugi pot govoril.
(Dalje sledi.)
Opovire in pomote duhovske politike.
(Konec.)
3. Velika napaka je nadalje naša needinost. Iločemo kaj v političnem boji pridobiti, moramo biti edini; že male izjeme veliko ško-
Nravnost v nejeverstvu.
(Konec.)
Še ostudnejše so bile igre, pri kterih se je na smrt boril človek s človekom. Ko je bil dosegel Cezar edilno čast, napravil je igro, pri kteri se je smrtno borilo 320 parov ljudi. Tit, imenovan ljubljenec Rimljanov, je praznoval na ta način svojo zmago 100 dni. Na stotine ljudi se je davilo in morilo temu knezu na čast, ljudstvu v radost. Trajan je osnoval igro, v kteri se je 10.000 bojevalcev borilo 123 dni. Iladrijan jo je napravil za 10 dni. Cesar Ko-mod je dal 1000 tacih iger večkrat med pojedino, da jo skupaj vžival vse veselje. Gor-dijan je obhajal tako igro vsak mesec enkrat; po 150 do 500 parov se jih je borilo. Nektere mesece je bilo v tacih žalostnih časih pomor-jenih po 20000 zdravih, krepkih ljudi. Vse to pa ljudstvu v kratek čas in veselje. Klavdij ni bil sicer spriden človek, pa brez takih iger vendar ni mogel biti; ukazal je svojim boje-
valcem boriti se brez pokrivala, da je ljudstvo ložej opazovalo obraze umirajočih. Ut exspi-rantium facies videret, pravi njegov životopisec, Suetonij.
Rimsko ljudstvo je z največim hrepenenjem drlo h takim igram. Ves Rim je bil pričujoč. Cesar je sedel na prvem mestu. Borilci so se mu mimogrede priklanjali in ga pozdravljali : Cesar, umirajoči te pozdravljamo. „Caesar, morituri te salutant." Prvi sedeži so bili odločeni knezom, starešinam in vestališkim devicam. Bojevalca se sprimeta, in ljudstvo se radovedno vzdiguje. Kedar je bil eden borilccv zmagan, mu vrat prerezan, ljudstvo veselja poskakuje in vpije: Je že dobil, ga je že dal. IIoc habet. (Jur.) Kedar se močnejšemu posreči nasprotnika podreti na tla, da mu na prsi poklekne in meč na vrat nastavi, posluša, kaj bo zapovedalo ljudstvo. Vestališka devica d;i znamenje z roko na kviško ali navzdol, iu to je odločilo smrt ali življenje premaganca. Ako sta se borilca vtrudila in malo odjenjata, zaslišijo se divji glasovi iz ljudstva: Hajdi naprej,
ubij, udari, vžgi ga! Occide, verbera, ure. (Sen.) Beseda „vžgi", pomeni to-le: Na kraji igralnega prostora je stal stražnik, imajoč v roki drog z nasajenim razbeljenim železom. S tem je vtrujene in lenobne borilce dregal in v bor priganjal.
Še nekaj posebno groznega je bilo v zvezi s temi igrami. Ko je bilo vse končano, sprehajalo se je ljudstvo po igrališči, ogledovaje, prevračevaje in zbadaje umirajoče in ranjene. Ako kteri še ni izdihnil svoje duše, zgrabijo ga z nekim kopačem in ga vlečejo v posebno jamo, spoliarium imenovano; tukaj po njem z nogami teptajo in ga do smrti dotolčejo. Ta posel so izvrševali mladi ljudje, ki so se za take bore pripravljali in vadili. Med tem so šetali po krvavem prostoru cesar, starešine, veselo kramljajo in radovaje se dne, ki jim je pripravil tako prijetnost.
Te grozovitnosti so bile v navadi povsodi, kamor je segla rimska kraljeva oblast, v Galiji, Španiji, Aziji, na Grškem idr. Še zdaj nas
dujejo. Če smo si tudi v subjektivnem prepričanji včasih navskriž, proti sovražniku je treba edinosti. Naše obnašanje proti ljudstvu, proti gosposki, političnim vprašanjem nasproti mora biti enakomerno. Needinost nam jemlje spoštovanje pri ljudstvu; nasprotnikom pa nas v posmeh stavi, namesto, da bi se nas bali. Majhna needinost ljudstvo bega, naj bo že v čisto duhovskih ali pa tudi v političnih rečeh. — Dobro nam je znano, kako so se priprosti ljudje čudili, ko se je v eni fari za dobro izvolitev novega škofa molilo, v drugi pa ne; ali, ko je v eni in isti cerkvi župnik molil, kaplan pa ne. — Tako se je tudi ljudem čudno zdelo, ko se je sveto leto v eni fari danes začelo, v sosedni pa čez en teden, ali čez en mesec. — Tu ravno se kaže, kako potrebne bi bile de kanijske konferencije, da bi se zedinili v cerkvenih vprašanjih, kar post. red božje službe zadene, kolikor že ni od više oblasti normiran; da bi pa tudi v politiki složno postopali. — Tako pa smo v političnih vprašanjih mnogokrat razdeljeni. Vzemimo izmed drugih samo novošegno šolo. V tem oziru smo duhovni razdeljeni na tri kampe. Nekteri zavržejo popolnoma njen princip, in nočejo nič s šolo opraviti imeti, — drugim tudi ni po vsem všeč, ki se ji pa vendar popolnoma ne umaknejo, ampak ž njo delajo, kar ravno morajo; tretji pa so ji prijazni, in se pehajo in potegujejo za-njo. Kdo ima tedaj prav? — Dasiravno je nova šolska postava za Kranjsko boljša in milejša od drugih dežel, je vendar le liberalna, ali vsaj liberalno obrobljena, z eno besedo, ne taka, kakoršne je naša dežela želela. Saj jo je naš deželni zbor dobro rešetal, na vse strani potrebam našega ljudstva primerjal, in vendar ni bila na Dunaju všeč. Dvakrat so jo tje poslali, dvakrat je bila zavržena; še le v tretje, ko je bila saj nekoliko liberalno pobarvana, jo je minister cesarju v potrjenje predložil. Če je tudi po tej postavi duhovnom več prostora puščenega, kakor po drugih deželah, je vendar tako vravnano, da duhovni zmagati ne morejo. Kaj pomaga, če v deželnem šolskem svetu tudi dva duhovna, pooblaščenca škofijstva, sedita, zastran tega je vendar maša ob delavnikih skoraj popolnoma odpravljena, spoved na trikrat v letu znižana; procesije križevega tedna škartirane. In kdo nam je porok, če bi tudi trije duhovni v deželnem šolskem svetu sedeli, da vkljub njih oporekanju v prihodnjič še procesijo sv. R. Telesa in šolsko molitev popolnoma odpravijo 1 — Pri takih okoljščinah je pač najbolje, da se duhoven kolikor najmanj
spominjajo teh grozovitnosti razvaline amfi-teatrov, ki se nahajajo sem ter tje.
Vse te krute naprave so bile pripuščene po postavah. Izobraženci tistih časov, n. pr. Ciceron, Plinij, so jih hvalili, češ, da se ljudstvo po njih vrlo vtrjuje zoper žalost in bo-lenje. Mark Avrelij, najmilosrčnejši cesar, je rekel, da je znamenje slabosti, usmiljenje imeti z nesrečnimi, jokati z jokajočimi. Tudi modri Seneka pravi, da usmiljenost je dušna napaka. „Misericordia animi Vitium est". Dobri ljudje se je bodo ogibali. „Boni misericordiam vitabunt". Lastna je le največim spridencem. „Pessimo cuique familiarissima". Pravi modrijan ne pozna usmiljenja. „Sapiens non miseretur".
Ciceron pripoveduje, da je imel stoicizem te-le zapovedi in načela: Nikdo drug ni usmiljen, kakor norec in lahkomišljenec; pravi mož se ne da preprositi, ne ganiti; grdo je, biti usmiljenemu. (Cic. pro Mur. 29, 31.) On sam usmiljenost opisuje: „Miseratio est aegritudo ex miseria alterius". Usmiljenost je bolestna žalost, prouzročena po nesreči druzega.
mogoče, v novo šolsko organizacijo vtika, da saj slabih nasledkov, ki iz take uravnave izvirati morajo, deležen ne postane. To so dobro čutili tisti gg. dekani, ki so prostovoljno okr. šolsko nadzorništvo odložili. Sprevideli so namreč, da so le orodje liberalne mašine. Zato se nam pa čudno zdi, kako morejo nekteri dekani še zmiraj zraven ostati? Ali mar mislijo, da bodo sami liberalno reko ustavili? Ali ne vedo, da so le orodje liberalne vlade, ki se ž njimi drugi duhovščini nasprot ponaša? Ali so mar pozabili, zakaj je vlada dr. Jarca v pokoj djala, ki je bil vendar jako odjenljiv? Ali ne vedo, da bo tudi njih odvrgla, kakor hitro jih več potrebovala ne bo, ali kakor hitro vsih ukazov, ker cerkvi nasprotnih, izpeljevati ne bodo mogli in smeli? In ali niso že zapazili, da pri vsi njih zmožnosti in učenosti za ta posel jih vendar učitelji po strani gledajo, posebno tisti, ki bi njih mesto radi zasedli? Nova šola nam je veliko vpliva na šole vzela, dala ga pa takim, ki „Schulzeitung" pišejo; če šoli v prid, bo prihodnost kazala. Vklanjati se tem gospodom, ki nas ošabno prezirajo in katehizirati uče, ali pa vsilovati se skoz okna v šolo, ker so nas pri vratih vun spodili, kakor „Narod" hoče, za živi dan! k temu nimamo nič veselja! Naša politika glede šole morala bi biti ta, da se s časom po postavni poti šolska postava prenaredi, kakor jo zahtevajo potrebe našega ljudstva in okoljščine naše dežele.
4. Slednjič je zraven naše needinosti tudi velika napaka: sebičnost nekterih du h o v n o v, ki za bore Stremajerjeve groše edinost kale, sami sebi malo koristijo, duhovnim sobratom pa mnogo škodujejo. — Odveč seje že o tem v tih listih pisalo, da bi le še eno besedico hoteli za to zgubiti. — Sem ter tje so tudi osebne slabosti, ktere kak duhoven ima, krive, da v politiki on in sobratje njegovi vspešno delovati ne morejo!
Sostavili smo te vrstice in pridjali znana fakta, da vsak lahko vidi, da čutimo svoj položaj in poznamo svoje dolžnosti. In kaj naj bo sklep teh besedi? Da bomo vkljub vsim zaprekam in oviram vkljub vsi nehvaležnosti še naprej delovali na političnem polji, ker vemo da po napačni liberalni politiki, po slabih brezverskih poslancih trpi cerkev in narod. Politika je človeška reč, in kot taka zmotnjavam podvržena. — Toraj naj nam nihče nikar ne očita, da smo duhovni volili dr. Kluna, dr. Zamika, dr. Razlaga! Da, volili smo jih, ker smo jim zaupali, ker jih nismo še dobro poznali. — Ali iz skušnje smo se izučili; teh
Naše srce se mora groze tresti, in naša pamet mora strmeti, če premišljuje, kam je bilo zabredlo ubogo človeštvo pred krščanstvom, človek bi mislil, da za take grozovitnosti človeško srce sprejemljivo biti ne more, ko ne bi nam zgodovina dajala dejanskih spričevanj. Človek je čudna stvar, ali krščanstvo je še veči čudež. Prepusti človeško natoro zgolj na-tornim močem, strahovito, zoper vsa človeška pričakovanja bo zdivjalo. Oj blaženo krščanstvo, ki si človeško srce čudovito preobrazilo, po-žlahnilo, ter vse človeško življenje prerodilo! Ljubezni poganstvo ni poznalo. Grda sebičnost, sklenjena z nečloveško krutostjo je gospodovala v človeški družbi. „Caritas" je pomenila Grkom le milobo, prijetnost; Rimljanom pa le prijazno nagnjenje do prijatlov in sorodnikov. — Še enkrat: Oj srečno krščanstvo, kterega bistvo in duša je — vsestranska^ljubczen. „Deus Caritas est;" Bog je ljubezen. Poganstvo je najhujša, nečloveška grozovitnost.	K.
pomot ne bomo delali več! Tem in takim gospodom smo že oddali zadnjikrat svoje glasove. —
Prihodnje volitve nas hočejo dobiti zopet v prvi vrsti za brambo našega ljudstva, ktero se je menda tudi že izučilo in prepričalo, kdo mu res dobro želi. — Če nam tudi politika težave naklada in žrtvovanje tirja, radi bomo delali za narod naš, iz kterega smo izšli, s kterim živimo in čigar potrebe poznamo; — vselej in povsod bomo branili pravice cerkvene in narodove, svarili pred zapeljivci in liberalci, zato da nas ne bo enkrat zgodovina sodila in nam očitala, da smo spali, ko je sovražnik ljuliko sejal. Z veseljem pa bomo tudi pozdravili tisti dan, ko bo naše ljudstvo toliko izobraženo, da nas za vodnike več potrebovalo ne bo. Prav radi bomo takrat težavni posel drugim pripustili in se v miru s prijetnejšimi rečmi, kot je politika, pečali!
En dulioveu,
ki je prepričan, da je večina slovenske duhovščine enačili misli.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. oktobra.
Avstrijske dežele.
IVelegacijska denarna odseka sta sprejela predlog, da se vojnemu ministru dovoli 8 '/„ milijona za napravo novih topov, zbrisala pa sta več zneskov v izvanrednem bud-getu, ki bi se moral po mislih poslanca Sturma čisto zbrisati ves. Če bi bili Sturm pa tovarša njegova Schaup in Gros tako ostri in natančni kot opravilni svetovalci raznih propadlih bank, dobro omenja „Vat.", kakor so zdaj proti vojnemu ministru, bi bili ljudem prihranili več milijonov, kakor stotisučev pri vojnem budgetu.
V	Krim so bili na ozidje nove col-ninske hiše nataknili nemško zastavo, ki sojo morali pa na večer zopet sneti. Če bi Slovani s kako vnanjo slovansko zastavo tako počenjali, kakor naši Prusaki z nemško, koliko bi jih bilo že vtaknjenih v ječe. Ali vlada nima volje, ali se pa morda Nemčije tako zelo boji, da določno ne prepove take nagajivosti?
V	Črnovicali so 4. t. m. odprli novo nemško vseučilišče. Minister Štremajer je prvi govoril. Vdeležba je bila jako mlačna. Vpisala sta se dosedaj le dva modroslavca pa sedem pravdnikov.
Vnanje države.
Za jugoslovanske vstajnike
se na Ruskem čedalje bolj zanimajo. V Petro-gradu se je osnoval odbor imenitnih gospej, ki nameravajo povsod pred cerkvenimi vrati za revne brate na Turškem nabirati, najprej v Petrogradu in petrograjski nadškofiji, potem pa v Moskvi in Kievu, kjer se snujejo enaki odbori. Neki ruski list Avstriji očita, da bode le ona odgovorna, če vstanek za kristjane ostane brez vspeha. Države so najprvo nameravale osnovati novo južnoslovansko državo, pa takrajlitavska nemška vlada se je temu uprla, ker bi taka jugoslovanska država po njenih mislih Avstriji bila nevarna (?). Potem so vlade hotele, da naj se Bosna in Ercegovina združite z Avstrijo, kar pa zopet neki Madjarom ni bilo po volji.
Z bojišča se poroča „Agram. Ztgi.", da Turki so požgali od kristjanov zapuščeni Ti-skovac. Osman-beg, ki je branil neko gorsko trdnjavico pri Nevesinjah, bil je s 6 brati umorjen.
Iz Senja se poroča, da so lOkristijan-skih kupcev, ki so pričali, da so Turki ubili frančiškana Karaula, odpeljali v Travnik.
Pri Obrovacu so vstajniki Turkom vzeli 6 voz z živežem ter vjeli 30 Turkov.
IzSpljeta se je „N. Fremdbl." poročalo, da so vstajniki vzeli Trebinje, ko je bila posadka odšlav. Bilek po živeža in da je bil Ilusein-paša pri tej priliki ranjen. Pa ta novica se ne potrdi.
Pri Banjani in Rudinjani je 500 vstajnikov oprostilo čete Dzombetave, ki so bile pri Stolcu od Turkov skoz 5 dni zajete. Veliko Turkov je padlo. Abdul-Aman je napadel vstajnike pri Gjurjevem, pa je v boju s 27 Turki pal. Dožič je z Kolasinskimi kristjani napadel Stitarico in pomoril mnogo Turkov.
4. t. m. je v Klek prijadral parnik turški z novimi vojaki. K ustajnikom pri Novem va-rošu, pa je iz Srbije prišla četa prostovoljcev.
Srbsko ministerstvo je moralo 4. t. m. vsled neke izjave kneza v narodni skupštini dati svojo odpoved. Kaj je knez skupštini razodel, se ne ve. Najbrže pride na krmilo konservativno ministerstvo. Kupci nemški pa Judje zapuščajo Srbijo in se z vsem imetjem preseljujejo v Novisad in Panczovo.
Turški sultan je dal 2. t. m. v Carigradu oklicati razglas, ki poljedelce, ki so mirni, oprostuje četrtinke nedavno naložene jim desetine. Tudi se jim odpuščajo zastali davki. Izvzeti so državni dolžniki, bogatini pa tisti, ki so desetino proti garanciji vzeli v najem. V okrajnih oskrbovalnih svetih bodo tudi srenje imele svoje zastopnike in skrbno se bode sprejemalo vse, kar bodo ti postavnega in pametnega nasvetovali. Deputacije letnih občnih zborov bodo smele priti v Carigrad in tam razložiti svoje želje. Tudi se bodo tje od časa do časa klicali nekteri pošteni in veljavni možje. Na podlagi teh informacij se bodo vredile potrebne premembe. Posebni nadzorniki bodo čuli nad tem, da se bodo davki redno in pošteno pobirali. Sploh pa sedaj iščejo, kako bi ljudstvu*' vstregli in desetino pravično premenili v zemljiški davek. Tudi policijo hočejo pre-narediti. Na ta načiu upajo pomiriti vstaše; prav iz tega uzroka moral je tudi dosedanji vojni minister Hussein Avni-paša umakniti se Nizi-paši. Hussein namreč je mož, ki bi se prepiral s celim svetom, in je vladi vedno priporočal z vstajniki trdo ravnati in jim ničesar ne privoliti. Pravijo, da Rusija je največ pripomogla k temu, da je Ilussein-paša odstopil, ker vdliki vezir se hoče z ustajniki pogoditi. „Jour. de St. Petersb." vstajnikom svetuje, da naj sprejmö od sultana jim obljubljene premembe, ki so zdatnejše od dosedanjih. Tudi pravi, da bo Evropa spolnila dolžnost, ktero ji naklada človečanstvo pa lastna korist. To vlade obetajo, storile bodo pa zopet le to, kar jim bode najbolje kazalo, če bi se ozirale na tirjatve človečanstva, bi bile morale že zdavnej Turka zapoditi iz Evrope.
ltuski vojni minister na vso moč po-
zveduje, koliko vojakov bi železnice ruske v naglici zamogle prepeljati. Vsled tega je cestni minister do vsih železničnih družb razposlal ukaz, da naj glavni vodje in nadzorniki nemudoma pridejo v Petrovgrad k posvetovanju s komisijo, ki se je za to reč sostavila. Vojaki se imajo iz notranjih dežel prevaževati v pokrajine kavkaške, kjer sicer biva le okoli 20.000 mož, kazovskemu in črnemu morju pa v dežele ob vzhodnem morju in Visli na Poljskem.
Nemški cesar se po nekem telegramu iz Berolina boje 16. t. m. iz Baden-Badena poda na Italijansko. Knez Bismark, ki se prav dobro počuti, ga bode spremljal. Z njim poj-
deta najstarejši sin pa prihodnji njegov zet, grof Wend Eulenburg.
Bavarski deželni zbor je 2. t. m. z
79 glasovi proti 76 sprejel predlog poslanca Kurza, da se kralju izroči adresa, ktero bode sostavil poslanec Jörg.
Iz Kima se „Vaterlandu" piše, da vodja laških internacijonalcev, P i s i n a, je v nekem govoru rekel, da Marx ni več glava internacijonalcev, ampak le njihov veljaven agitator na Ruskem; da bi tam več opravil je v tesni zvezi s knezom Bismarkom in skuša namene svoje izvrševati s pomočjo zvitih Pru-sov pa Poljcev, ki so se naselili po raznih mestih ruskih, da odvrnejo sumičenje vlade ruske. Marx upa, da težka naloga njegova bode imalo izvršena; knezu Bismarku se ne bo več bati pred Rusko, kadar bode od internacijonalcev spodjedena in potem bode on vsem narodom prinesel napredek, omiko in svobodo, zato je pa treba sedaj ravnati previdno in Bismarku zaupati.
Na Španjskem delajo priprave za nove volitve, ki se bodo vršile za zbornico poslancev po splošni volilni pravici, za starešinstvo pa po postavi od leta 1870, Vlada si bode prizadevala liberalnim konservativcem (!) pridobiti večino, ker je le na ta način mogoče vzdržati prestol kralja Alfonsa, ki se čedalje bolj maje. Kajti Karlisti na severu še niso zatrti, kakor se je nadjal Jovellar, marveč so 28. in 29. sept. pri San Sebastianu dobro natepli Alfonsiste in jih mnogo postrelili, med kojimi je tudi več častnikov, še več pa ranili in vjeli. Po noči so zopet začeli streljati na mesto in so še mnogo ljudi ranili ali usmrtili. Razun tega so se v Sierri Moreni vzdignili republikanci in so natepli vojake, ki jih je vlada tje poslala, da bi naredili mir.
Izvirni dopisi.
Iz Selc, 4. oktobra. Pisalo se je že zadosti o znanih šolskih dogodkih v Selcih in o ravnanji okrajnega glavarja gosp. Derbiča v Kranji, zatoraj ne bom natanko poročal o tej reči. Omeniti hočem le neke druge reči. Ko so 3. februarija 4 žandarji posestnika S. vklenjenega peljali skoz Selce, sošlo se je iz radovednosti veliko število ljudi, ki so pa bili popolnoma mirni. Meseca julija pa, tedaj celih pet mesecev potem, dobili so vsi, kterih imena so zvedeli, da so bili takrat nazoči ali pa slučajno šli memo, povelje iti k okrajni sodniji v Loko in se ondi zagovarjati, da niso kalili javnega miru. — Samo ob sebi se umeva, da so bili nekrivi spoznani skoro vsi, pa britko jim je za pot in čas, kar so ga zamudili, ker so skoro vsi le revni delavci. In čudno je, da še le čez pet mesecev jih je g. Derbič pozval k sodniji.
Lahko bi marsiktero na dan spravili o ravnanji v tej reči, pa naj za danes molčim, da vaš list zopet ne zapade slavni policiji. To pa naj okrajnemu glavarju g. Derbiču v Kranji vendar le opomnim, da s takim ravnanjem se prostemu ljudstvu na deželi nove šolske postave gotovo ne bodo priljubile, ampak le še bolj primrzile.
'Mi Dunaja, 4. oktbr. Grof Andrassy je pri obravnavah delegacijskega odseka spregovoril o avstrijski politiki glcd6 vršečih se dogodeb na jugovzhodu. Na vprašanje: ali misli Avstrija na to, da bi pridobila si kaj dežela ua vzhodu —je minister odgovoril, da bi bila vsakoršna pridobitev teh dežela za državo nevarna. Ta odgovor se je zlasti Ogrom, pa tudi
vsim tistim Nemcem, ki se za Turčijo treseja, tako ugoden zdel, da so mu javno ploskali. Na to so imeli Ogri še pogum, od Andrassyä naravnost zahtevati zagotovilo, da se Avstrija ne bo vtikala nikakor dalje v turške in ustaj-niške homatije. Ali Andrassy, ki je o tem gotovo dogovoril se že z Nemčijo in Rusijo, ni hotel dati zagotovila, po kterem bi mu bile roke zvezane. To je Turkom prijaznim krogom in listom manj všeč ko prvo, ker tožijo, data zadnji odgovor pobija prvega in da avstrijska politika glede vzhodnih dogodeb zopet ni popolnoma jasna.
Iz tega vidite, kako skrbni so neke vrste krogi in listi dunajski in peštanski za Turka, kako se boje, da ne bi stiskani Slovani prišli k sapi. V sanjah se jim že kaže jugoslovanski strah vzdigajoč se na jugu, pred kterim se bolj tresejo, ko pred kugo in lakoto. Zato pa strašijo listi, kakor „N. fr. Presse" in „Pest. Lloyd", svoje bralce vedno z „divjaki na jugu, ki ranjenim in vjetim sovražnikom glave in ušesa režejo, ki z uporom ne dosezajo druzega, ko ropati, moriti in požigati, ki imajo o napredku in svobodi iste pojme, ko vrana o nedelji" itd. Take tolovaje in divjake podpirati v njihovih namenih, bilo bi za Avstrijo nespodobno, bilo bi celo sramotno. Tako in enako obrekujejo, modrujejo in sklepajo ti listi, poštenega človeka pa kar rudečica oblije, če le par vrst te grdobije bere.
Iz obravnav delegacijskega odseka je za zdaj toliko zelo gotovo, da niti Avstrija, niti Nemčija in Rusija ne nameravajo nobenih premenah stanja na jugovzhodu, kar se tiče razmer med njimi in Turčijo. S tem se ve, da ni še rečeno, da ne bi privolile Bosniji in Ercegovini samostalnosti, kakoršno imate Srbija in Črnagora.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. oktobra.
(Za uboge sirote ercegovinske in bosenske na avstrijskih tleli) bo napravila ljubljanska čitalnica v zvezi z „dramatičnim društvom" predstavo v deželnem gledišči; kdaj, še ne vemo. Predstave slovenske se imajo pričeti s prihodnjo nedeljo.
(Dijakov na ljubljanski gimnaziji) šteje se letos v začetku vseh skupaj 407; toraj so štirje več mimo lani, ker se jih je v prvi razred oglasilo nekaj več. Pred desetimi leti (1866) bilo je na pr. javnih učencev vseh skupaj 719, pred petimi leti (1871) še 521, lani samo 403. Skrbeti mora človeka z ozirom na više stanove, ako gleda v bodočnost, pa bere, da je 1. 1866 na gimnaziji naši bilo v osmem razredu učencev 51, v sedmem 61, v šestem 65; 1.1875/6 pa jih je v šestem 31, v sedmem 36, v osmem vseh skup pa le 26! Kamo, kamo veslate? —
(Zarad uredbe nove norišnice,) za ktero je dežela kupila V. Krisperjevo posestvo „zve-rinjak" pod Ljubljano, sta šla gosp. dr. Kari Blehveis in deželni inženir Vičelj ogledovat norišnice po Tirolskem, Nemškem, Češkem in Moravskem ter sta po tritedenskem potovanji včeraj vrnila se v Ljubljano nazaj. Prenaredba kupljenega posestva v norišnico se bo zdaj brž pričela.
(Iz seje deželnega odbora 2. oktobra.) Sklenilo se je, da se najodličnejim učencem vino- in sadjerejske šole na Slapu po končanem dveletnim šolskem tečaju konec meseca oktobra dado primerna šolska darila. — Posestniku grajščine Grm pri Novem mestu se je na dotično vprašanje odgovorilo, da še
ni od ministerstva odgovora zarad državne subvencije za napravo kmetijske šole, od ktere je deloma odvisen tudi začetek novega šolskega tečaja na gozdarski šoli v Šneperku. — Na predložene dotične obravnave zarad podučevanja nemščine v enorazredni ljudski šoli v Radečah na Dolenskem in zarad splošnega vpeljanja nemškega učnega jezika v 3. in 4. razredu ljudske šole v Kamniku odgovori se deželnemu šolskemu svetu negativno. — Odgovor c. kr. deželne nadsodnije v Gradcu, da v pritožbah več občiu zoper nemško občevanje nekterih sodnij s slovenskim ljudstvom ne najde povoda, da bi v tem obziru kaj ukrenila, ker so te pritožbe le splošnega zadržaja ter ne naštevajo posameznih slučajev, vzame se na znanje in dotičnim občinam da na vednost.
—	Deželni odbor je na prošnjo podpiralnega društva sklenil, da se stara obnošena ženska obleka, ki v tukajšnji posilni delalnici po odhodu posiljenk v Lankovice ni za nobeno pravo rabo več, podari za pribežnike iz Bosne in Ercegovine. —
(Janez PeJiani), glasoviti ponarejevalec bankovcev, ki je bil pred nekaj časom obsojen na 12 let ječe, je včeraj popoludne na gradu umrl.
(Obesiti) se je hotel 5. t. m. neki laški delavec ob 5. uri popoludne vpričo ljudi na kostanju pred hišami, ki se zidajo tik Maliča. Neki dijak ga je pa odrezal in policaja sta ga odpeljala na rotovž.
(Nekaj za zabavo). Znani hribolazec g. Fr. Kadilnik, blagajnik banke „Slovenije", je popisovaje v „Novicah" svoje potovanje na Triglav, pridjal opazko, da je zvedel od vodij, da prof. Linhart, znani ponemčevalec, ni dospel nikdar na vrh Triglava, kakor je „Laib. Ztg." o svojem času poročala, ampak je ostal niže. Ne na vrh kranjskega velikana dospeti
—	to ni nobena sramota še celo za tako učenega profesorja ne, kakor je Linhart; on pa je vendar čutil se žaljenega na časti in poslal „Novicam" popravek, da je bil na vrhu Triglava. Tega popravka vredništvo „Novic" ni hotelo sprejeti, ker je bil nespodobno pisan in ker prof. Linhart ni navel nikakoršnih dokazov za to, kar je trdil. Zbog tega razkačen gre prof Linhart k okrajni sodniji tožit odgovornega vrednika in pripelje v dokaz, da je bil res na vrhu Triglava, za priče sabo one dame, o kterih je lansko leto pisala „Laib. Ztg.", da so bile ž njim skup na vrhu, tedaj tako visoko ko on. Res so te bile pripravljene s prisego potrditi svojo izpoved in tako je sodnik gosp. Čuček naložil vredniku „Novic", da sprejme Linhartov popravek, ko ga je nekoliko spodobnejše stili-ziral. „Tant de bruit pour une omelette" — bi rekel Francoz in prav bi imel: mi pa pra-šamo: Ali prof. Linhart nima nič boljšega opraviti, ko take muhe loviti? S kakšnimi malenkostmi se pač dandanes sodnije in drugi ljudje nadlegujejo!
Razne reči.
— Grozna nesreča se je zgodila pri Novicerkvi na Štirskem. Posestnik Kranic v Slavoki in njegova žena sta pustila svoja 2 otroka sama doma. Brž vzame Oletni Janez iz nezaklenjene omare močno nabito pištolo, začne ž njo igrati pri zibelji, v kateri je njegov 1 Vnetni bratec spaval. Nagloma se sproži pištola in zadene speče dete ravno v lice. Dete je bilo k priči mrtvo. Morivcc pa je detetu kri iz lica spral in ga potem v bližnji hosti podma-hovje pokopal. Na večer prašajo stariši po de-Izdajatclj in odgovorni vrednik: Jakob Al
tetu; fantič beži prestrašen v hosto, oče in mati za njim in najdeta zakopano svoje dete.
„Slov. Gosp."
—	Goljuf. V celjsko hranilnico je vložil nek človek 1 gold., nato je umetno strgal iz hranilnične knjižice prvi listek, zapisal va-njo 500 gld. vloge, ponaredil dotične podpise in zastavil knjižico v Trebovljah za 250 gld. S tem denarjem je zginil, dobili ga še niso.
—	Iz Gorice se poroča „Slov. Narodu" sledeča strašna dogodba: Strašan uboj se je izvršil v čeraj v nedeljo 3. t. m. v gradiškej kaznilnici. Neki na živenje obsojeni Napolita-nec je zaklal oskrbnika, jednega čuvaja, dva čuvaja smrtno ranil in samega sebe usmrtil, torej 3 mrtvi in dva ranjena. To so nasledki odpravljenih verig, pa po kaznilnicah gospod-skega živenja.
—	Trgatev na Ogerskem je skoro povsod že končana. V okraju pakskem je toliko vina, da ljudje ne vedo, kam ž njim in da je posoda dražja od kapljice. Posoda, ki drži vedro, velja 1 gl. 90 kr., pa se za to ceno še težko dobi. Spodnje-avstrijski vinorejci so pa sklenili s trgatvijo čakati, le po nogradib, ki jih je bila slana nekoliko posmodila, so pobrali g roj zd je.
—	Nemčurska inteligencija. Iz Štajarskega se nam piše: Pošljem vam za kratek čas in smeh prepis dveh mrtvaških oglednih listov, kakoršnih je v naši mrtvaški knjigi na stotine nakupičenih. Originali so pri župnijskem uradu vsakemu na ogled.
Todtenbeschau Zettel!
1.	Anna Tkaletz Bürgerin in der Gemeinde P. N 55 hat die Nothtaufe erhalten für den Namen Anna, die Mutter ist Maria, starb den 25te Nachts um 11 Uhr zu Folge schwerer Geburt Tod geboren, ist am 26te zu beerdigen.
2.	Aloiš Šch. Sohn der ledigen Inwohnerin Agneš Seh. in der Gemeinde Sch. št. 41. dieselbe war Frühzeitig geboren, slo am 20te d. M. um 10 Uhr Abends um 3 Uhr Nachmittags an Lebensschwäche gestorben, ist den am 24ten d. M. und ist am 25t. d. M. zu berdigen hiermit erinert.
Čuditi se zares mora človek, da zdravnik, ki se večkrat še ,,k. k. Gerichtsarzt" podpiše, kaj takega piše, in pri vsem tem, če tudi nobenega mrtvega ne vidi in ne pogleda — vendar toliko časa kot „Todtenbeschauer" že figurira in fungira.
Milodari za ercegovske in bosniške rodbine.
Iz Ljubljane: Od slavnega odbora ljubljanskega „Sokola" čisti znesek prvega sokolovega večera 152 gl. 56 kr. Fr. Kolman 5 gl. Tereza H. 3 gl. Neimenovan 1 gl. Od toperja 42 kr. — Iz Čer novic: Zor Ivan 2 gl. Vitar 1 gl. Založičeki 1 gl. Neimenovan 50 kr. Hu-šarink 1 gl. — Iz Celja dr. Kočevar 10 gl. B. K. 1 gl. — Županija Dobrova pri Ljubljani po č. opravniku Dolinarju 14 gl. 2 kr. Šoštanj-ski rodoljubi 17 gl. 10 kr.— Iz Za t i čine: *) Stermole Alojza 2 gl. Kozlevčar Tereza 1 gl., trije drugi 30 kr. Č. župnik Juri Humar v Črmošnicah nabral 14 gl. M. A. v Radovljici 4 gl. Gostač iz Primskovega 2 gl. Verbic iz Kranja 50 kr. — Iz Krškega V. Pfeifer 15 gl. A. Lavrinšek, svetov. 5 gl. J. Kapler, svetov. 2 gl. odborniki A. Rupert 1 gl. A. Jugo-vic 1 gl. 35 kr. Pire 1 gl. Petrič 1 gl. I. Pire 40 kr. A. Urbančič 50 kr. F. Večemer 15 kr. P. Jeraj, trgovec 2 gl. 21 kr. A. K. 1 gl. 99 kr. F. P. 1 gl. J. Geraldi 50 kr. n. 10 kr.
*) V poslednjem izkazu se ima glasiti G. Jakelj. d š o ve c.
Prejšnji izkazi 1032 gl. 74 kr., skupaj 1301 gl. 24 kr. Odbor potrjuje sprejem s presrčno zahvalo. Odbor je sklenil, da spet kupi perila in obleke, ker tega najbolj manjka pribeglim. Dobro došla bi vsakovrstna platnena roba, cufanje, povaji itd. za množeče se ranjence iz Bosne in Ercegovine. Po poslednjih bitkah je bilo mnogo ranjenih pripeljanih v Dobrovnik, kamor je odbor takoj poslal mnogo perila, cufanja, pavole, povojev itd.; isto tako tudi po ukazu zagrebškega odbora v Kostajnico.
Ljubljanski podpiralni odbor: J. N. Ilorak,	Dr. J. Vošnjak,
predsednik.	denamičar.
Umrli so:
2.	okt. Maria Strekl, kajž. vdova, 60 1., za rakom; Juri Majdič, zidar, 19 1, za prsno vodenico.
3.	okt. Urša Jankovid, kmečki otrok, 7 dni, za zlatenico; Lorenc Šerok, kmet, 43 1., za bra-morko. Kajni. Knaute, otrok nadzornika v ciko-rijski fabriki, 6 dni, za krčem; Matej Koman, kajžar, 68 i., za jetiko.
I.	okt. Frančiška Babnik, hišnikov otrok, 2 uii, za oslabljenjem; Manricij pl. Vitte. penz. stotnik, 54 1., za srčno napako.
Eksekutivne dražbe.
10. okt. Kostclc-evo iz Radovice (780 gl.) v Metliki.
II,	okt. Matija Gričar jevo iz Potoškc vasi (815 gl.) v Litiji. — 2. Jan. Gogclnik-ovo iz Ljubljane (2800 gl.). — 2. Jos. Marchhart-ovo (47725 gl.), obd v Ljubljani. — 3. Jan. Toman-ovo iz Kamne gorico (405 gl.) v Radoljici. — 3. Ive Cugle-ovo iz Čutila (1425 gl.) v Metliki. — 2. Jurij Jeriha vo iz Prežganja (374 gl.) v Litiji.
12. okt. Marije Kunčič-evo (4234 gl.) v Tržiču. — 3. Tonu Tratnik-ovih dedičev (15.470 gl.) v Idriji. —_
TeleKrniiene denarno cene 6. oktobra.
Pnpirna renta 70. — — Srebrna renta 73 55 — 18fi01etno državno posojilo 111 50 — Bankine akcije 918 — Kreditni akcije 210.— — London 111.06 — Srebro 101.70. — Ces. kr. cekini6.33. — 20Napoleon 8.95.
Denarntvene cene. 5. oktobra.
Državni fondi.	Denar.	| Blago.
5°/0 avstrijska papirna renta ....	69 95	70 25
5% renta v srebru..............73.40	73.50
Srečke (loži) 1864. 1..............104.80	105.30
„ „ 1860. 1., celi.....112.20	111.70
„ „ 1860. 1., petinke . . ,	117.25	117 50
Premijski listi 1864. 1.,............133.—	133.50
Zemljiščine odveznice.
Štajarsko po 57„................94.50	95.50
Kranjske, koroške in primorske po 5%	95,—	—.—
Ogerske po 5%................81.25	81.50
Hrvaške in slavonske po 5°/0 ....	84,—	84 50
Sedmograške po 5% ............79.—	79 50
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............918.—	920.—
Unionske bauke................89.—	89.25
Kreditne akcije................209.—	209.25
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	690,—	700.—
Angio-avstr. bauke..............109.—	109.25
Srečke (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. .	163.50	164,—
Tržaške	„ 100 ., k. d. .	110.50	111.75
„	„ 50 „ „ .. .	56.—	56 50
Budenske	„ 40 gld. a. v. .	26.20	26.50
Salmove	„ 40 „ „ „ .	36.—	36.60
Palffi-jeve	„ 40 .............25.25	25,80
Clary-jeve	„ 40 „ „ „ .	25,—	26.—
St. Genois	„ 40 „ „ „ .	27.26	27.75
Windiscbgrätz-ove „ 20 „ ,, „ .	23.25	Ž3.60
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	20.25	20.76 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.33	5,34
Napoleonsd'or.........| 8.925 8.93
Srebro..........|101.60	101.70
Jos. Svoboda,
lekarničar „pri zlatem orlu",
tik železnega ntosln v Ljubljani,
priporoča toliko priljubljena salicilna zdravila, ki so:
1.	Salicilna voda za izplakovanje ust pri grlobolenjl (difteritis).	(74—3)
2.	Snlicilni zobni prah za snaženje zob. Izmed vsih do zdaj znanih prahov najboljši.
3.	Salicilna umivnlnn voda zoper vso kožne izpušajo.
4.	Salicilna »lupa zoper neprijetno potenje nög.