643. štev.
V Ljubljani, torek dne 7. oktobra 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se «t	pošilja	upravništvu.	ta
:::	Telefon številka 118.	:::
smm,
■ Hi
■; 'rh
,
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
iHni-irTn-T-vn nmir irumrrr—^»nrin-T-r	■	rnr.T	'
Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev.
>a	Uredništvo in upravništvo:	nt
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
Dopisi se pošiljalo uredništvo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* to pust. —■ Za odgovor je priložiti znamko, trt
c:	Telefon	številka 118.	«
Položaj.
PISMO IZ BELGRADA.
Na bojišču.
Ite je Srbom posrečilo potisniti Albance na celem frontu nazaj in v Debru in Ohridi so postavljene srbske oblasti. Boji se nadaljujejo in zlasti pri Prizrenu in Poreču se vodijo že nekaj dni hude borbe. Albancem — pa tudi Srbom — prihajajo vedno nove čete na pomoč, da nadomeste vrtel padlih.
Ranjenci — kakih štiristo po številu — so prispeli s sinočnjim vlakom v Belgrad. ostanek pa je ostal v Debru, Ohridi in Bitolju.
Dasi so se pridružili arnavtskim bandam tudi bolgarski četaši. ki poživljajo na Bolgarskem z javnimi lepaki svoje rojake na vpad na srbsko ozemlje, je vkljub temu za sedaj vsaka nevarnost poostrenja nove vojne Izključena, ako store velesile svojo »veto in prokleto dolžnost s podelitvijo mandata Srbiji, da okupira — radi pacifikacije — vsaj severno Albanijo.
Srbi so šli v prvo vojno z navdušenjem. v drugo z žalnimi trakovi na rokah in v tretjo z upravičeno lezo nad Albanci, vsled tega se pa ni čuditi, ako so proglasili srbski vo-laki, ki so odhajali na bojišče, da vsakogar, kdor se jim zoperstavi z orožjem v roki. brez usmiljenja ustrele, in če bi jim kdo branil, bo padel tudi on.
Vsi srbski vojaki so odšli — dasi s težkim srcem, vendar — z veselo mislijo v nov boj.
Zvesti svoji obljubi, so že — do zadnjega moža — popolnoma potolkli dve bolgarski četi in več arnavtskih band.
Kruto ie sicer to maščevanje, a popolnoma razumljivo in samo obžalovati je, da srbsko orožje ne doseže pravih krivcev teh balkanskih smeš n ja v.
Upati je. da se sedanje operacije V Albaniji kmalu končajo, kako se pa končajo grško - turška pogajanja, pa je danes še zagonetno in morda bodemo imeli še četrto vojno na Balkanu. ker bi tudi Srbija ponovno mobilizirala svojo vojsko in niti Bolgarska bi ne držala rok križem in bi —-poleg tega. da prepusti turškim volem svoboden prehod po svojem ozemlju na srbsko - grško mejo — tudi sama udarila na stare srbsko-bolgarske meje, nadaljni r"~voj dogodkov pa je odvisen od Rumunske.
Dlplomaflčna akcija.
velesil doživlja poraz za porazom in mesto miroljubnosti, seje sovraštvo ta žanje vihar.
Posebno je avsti liska diplomacija zelo nesrečna s svojo politiko.
Da odškoduje Srbjo, je podpirala Albance že nekaj let sem. je koketirala z Bolgarsko, je ustanovila Albanijo in s tem provzročila sedanje
nemire, zahtevala je razširjenje in korigiranje severnih albanskih meja in zahtevala dovoljenje, da sme imeti protektorat nad katoličani v Srbiji.
Ta nesrečna Srbija bi morala stalno in vedno držati sklonjen hrbet, po katerem naj bi smel udrihati vsak švabski pandur.
Ali je mar ona kriva, da je njeno prebivalstvo enorodno. srbsko, jugoslovansko? Ali je mar Srbija kriva, ako so avstrijski Jugoslovani nezadovoljni s svojo upravo? Ali je mar Srbija kriva, da se dviga naroden, jugoslovanski duh boli in bolj po avstrijskem ozemlju?
Srbija pač ni kriva, ker nima ni-kake pravice na avstrijskem ozemlju, na katerem pa imajo pravice in pravo (seveda na papirju) avstrijski Jugoslovani, a te se jim odreka, istota-ko, kakor Srbiji pravica vmešavati se v notranje zadeve v albanski državi.
Čemu vse to?
Avstrijska diplomacija misli z »ukročenjem« Srbije »ukrotiti« tudi svoje državljane, dasi bi morala vedeti. da sta Srbija in Srbstvo dva različna pojma, ki se ne moreta ubiti oba z enim udarcem.
Čim boli se pritiska in stiska Srbijo v tesne obroče vsestranske odvisnosti. tembolj se dviga in širi Srbstvo in obratno, čimbolj se uničuje Srbstvo, tembolj se razširja Srbija, njene državne meje in njeno prebivalstvo.
Zakon narave le tak. da iz malega raste veliko.
Kar diplomacija ukrene proti Srbiji, vse to ima po dva konca — kakor palica — in vsak konec zadene svoj cilj, vendar bolj onega, ki tolče, kot onega, ki je tepen.
Po dosedanjih izkustvih sodeč, bodo velesile sklenile priznati svoj fiasko z Albanijo s tem, da poverijo Srbiii ono isto nalogo, kakoršno je imela Avstrija v Bosni in Hercegovini in to bo Srbiji veliko zadoščenje za vse prestane krivice.
Vendar mnogo upanja v to nimamo. ker vrana vrani oči ne izkljuje.
Gospodarske razmere
se letos še ne bodo ublažile in odsvetujem vsakomur z vso resnostjo, na) ne hodi še na Balkan, ker ni ne dela, ne zaslužka in morda nisem prepesi-mističen, da je zelo verjetno, da pride do četrte vojne. In mala Srbija naj vzdrži vse to in še daje zaslužka tuiim ljudem?
To bi pomenjalo izkoriščanje iz-vanretlnih slučajev in ne idealno navdušenje.
To pa ne velia za slovenske služkinje in naj se nikar ne boie vojne. katere v Srbiji pravzaprav ni, ampak le na mejah. Tudi vse srbske gospe sede lepo doma in imajo še toliko dohodkov, da lahko vzdržujejo — govorim o boljših družinah — vsaj po eno služkinjo. Tudi kolere se ni bati, ker je že pojenjala.
LISTEK
FRAN RADEŠČEK:
Slovenski čeiaš Franjo Gcrec in njegovi doživljaji v balkanskih vojnah.
V vednih bojih, lačen in žejen, speč na mokri zemlji, raz katere je moral — preden je legel k počitku — odgrebsti z rokami sneg, poln nadležnih »spremljevalk«, ob dežju in vročini, v snegu in mrazu, ostal je Goreč zdrav in poln humorja pri življenju. katero je bilo na bojiščih prav po ceni. Oster gorski zrak in napori so izborno vplivali na njegov telesni razvoj.
Vendar niti Goreč ni izšel brez posledic iz balkanskih vojn in kdove, akj ga še čaka v albanskih gorah, na katere se je zopet povrnil.
V bitki na Retkih Bukvah je bil omamljen od granate in le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da je ostal živ.
Dim strelnega prahu iz granate udaril mu je v obraz s tako silo, da mu je prišel v očesne jamice in od tu za oči.
Onesveščen Je obležal na mestu in tri dni ni mogel odpreti oči, v katerih je čutil strašne bolečine, ki so ga pekle kakor ogenj in bati se je bilo da izgubi vid. Ker ni hotel k zdravniku. boleč se. da ga pošljejo x bol-
nišnico, in bi potem moral zapustiti bojišče, skrival se je v ozadju armade in si spiral oči s hladno vodo. Voda mu je hladila bolečine in to ga je sililo, da si je skoraj neprestano umival oči.
Ozdravil je sicer a posledice so ostale najbrže za celo življenje. Večkrat se mu očesi tako obrneti, da je videti samo belino izpod trepalnic in o tem sam ničesar ne ve, niti ne čuti nikakih bolečin, samo tema se mu naredi pred očmi. Toda k zdravniku ga ne spravi nobena sila na svetu, dasi mu je to čudno obračanje oči že prišlo — skoraj bi rekel — v navado.
Sicer se pa povrnem nato še pozneje.
Ker mi je težavno opisovati Gor-čeve spomine po kronologičnem redu in mi je tudi Goreč iste pripovedoval v navedenem smislu, moramo se zopet povrniti na -nekatere po drobnosti, ki so se dogodile pied bitko pri Prilepu.
Poveljnik Gorčeve čete, ki je taborila nedaleč od Velesa na neki visoki planini, odredil je en vod, v katerem je bi! tudi Goreč, da odide pod poveljstvom dobrega Katiniča, poročnika, ki je bil prkfeljen od redne armade k četašem, da krenejo proti večeru na neko drugo planino ta od tu, da prodirajo proti Prilepu. Dotični vod je imel komaj še kakih 25 četašev in je v mraku srečno dospel — brez ovir — yj srbsko vas Knya hruška.
Ponovno prosim, naj se vsako dekle obrne na kako društvo, ki naj vsprejema priglasitve in poroča »Kolu srbskih sestara« v Belgrad njih imena, dekleta Da odpošlje skupno z vlakom v Srbijo.
Belgraiska policija ima že nalog, da vsako slovensko dekle vstavi na kolodvoru ali oa v pristanišču ter jo pošlje v društveni dom »Kola srp-skih sestara«. Na ta način ni treba dekletom skrbeti za nobeno svar in vse jim poide radevolle na roko.
Mars.
Razne misli.
Politično sovraštvo traja1 navadno tako dolgo, kakor politično prijateljstvo.
Politika je znanost, Njeni strokovnjaki pa so navadno ljudje, ki nič ne vedo.
*
Najbolj napačna taktika v politiki je resnico povedati.
*
V politiki je ena sama tujka (tuja beseda): hvaležnost.
♦
Politika se razločuje od drugih žensk samo v tem. da si ne izbira samo svojih ljubljencev.
*
Ako stranka propade, se izda komunike: mi smo enoglasno sklenili ....
*
Poslanec propade samo na dva načina: ali ni zopet izvoljen — ali pa postane minister.
*
Ce politik splošno čez politiko zabavlja, misli vedno na politiko drugih...
*
Ako bi ne bil rojen Berchtold Sclrvvarz, bi ne bilo diplomatov: smodnik bi namreč ne bil iznajdem (Berchtold Sclnvarz — razločuj od Theodor Schwarz. — Berchtold Schwarz je bil menih, ki te iznašel smodnik — Theodor Schwarz je kranjski dež. predsednik, ki ni iznašel smodnika. Op. ur.)
*
Gledališče je posebne vrste rokodelstvo: učenci vedno več vedo, nego mojstri.
*
Kritiku ni treba nič drugega razumeti. nego vsem prav ugoditi.
*
Iz dobrega repertoarja, ki ga sestavi ravnatelj — se spozna umetnik — blagajnik.
*
Grde hiše in lepe žene navadno najbolj menjajo najemnike.
*
Avtomobili. Značilno je. da ljudje. ki imajo največ časa. najbolj hitro letajo.
Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem
Zadnjič smo govorili o bitki pri Hlumcu in o prvih bojih na sev. meji Avstrije, ki so se začeli po 10. avgustu 1. 1813. — Ta dan je namreč Avstrija pristopila v zvezo z Rusijo in Prusijo. Po bitki pri Hlumcu so se začele priprave za veliko bitko pri Tipskem, katere stoletnico so te dni praznovali na Dunaju. O tem bomo pisali na dan obletnice dne 16. t. m. Zanimivi pa so za nas boji. ki so se med tem vršili v naši domovini in so se končali s padcem Ljubljane dne 4. oktobra 1813. Boji so se tako razvili.
Priprave.
Napoleon le dobro slutil, kaj se pripravlja proti njemu v Evropi. Vedel je. da pojde tu Avstrija proti njemu. IGub temu. da je zet avstrijskega cesarja. Previdni Napoleon pa ni čakal šele na dan 10. avgusta. Ko je Avstrija res pristopila k zvezi, ampak ie že meseca maia poslal princa Evgena Beauharnais (izg. Boarne), italijanskega podkralja 'n Draždan v Italijo, da prevzame poveljstvo nad t. zv. italijansko armado, ki bo branila južne dežele, med njimi tudi slovensko Ilirijo (Kranjsko. Primorsko. Istro. Koroško, Trst in Dalmacijo. Dne 18. maia 1813. je bil podkralj Evgen Beauharnais že v Milanu in je začel zbirati armado. Do 7. avg. je postavil pod svoje poveljstvo 50.575 mož, 1000 jezdecev. 130 topov, torej vsega skupaj okoli 55.000 mož.
Armada na jugu.
Dne 12. avgusta je bila Napoleonu napovedana vojna m že 16. avg. (torej 4 dni na to) so stale francoske čete pripravljene za boj. Divizija Gratien pri Trbižu in Beljaku, Gues-nel pri Gemoni. Marcoguet pri Gorici. Brigada Belotti od divizije Lee-chi je zasedla Ljubljano, general Janin je bil z brigado Hrvatov v Karlovcu. na Reki je bil general Garnier z 400 Hrvati. Podkralj Evgen se je z glavno komando nastavil v Udini. Ta armada je pripravljena braniti našo Ilirijo.
Avstrijska armada.
ki je imela napasti francoske čete v naših krajih, je stala pod poveljstvom seldcaigmajstra Hillerja. Ta armada se je imenovala notranja avstrijska armada, kajti glavna avstr, vojna moč ie stala na severu skupno z Rusi in Prusi. Hiller je imel vsega skupaj okoli 35.000 mož in 120 to-
pov. Ta armada ie stala po mestih onkraj Drave in Save. Ker je bila tam meja Avstrije — proti naši Iliriji
Avstr, vojna prokLamacija in franc, vojni načrt.
Ko ie prišel Hiller v Celovec, je izdal takoi drugi dan navdušen poziv na svojo vojsko, ki se začenja z besedami: Od dne 17. avgusta preneha vsako prijateljsko razmerje s Francijo in njenimi zavezniki itd. Ker ni imel Hiller nikake rezerve, ie podkralj Evgen vedel, da Hiller ne pojde v Italijo in da se bo ves boj omejil n? Ilirijo. Hotel je zasesti vso dolino ob Savi do Zagreba in spraviti Hil leria iz Koroške.
Začetek boja.
Hiller je pričakoval napad sovražnika od Beljaka, ki ie bil kot ilirsko naše mesto, v rokah francoskih. Francozi so pa predmestje na tej strani Drave zapustili in most zažgali. Avstrijska armada se je zbirala okoli Celovca: en oddelek je stal pri Špitalu, drugi pri Beljaku, en oddelek je zavaroval prehod čez Ljubelj, pri Bistrici in Rožeku so se čete utrdile v okopih. Francoske čete pa so se gibale v smeri proti Ljubljani. Dne 19. avgusta ie bil glavni stan že v Gorici, in dne 20. avg. je bilo vodstvo divizijskega generala Pino že v Ljubljani.
Francoska volna proklamacija v Gorici.
Podkralj Evgen ie izdal v Gorici sledečo voirto proklamacijo:
Vojaki! Nova vojna je napovedana in ital. armada je poklicana, da se udeleži njene nevarnosti in njene slave. Vaša udanost in pogum mi pričata. da bodete branili slavo armade, h kateri pripadate. Ker se vsem prizadevanjem cesarja Napoleona ni posrečilo miru rešiti, poskrbite za to, da si ga priborimo in našim sovražnikom dokažemo, kako slabo so računali kratkovidneži. Mislili so veliko državo (Napoleonovo) razbiti in so mislili, da ni nobenih vojakov več v nji. da bi jo branili. Vojaki, s ponosom mislite na to. da naš cesar Napoleon, naša domovina in naše družine z zaupanjem gledajo na vas in vsak bo storil svojo dolžnost!
Dne 20.—22. avgusta je bil glavni francoski stan v Postojni.
Katkih petsto korakov pred vasjo se je vod ustavil in poročnik ukaže vsem, naj poležejo v visoko travo in naj molče, Gorca pa odredi, ker je bil najmanjši, naj se neopaženo približa poslopjem, kjer naj skuša na kak način dognati, ali je vas zasedena od Turkov ali ne in sporoči vsa sumljiva znamenja takoj poveljniku voda.
Goreč je vrgel puško takoj v travo, odpasal patrone, pregledal samokres, pritrdil si nož za pas m haj-di — plazeč se — proti vasi.
Cim bližje je prihajal, tembolj se je pripogibal ter se končno plazil po trebuhu v bližino neke bajte. Vse je bilo mirno. Očividno so prebivalci zbežali iz vasi ali pa pričakujejo naših čet.
2e Je hotel potrkati na vrata, a v tem začuje strel, za njim drugi, tretji... potem pa daljše nepretrgano streljanje.
Kaj je to?
Vod, ki je čakal na Gorčeva poročila pred vasjo, je mislil, da je Goreč v nevarnosti in da nekaj ni v redu. Goreč je pa zopet mislil, dia so Turki prepadli njegov vod in da se že bijejo med seboj.
Goreč je hotel zbežati k svojim tovarišem, toda v tem hipu pritečejo iz raznih hiš napol oblečene žene z razkušti animi lasmi in z majhnimi otroci v naročju.
Med tem pa so že bili naši četaši poleg Gorca in eden tovarišev; izroči
Gorcu njegovo puško in »rednik« s patronami.
Ko zagledajo ženske pred seboj srbske četaše, so zajokale od veselja in jim začele poljubljati roke.
»Šta se desilo. knmo?« vpraša poročnik Katinič prvo ženo, ki mu je prišla naproti.
»Arnauti su došli!« odgovori preplašena ženska z žalostnim glasom in s tem je bilo povedano vse.
Vod se takoj postavi v bojno vrsto in se pripravi za napad.
Kljub temu, da se je ves pogovor vršil tiho, so Arnavti vendar opazili pretečo nevarnost in pobežali.
Naši jim niso sledili, ker bi lahko prišli v navskrižni ogenj in tako bi vsi končali, Arnaute pa bi težko prisilili na odprt boj.
Srbski četaški vod je tedaj pre-nočil v Krivi hruški, razpostavil straže in dobri srbski kmetje so napravili četašem na slami lepo ležišče, kakoršno že dolgo niso imeli, ter jim nudili jedil in pijače, katere so se poslužili le v skromni meri vsled poročnikove naredbe.
Se predno se je danilo, so bili že na nogah ter se odpravili na bližnjo planino, kjer so se plezajoč po skalnatih obronkih, sešli z vojvodo Vukom in njegovo četo, h kateri je pripadal tudi Gorčev vod.
Tako so operirale vse srbske čete.
Razkropile so se v manjše oddelke in se zopet shajale na določenih krakih.
Na planini posedejo, zaužijejo malo trdega kruha, nekaj mož pa je prineslo mrzle studenčnice.
To je bil zajutrek.
Poveljnik ukaže nato. da se odrede patrulje, ki naj odidejo takoj na poizvedovanje, češ, da je ta planina v rokah Turkov.
In res. Čim so patrulje odšle na odkazana jim mesta s podukom, kako se imajo ravnati, prisopihata navkreber dva srbska kmeta in pripovedujeta, da je na planini dvanajst' taborov (bataljonov) turške vojske in da imajo Turki pet brzostrelnih topov.
Proti večeru skliče poveljnik vse četaše skupaj, nato pa ukaže vodjem naj mu slede. Vsi poveljniki vodov in odredov so mu sledili za neko skalo na posvetovanje, ki je trajalo več kot poldrugo uro. Vsi sd vedeli, kaj to pomenja in srce je začelo burnejše utripati v prsih.
Končno se vrnejo poveljniki močno vznemirjeni in razgretih lic.
Tudi njim ie drhtelo srce od razburjenja.
Poveljnik se postavi dostojanstveno pred celo četo, ki je vprašuje vpirala vanj oči. Bilo je nad tisoč mož. Vedela je, da se pripravlja zd napad na Turke.
Z možato resnostjo je po kratkih besedah potrdil vojvoda Vuk domnej vanje četašev in izdal potrebna povelja, da se takoj vse pripravi za pom hod oroti Turkom, ki tabore na (tanini.	(Dalje prih.)
Avstrijski načrt. — Napad od Za-greba. — Feldmaršal Radivojevič.
— Karlovec-Reka.
V Zagrebu ie sta! avstr, general' Radivojevič z 9000 ‘aki. Generalmajor Nugent je i:	m. da naj bi
te čete, ik so bile po večini hrvaške, odšle proti Reki in tako stopile v zvezo z Angleži, ki so čakali na morju kot stari sovražniki Napoleonovi. (Ker ie bila Dalmacija ilirska (t. i. Napoleonova), so bile hrv. avstrijske dežele odrezane od morja.) Radivojevič pa je imel premalo čet. zato se ni odločil za napad na Reko.
Dne 19. avgusta pa ie general Radivojevič prestopil Savo in začel prodirati proti Karlovcu. General Janin je imel v svojih četah graničarje in ti so začeli prestopati na av-srijsko stran. Dne 22. avgusta je bil Radivojevič že v Karlovcu in je začel z graničarji množiti svoje čete. General Janin se je moral umakniti proti kranjski meji. Obrst Miljutino-vič mu je sledil in začele so se priprave za osvojenje Novega Mesta. Ob enem so se avstr, čete od Zagreba pri Brežicah združile s štajerskimi avstrijskimi četami. Nugent pa je med tem prodiral proti Reki. General Grenier se je umaknil iz mesta, ker se ni mogel zanesti na Hvate. Dne 26. avgusta le general Nugent brez boja zasedel mesto. Francozi so se umikali proti Trstu.
Podkralj spremeni svoj načrt. — BoH na Koroškem.
Dne 21. avgusta je zvedel podkralj Evgen Beauhartiais v Postojni, kaj se ie zgodilo na hrvaški meji. kamor ie bil namenjen. Zato ie velel četam, da se ustavijo v Ljubljani (cenil Je namreč sovražnikovo moč na 28.000 mož) in je velel napasti Hitler ja na Koroškem. Tako so odšle čete ob Savi navzgor in so se začeli boji z avstr, predstražami. Podkralj Evgen le odšel sam na Gorenjsko in se le ustanovil v Trbižu, od koder je odredil na 2. septembra napada na Beljak in na Rožek. Res se le francoskim četam posrečilo Avstrijce pregnati iz nekaterih koroških vasi — to pa zato, ker je Hitler hotel priti preko Ljubelja na Kranjsko, m tako zapreti Fancozom savsko dolino. Francozi so na ta način vzeli Beljak in le Evgen imel tam glavno poveljstvo. Spoznal ie. da ie njegov položaj nevaren.
ne prišit za hrbet, zato ie poklical nazaj svoje čete. ki jih je že postavil za bol proti generalu Rebroviču. ki je med tem že zasedel Dolenjsko. General Pino je koncentriral svoje čete okoli Ljubljane, general Bellotti pa je zasedel most pri Črnučah. S tem je bil pripravljen odločilen boi.
(Dalje.)
Dnevni pregled.
Bol za Ljubeli.
Podkralj Evgen le dal povelje, rda nal čete na Kranjskem skušalo zavzeti Ljubelj — in naj pazijo na prodiranje generala Radivojeviča proti Novemu mestu.
General Bellotti je imel iti na Ljubelj, general Pino Pa na Novo mesto. General Bellotti je odšel 26. avgusta s 3 bataljoni proti Tržiču. Dne 29. avgusta ob 6 uri zjutraj je odšel na Ljubelj.
Ljubeli je bil v avstrijskih rokah. Branil ga je stotnik Moll z malo četo 92 mož. Na vrhu se Jim je bilo seveda lahko braniti. Toda Francozi so krepko napadali. Po treh junaških naskokih bi bili dobili Ljubelj v svole roke ko je v zadnjem trenutku dobri stotnik Moll pomoč od koroške strani. _ Poročnik Richter, komai 181et. častnik, se ie vrgel z bajoneti na Francoze in ti so se morali umakniti nazaj v Tržič. Avstijoi so položaj izkoristili in so sledili Bellottilu v Tržič. Dne 30. avg. zjutraj je baron Goldlin napadel Francoze v Tržiču m Bellotti se ie moral umakniti proti Kranju.
Bol za Kram}.
Francozi so se v Kranju urno utrdili, kajti Avstrijci so jim sledili. Njih obramba le bila tako junaška, da so Avstrijci imeli mnogo zgube Med tem pa je oberst Paumgarten, ki je imel varovati prehod čez Jezersko ht Kokro, slišal o dogodkih v Tržt-ču in je odšel proti Kranju. Prišel je pravočasno na pomoč — toda Francozi so se v Kranju tako dobro utrdili da Hm Avstrijci niso mogli do živega. Tu le imela pomagati zvijača. Paumgarten ie dobil povelje po noči zažgati mnogo ognjev, da bi na ta način ostrašili Francoze. General Bellotti ki Je bil vsled neuspehov nekoliko obupan, je mfelil. da je sovražnik dobil pomoč. Poklical je ponoči k sebi kranjskega župana in mn je dal podpisati potrdilo, da je bil napaden od najmanj 8000 Avstrijcev m rda se je moral umakniti. Po noči }e general Bellotti odšel proti Medvodam. Kranjski most la za seboj zažgal
’ Ko so zjuta) Avstrijci prišli v mesto, niso našli več Francozov v njem.
Bol na Dolenjskem.
General Pino je hotel med tem pogledati, kaj namerava general Radivojevič na Dolenjskem. Zasede je most pri Črnučah In je razposla straže na vse strani. Sara pa se je pomaknil proti Višnji OarL Tu je zvedel o nesreči, ki je zadela generala Bellottila. Zvedel le tudi. da je pade KcanL Ral se Ja^da hi mu sovražniki
Obletnica. Te dni obhajamo ob-letnio prvih zmag na Balkanu. Prijetno ie pregledovati naš »Dan« iz onih prvih dni boja. Dne 30. septembra lanskega leta nahajamo le nekaj vesti med brzojavkami, ki kažejo, kako skuša Evropa z raznimi nasveti rešiti mir na Balkanu. Dne 1. oktobra vidimo že velik napis: »Zelo vznemirjajoče vesti z Balkana«. — Vendar še nismo verjeli. Naše oči so bile zavezane z obvezo predsodkov. Pre-sojevali smo svoie brate po pisanju nemških listov. Še 3. oktobra smo prinesli članek »Ali ie vojna po zimi na Balkanu mogoča?« Vojno razpoloženje ie od dne do dne rastlo. Dne 6. oktobra smo stali »V odločilnih trenotkih«. Dne 7. oktobra (torej pred letom) je bila »vojna pred durmi«. Dne 8. oktobra pa so prišle že vesti, da ie volna napovedana, da so poslaniki že odšli iz Carigrada in da je črnogorski kralj Nikita takoj zapovedal četam, da prestopijo meje.
Par dni na to smo že pisali o boju pri Beranah. S tem se ie začela vojna, ki še danes ni končana. Prijetno ie gledati nazaj v one začetke pred letom. Koliko smo se tekom enega leta naučili! Koliko se ie spremenilo. Kadar bomo imeli čas. bomo tudi prešteli, kolikokrat smo bili od tega časa konfiscirani. Od časa do časa se bomo spominjali obletnice velikih dogodkov na Balkanu.
Zaka] nas vladna modrost ne osreči s komlsarllatom? Gotovo za to ne. ker ve. da bi komisarijat po-menjal srečo za vse poštene ljudi, ker ne bi mogel delati takšnih pristranosti, kot se jih počenja sedaj pod geslom avtonomije. Pri danih razmerah bi bil za nas komisarijat odrešenje izpod klerikalnih krempljev.
Vodiško Johanco Iščejo. Sobotni »Slovenec« prinaša sledečo notico:
— Sleparica ».lohanca« Jerov-šek. ki le sleparila z zamaknjenostjo. se sedal nekje skriva. Prot steparld le vloženih več ovadb. Tako le Meto Mose osleparila za 55 kron pod pretvezo, da ie prlše* k nje! nazaj Metin brat prosit pomoči. Meta jfl ie dala »za maše« na Rakovniku«. Prosimo obvestila, kje se sedaj sleparka nahaja, da se jo more Izročiti roki pravice.
Tako piše »Slovenec«, ne kak napreden list. Isti »Slovenec« ie Johanco in nje čudeže zagovarjal. V sredi slavne vojvodine Kranjske so se pod zaščito farovža godile take sleparile — In oblast ni posegla vmes, moral Je priti Izvošček, da je sleparile razkril. To ie res prav kranjsko.
Ker dr. Krek tako rad govori o ženskah In njihovih skrivnostih, tedaj nas morda v prihodnji seji osreči s četrtim »sodnim dnem« ter nam ob sekundiranju Lampeta in ostalih fan-ov pove kako ie bilo z vodisko Johanco, ki ie v župnišču vsak petek telečjo kri švicala.	.	,,
Zatajili so K>! Johanco iz Vodic. ki je včasih uživala protekcijo »Slovenca«. Sedaj pa. kar je deželni zbor. si Pa mislijo klerikalci, da Krete dovoli skrbi za senzacijo m da Jo-
hance ni treba.
Župnik kot mešetar. Prejeli smo. Ako popom le prst pomoliš, že zgrabijo za celo roko — in če bo mogel, te bo slekel do nagega. Jaz sem našemu župniku obljubil 400 kron, ako razdre neko kupčijo. Župnik je sicer poskusil - pa ni nič opravil. Potem sva z advokatom vmes posegla, vse je bito še v tožbi in že je župnik zahteval 400 kron. Odgovoril sem mu da me nima tirjati. ker ni nič dosegel. Pripravljen pa sem mu bil Plačati stroške, ki Jih ie imel. Potem je župnik čakal konca tožbe. Ko ie zvedel. da je kupčija razdrta — že me le čakal doma. Ko me ni bilo domov, me pokliče v župnišče in naenkrat od mene zahteva 400 kron; hotel je, da mu jih takoj plačam. Povedal sem mu zopet, da ni ničesar opravil- da mu sicer plačam stroške — vse drugo pa Je zasluga advokata^ Na to ml zagrozil, da se bomo drugod videli, in le odšel. Sedal čakam, da me bo tožil. Kmetje, bojte se takih duhov-ških mešetarlev!
»Le po njih!« Sicer je res prevelika čast za VSiema. če se njegove besede smatralo za resne, toda če se znebi kakšne takšne, kakršne se je znebil zadnjič v Slezih napram župana mesta Korvrna. Staniekom. takrat je Da le vredno tudi njegovemu veličanstva posvetiti nekoliko pozornosti. Ko Je zadnjič cesar Vi-Lftera suM ac št&uteju le * &K3&I
Korvin slišal, da so Nemci napram Poljakom v manjšini, takrat se je znebil sledečih besed, ki njegovemu veličanstvu ne delajo časti: »Die Polen haben Sie auch? Da miissen Sie ja recht dreinhauen!« »Poljake imate tudi? No, potem pa le po njih!« Tako govori nemški cesar o svojih podanikih. ki ga žive. Če Viljem tako silno trpi. da sav njegovem pašaliku tudi Poljaki, zakai Pa jim ne odtegne »svojega varstva« in jih ne pusti, da bi se sami vladali in sami po svoji želji živeli. Viljem bi bil miren — Poljaki pa srečni!
Napredek domače Kranjske Industrije. Kakor čujemo, namerava g. J. Bahovec^ lastnik tovarne za vpognjeno pohištvo in parkete z žago na Duplici pri Kamniku, svoje dosedanje podjetje razširiti in spremeniti v delniško družbo. Ta korak moramo tembolj Pozdravljati, ker ie v naši domovini še to malo industrije dosedai po veliki večini v tujih ro-cah. Pa tudi s so-cijalnega stališča moramo pozdravljati razvijanje domače industrije, ker le z njeno po-vzdigo se zamore omejiti pogubo-nosno izseljevanje delavnih moči v
1 ^11 Vlom v planinsko kočo. V sredo zvečer ie prišlo v Kamnik poročilo, da je vlomljeno v Zoisovo kočo in da e ta odprta. V četrtek se ie dognalo sledeče:	Kocina vrata, kakor tudi
vse izbe so bile šiloma vlomljene in poškodovane. V koči je vladal nered. Vlomilci so pobrali živež, ki se je nahajal v koči: konzerve, konjak i. dr. Sladkor in kava sta ležala raztresena po tleh. Mize in podlaga so bile ponesnažene. Kakor se je nadalje dognalo, so videli ljudje dne 29. p. m. v Bistriški dolini moža. kakih štirideset let starega z močnimi br-kami. ki ie dal kuhati v gozdarski hiši Kopiše eno konzervo: dočim je dvoje konzerv pustil v koči. Pri sebi je imel zvezano posteljno pogrinia-čo in steklenico ^konjaka. Omenjeni mož je bil naibrže vlomilec. Orožni-štvo v Preddvoru je bilo brzojavno obveščeno o vlomu iu ie začelo takoj poizvedovati za vlomilcem.
Zloben hlapec. Pretekli četrtek je poslal posestnik Franc Lipah iz Dobrtmj svojega 191etnega hlapca Franceta Jazbeca z vozom v gozd po drva. Medpotoma ie potegnil Jazbec iz žepa nož in zabodel iz hudobnosti 400 K vredno kobilo v zadnji del života. Rana je tila 30 centimetrov dolga in 10 centimetrov globoka. Kobilo so morali preoeliatijv bolnico za živino. Jazbeca ie orožrustvo aretiralo in ca izročilo okrajnemu sodišču. Skrajna sprijenost.
Nesreča. 671efni lajnar Jože Murn je te dni tako nesrečno padel, da si ie zlomil desno nogo. Nahaja se v deželni bolnici v Ljubljani.
S kostanja ie padel 301etni mizarski pomočnik Košane Avguštin iz Device Mariie v Polju. Pri tem si je zlomil desno nogo in levo 'oko. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico v Ljubljano.
raztresen. Nekoč ga je obiskal eden izmed njegovih prijateljev im sicer pred obedom. Sluga je rekel temu prijatelju, da ima Newton delo in da se pred obedom nič kaj rad ne peča z obiski. Prijatelj je torej sklenil, da počaka. Med tem se je približal čas obeda in sluga je prinesel na mizo jedi. Newtona pa od nikoder. Njegov prijatelj je bil čimdalje bolj lačen in je slednjič začel jesti pečeno kokoš, ki je bila oni dan glavna jed pri obedu. Obenem je naročil slugi, naj za Newtona speče drugo kokoš. Preden pa je bila druga kokoš pečena, je Newton slednjič prišel. Opravičil se je prijatelju, da je ta tako dolgo čakal nanj in je rekel, ne da bi se ozrl na mizo: »In sedaj dovolite, da hitro kaj pojem!« Ko pa je videl, da je krožnik, na katerem bi morala biti kokoš, prazen, se je udaril z roko po čelu in je rekel: »No. sedaj vidite, kako smo filozofi raztreseni. Sedaj niti ne vem, da sem že jedel!«
Lhfbl?ana.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
»Malenkost.« Abbč Catelaine,
drugače popularen profesor mate^ matike na pariški univerzi, ie bil mož zasoljenih šal. Nekoč je napravil pri njem neki ne preveč duhapolm kandidat skušnjo in ie postal učitelj na liceju. Ko se je nekoč nato srečal s Catelainejem, se mu je začel dobrikati na vse mogoče načine in je rned drugim tudi rekel:	»Vam,	častiti
mojster, sem dolžan hvalo za vse, kar danes vem.« Abbč mu je odgovoril z dobrovoljniira nasmehom: »Ah, moj dragi, niti ne govorite o taki malenkosti...«
Kdo Je srečnejši? V nekem angleškem mestu se je priredilo predavanje o senčnih straneh bogastva. Med predavanjem ie govornik opazil med poslušalci moža, katerega je osebno poznal in o katerem je vedel, da ima sedem hčera. »Pomislite,« vzklikne govornik, »kaj na primer pomeni biti oče sedmih cvetočih hčera. Vprašajte, kdo je srečnejši: Ali mož z miljonom ali oče sedmih hčera. Prosim, gospod bhei-don.« nadaljuje govornik m pokaže na svojo žrtev. >mr0^. ogovorite mi sami, kdo ie srečnejši?« ves v zadregi vstane poklicani 111 zajeclja. »Da, jaz mislim. da srečnejša oni mož s sedmimi hčerami, zakaj mož z denarjem hoče imeti vedno več, dočim mož s sedmimi hčerami ima dovolj...« Kakor se pripoveduje, je ta odgovor govorniku kar sapo za pri.
Newtonovo hišo V Londona bo-dodo podrti. Hiša, v kateri i e stanoval slavni učenjak od leta 1710 do leta 1725 in v kateri je pripravljal drugo im tretjo izdajo svojega dela »Philosophiae naturalis principia mathematica« je obsojena, da }o po-dero. Nič ne bo pomagal spomin na slavnega učenjaka. Pri tej priložnosti pišejo angleški časopisi spomme, na Newton&, po katerih se lahko sodi, da Newtom ni bM samo velik
mfitian
Že tekom enega tedna izide pri nas zbirka pesmi in karikatur, ti spominjajo na katoliški shod. Za zbirko strto poskrbeli nekai novih slik in bo tako poceni, da si k) vsak lahko kupi za spomin na sedanji čas. Opozarjamo na to že sedaj.
•— Repertoir bodočega klerikalnega »teatra«. Zadnjič smo navedli nekaj zanimivih točk. katere se bodo izvajale v bodočem na novo ustanovljenem klerikalnem cirkusu. Izza kulis tega velezabavnega podjetja smo zvedeli še nekai podrobnosti. Tako n. pr. se bodo predvajale še sledeče stvari (katere so seveda v rokah mojstrov svoie stroke):	»Skrivno-
sten slučaj zastrupljenja«. napisal Krek; »Če se cedi maslo z glave«, burka, napisal Šušteršič; »Kača v deželnih blagajnah«, napisali Lampe in sodrugi; »O du mein lieber Augu-stin. alles ist hin . . .!«. zbor vseh poslancev »Eselesa«; »Vseh klerikalcev	sem	glavar«, kuplet. poje
Lampe; »Čarobni valček«, pantomima — baletni plesi se izvajajo pod vodstvom baletnega mojstra in izvedenca za ples Toneta Bonaventure, »Revizor«, učinkovita burka, izvajalo drž. revidenti; »Ubijalec«, narodna igra, igrajo najboljši pretepači S. L. S. — med pavzami se poje slov. narodne pesmi, n. pr. »Komaj minilo ie mes’cev devet i. dr.. »Falzi-fikatorji. ali po nedolžnem preganjani«. burka, spisala K. in S.; »Skakanje čez zakonske ojnice«. akrobatska znamenitost. Oražem; »Samo to deklice imajo rade...«, opereta, kor marinaric in kaplanov (samo za odrasle); »Turški paša se razveseljuje«. burka, spisal B. in drugi; »b prestola na morišče«, tragedija, zaključna učinkovitost, sodeluje vsa klerikalna stranka. — Kakor ie njeno, je uprava angažirala najboljše moči; pri operah in operetah sodeluje orkester dromeli. piščalk in harmonike, nastopal pa bo vedno tudi elitni zbor »čukov«, ki bo občinstvu vedno dokazoval, kako visoko stoji klerikalna kultura in izobraževalno delo. — Dober tek!	L
- Edino prava nagrada za »delo« kranjskih klerikalcev ie po mnenju gdč. Theimerjeve kaznilnica. Radovedni smo. ako bodo klerikalni voditelji Krek in njegovi kumpani se-dai tožili.	,
— »Ginljlvo ie bilo. ko je posl. Drobnič učil učitelje, kako nai vzgajajo mladino«, piše sobotni »Slovenec«. Res še kaj več kot gmljivo je bilo celo klobasanje poslanca Drobniča. Mešetar. ki ie celo svoie življenje imel opraviti z biki. kravami in teleti, hoče učiti slov. učitelje vzgojeslovja. Iz Drobničevih izvajanj je bilo razvideti. da njegov duševni nivo ne nadkriljuJe njegovega poklica. Zato ie pa popolnoma zaslužil, biti izvoljen za poslanca slovensKih
klerikalcev.	, x
 Deželni glavar ie tako zvonil
pri petkovi seji, da se mu je zlomil zvonec. Slabo znamenje to. mislimo, da se v kratkem polomijo noge gla-varskega stolčka, na katerem sedaj sedi. Klerikalni poslanci in njih voditelji si bodo Pa na vratolomnih špekulacijah in njihovem terorizmu polomili vratove in jezike. — Krek je imel smolo, da si je PTed nedolgim časom polomil svoj »kranceli«.
— Dr. Krek ie Igral vlogo «sm»-1 lenega zdravnika histerične ženske. Tako je zatrjeval v deželnem zboru Gdč K Th. je nekai izdala1 iz česar ^ da sklepati na injekcije
_ Prismuknjenega Avguština
le Spital v zbornid dr. pesmi in po vojaško — KoraKan, za kar so mu čestitali. Njemu m pa gta^-varju, da ima tacega »fanta«.
 31 avgusta t. L se le v listu
pisalo nekai o rodbini Jerasov! v Mostah. Skrajno neHutonamfc. da
se je moža vsled bdeztri njegove tako nepotrebno napadalo; poteg te-
h Se	Ja ^ rtom*
ni prav nic vpila: »liberalna svinja«, temveč se je samo jezila, da so zlikovci raztrgali slovensko trobojnico.
— Mladenke iz Ljubljane in okolice, ki nameravajo iti v Srbijo, naj nam blagovolijo sporočiti potom dopisnice svoja imena. (Tudi one. ki so se že v našem uredništvu oglasile!)
— Opozarjamo na današnje predavanje »Sokola I.« v »Mestnem Domu«. Danes bo predavanje pojasnjevalo 60 skioptičnih slik. ki kažejo nastop prostih val (12.000 telovadcev. 6000 telovadk. Na koncu nekai vzornih sokolskih teles. Ob pol 9. zvečer.
— V Izložbi tvrdke Krisper na
Mestnem trgu je videti ukusno iz pa-lisandra in javorja izvršeno rezbar-sko diletantsko delo tukajšnjega asistenta gospoda A. Kranjca. Predmet predstavlja mlin na veter v ruskem slogu z nihalno uro v stolpu. Ekzakt-no in lepo dovršenemu delu in mojstru gre vsako priznanje.
— Kinematograf »Ideal«. Od dahneš do četrtka je sledeče na vspore-du: »Kratersko jezero« na otoku Ha-vai. ie sijajni naravni posnetek kipečega jezera. Velik čudež narave in najboljša veseloigra tega leta v glavni ulogi s krasotico Mizzi Par la. »Njegova komorna strežnica«. V petek »Živi mrtvec« po znamenitem romanu Leva Tolstega.
— Akad. ierijalno društvo »Prosveta« v Ljubljani. Predsedniki cand. med. Boris Šlajmer; podpredsednik: cand. mg. I. H. Zorman; tajnik: cand iur. Arnošt Brilej; blagajnik: cand. med. Albert Trtnik; knjižničar stud. iur. Franc Levec; na> mestnika:	cand. iur. Niko Štritof;
stud. med. Karol Luschitzky; preglednika:	cand. iur. Darin Pekle;
cand. iur. Stanko Stor.
Film »Živi mrtvec**
po znamenitem romanu Leva Tolstega, at bode predvajal 4 dni, t j. v petek 10, soboto 1 L, v nedeljo 12, in v pondeljek 13. okt v Kino-„Ideal“. Predstave vsaki dan ob 4;
'/26., 7., '/20; v nedeljo ob '/*11. dop. in ol 3. pop. Cene zvišane za 10 vin vsem pro štorom, izvzemši II. prostor.
Ljubljanski občinski svet.
Včeraj ob 6. zvečer je bila 'rir redna seja ljubljanskega občinskegi sveta. Župan otvori seio in imenuj« verifikatorjem občinska svetovalci Kneza in dr. Zajca. Pride na dnevn red.
Personalnega in pravnega odseki poročilo.
Poročevalec obč. svetovalec dr Novak. Poročilo o sklepu deželneg* zbora kranjskega radi nekateri! sprememb zakona o pobiranju kanal* skih pristojbin. — Zadeva kanalski! pristojbin ie v teku že od leta 190$
Ko se ie napravil načrt, ga ie občin* poslala deželnemu odboru in ta de-želni vladi in ta ministrstvu. V načrt* je bila priklopitev vseh hiš h kanalom. Tu le imela vlada razne p orni* sleke pri različ. postavkih v načrtu'
§ 2 in § 3 nista srečno zasnovana Vlada hoče imeti pri tem natančnejši označbo. Radi tega se ie napravil novi načrt, ki naj ga občinski svet odobri. Župan otvori
splošno debato.
K besedi se oglasi občinski sv©; tovalec Pammer, ki pravi, da Nemd v občinskem svetu ne bodo glasoval za odsekov predlog.
Dr. Triller je mnenja, da nai obi činski svet zakonski načrt akcenti« ra. ker bi bil finančni efekt z nedovos litvilo zmanjšan. Tu se moramo prlj lagoditi mnenju večine dež. zbora — Splošno debato nato župan zaključi in otvori speciiahvo debato K besedi se ne priglasi nihče ra-t zen obč. svetnika Rothla. ki predlagl v sprejetje k § 3 točko, da se opro-I stijo kanalske pristojbine vseh občin; koristne zadruge poleg humanitarni! zavodov, kj jih je personalni in pravni odsek predlagal v sprejetje. Ce*
K zakonski novi načrt glede kanate« kih pristojbin Je bil sprejet.
Slovensko gledališče.
S sprejetjem novega zakonskega načrta za kanalske pristojbine ie b* dnevni red seje izčrpan. Fride n* vrsto nujni predlog obč. svetovalci Kristana glede gledališča. Intendai* zagrebškega deželnega gledališča g Treščec se le ponudil, da prevzamv vodstvo slov. gledališča v Ljubljap pod posebnimi, od njega stavljenin* prav ugodn. pogoji. Predlog. naj s* sprejme ponudba Treščeva in d* mestna občina da gledališču subvei* clio letno 31.000 K. od katerih odpaj de na opero hi na opereto 21.000 ^ ta na dramo 10.000 K. se sprejmi Tako bomo Ime« »pet predstave t našem gledališča. Začele se bodo tfrugl polovici t ra.	,
Drugi nujni predlog, ds mestna občina .podpore etoveuskin
igralcem, ki so bili zadnie mesece postavljeni na cesto in bili brez Krn-ha — da se iim dovoli podpora 1500 K. ki nai lih mestna občina razdeli med igralce, se sprejme.
Proti prvemu predlogu, da se da za naše gledališče subvencija 31.000 K — so bili Nemci.
Ob en četrt na osem zvečer je zaključil župan javno sejo. Sledila je tajna.	________________
Velika nesreča — grozna nevarnost.
Okoli enajste ure se je širila po Gorici govorica o grozni nesreči. En učitelj, se je govorilo, da je popolnoma pomečkan od natovorjenega voza ki se je prevrnil, poleg tega pa so ubiti še trije učenci. Ta govorica se ie bliskoma razširila po mestu.
Jaz sem šel takoj na mesto nesreče, da se prepričam o resničnosti te govorice. Kjerkoli je bila kaka gruča ljudi, povsod se Je govorilo o tej nesreči, in sicer povsod kolikor toliko predrugačeno.
Deloma pri očividcih, deloma na policijskem uradu sem zvedel o nesreči natanko.
Okoli pol enajste ure, ravno tedaj. ko so prihajali šolski otroci od maše, se je peljal po Šolski ulici (Via Scuole) visoko naložen voz. Nakrat pa se zasliši neko škripanje. Voznik Špacapan Franc, uslužben pri Čibeju, ki je doma iz Ozeljana, pogleda začudeno, kaj to pomeni in hoče votz ustaviti. Tisti hip pa se nagne voz na stran in se prevrne. Močan krik in velik ropot privabi veliko množico ljudstva na ono mesto. Kaj se je zgodilo? Kdo je mrtev? Koliko mrtvih? Taki so bili vzkliki ljudstva. Tam kamor se je zvrnil voz, je bil upokojeni učitelj g. Heryatin in še nekaj šolskih otrok. Pomislite nevarnost! Ko so videli učenci, da se je Voz zazibal so takoj odskočili in rešili so si življenje, dobili so le malo prask od naloženih desk. Kaj pa ubogi starček? On ni imel tako hitrih nog kot mladina. Zavpil je in voz ga Jp pokfiL Ogromna teža je padla na njega. Vsak je izgubil upanje nad ubogim starcem; vsakdo je mislil, da ga je teža popolnoma pomečkala. Vendar neki čloyeški nagon je gnal ljudi, da so takoj priskočili ter rešili Starca izpod voza. Ljudstvo je bilo zadovoljno, da je starček še živ. O. •Hervatin vživa med goriškim ljudstvom veliko simpatijo in to ravno le bilo vzrok, da se je ta žalostna novica s tako naglico širila po mestu. Prepeljali so ga takoj k zdravniku, ki pa je, v veliko zadovoljnost občinstva, povedal, da Hervatin ozdravi.
Kdo je nesrečo zakrivil?
Voznik nikakor ne. Morda je še največ kriv gospodar, ki pusti premočno nalagati vozove. Vozove naj Se le zmerno nalaga, sicer pa se dogodi še kaka večja nesreča. Večkrat Vidimo kak visoko naložen voz, da se prav močno ziba in je v veliki nevarnosti, da se zvrne. Ta žalosten Slučaj naj torej saj sedaj pripravi policijo do tega, da poskrbi tudi v tem oziru. Gospodarji in vozniki pa naj bi Večkrat pregledali kolesa vozov, 'drugače bomo čuti še o kakšni žrtvi.
Velik shod Z. J. Ž. pri „Zfatem Jelenu".
Nam vsem so že kolikor toliko znane one krivice, ki se gode Slovencem na državni železnici v Gorici. Nemški petelin Wieser nam je tudi precej znan; a kaj da, vemo vse te krivice, če ne moremo ničesar doseči, ničesar predrugačiti. Gotovo. Posamezniki nikoli ničesar ne dosežejo. zato je treba sloge. Ce hočemo res kaj doseči, se moramo organizirati v močno falango, je kot taki moramo nastopati.
V tem smislu je bil tudi sklican fa shod, in sicer s sledečim dnevnim redom.
1. Dnevni red na državnem kolodvoru na splošno.
2. Pritisk na slovensko delavstvo od strani Nemcev.
3. Razno.
Shod je bil sklican za 3. uro popoldne. Začel pa je nekaj kasneje. Čeravno je bila agitacija za ta shod zelo pičla, in nam je tudi vreme nagajalo, je prišlo vendar precej občinstva.
Shod je otvoril predsednik go-riške podružnice Z. J. 2. tov. Prinčič in je podal besedo tov. Škerjancu iz Trsta, ki je govoril približno sledeče*
Vi veste kakšne krivice se nam godijo v vseh ozirih y narodnem kakor tudi v socialnem oziru. Kako Je bilo pred leti? Nekdaj sploh ni bilo dnevnega reda. Uslužbenec je moral biti pripravljen vedno. Kadar je hotel ob vsaki uri so ga lahko poklicali na {Jelo in ni bilo mogoče pritožiti se. ker sploh ni bilo dnevnega reda. Le-
ta 1906 smo ga odločno zantevaii To opravičeno zahtevo smo ponovili leta 1908 in leta 1910, seveda vedno zastonj. Šele lansko leto, t. j. leta 1912 je izšel dnevni red. A kaj dnevni red, ja, pravo krpucalo. ne-priptavno za uslužbence. No, naj bo, dnevni red je bil vendarle, a še tega dnevnega reda se ni držalo. Na južni železnici je v tem oziru dosti bolje. Na državnem kolodvoru zahtevajo vedno naj se dela čez uro, in sicer ne cele ure. da jim ja ni treba to delo plačati. To je škandal. To se mora na vsak način urediti. Treba je naprositi ravnateljstvo in pa ministrstvo, da se ta stvar uredi.
Kar se tiče nedelj je tudi nesramno. Uslužbenci morajo delati tudi cel dan, dasiravno bi ne blo treba, da delajo vsi, ki delajo ob delavnikih. To ni v dnevnem redu. Pravzaprav je postajenačelnik Wieser glavni vzrok, da se ne dela po dnevnem redu; ta človek dela vse kar na svojo roko. Mi hočemo, da se bo krivica nadomestila s pravico. Mi zahtevamo in vztrajali bomo pri tem, da se bo izvrševalo saj to, kar je zaukazalo ministrstvo, če boste podpirali našo organizacijo, se nam bo v tem oziru kmalu ugodilo. Potom močne organizacije se da marsikaj napraviti; treba se je združiti, le združena masa ima uspehe.
Omeniti moram, da tudi predpisi ne odgovarjajo sedanjemu času. mnogo, mnogo bi se dalo izboljšati. Vsak delavec bi gledal, da izboljša svojo službo kakor ve in zna in če bi ga organizacija podpirala, tedaj bi to tudi dosegel; a to le če bo organizacija res močna.
Mi smo zahtevali že marsikaj in tako so tudi deloma ugodili prošnjam. Mi smo zahtevali osemurno dnevno delo. Obveljal pa je za sedaj 9 in pol urni delavni čas. Če se kaj zahteva, je to slabo, da ima skoro vsaka glava drugo misel. Obveljala naj bi misel, ki jo ima večina. Je pač tako, če zahteva posameznik, mu te zahteve nikoli ne ugodijo, treba je, da zahtevamo skupno.
Kakor vsaka stvar, tako je tudi dnevni red nepopoln. Sedanji dnevni red v korist samo kapitalizmu, mi ga moramo s pomočjo močne organizacije tako urediti, da bo v korist delavstva. Mi imamo skoraj vsi naslednike in če že ne dosežemo mi. delajmo saj za svoje naslednike, tudi zanje moramo gledati.
Marsikdo sili v službo k državni železnici in služi tam za vsak denar — to je nesmisel. Tak človek ovira nas v naših zahtevah, drugič pa tudi sam ne more pošteno živeti s tisto malo plačo. Naša mesta zasedajo tudi tujerodci. To je sramota! Na popolnoma slovenskih krajih so usluž-beni Nemci, ki ne poznajo našega jezika. Take so torej naše krivice. Krivice, ki se nam godijo, hočemo, da izginejo in morajo izginiti. Če nam jih ne bo mogoče drugače iztrebiti, posluževali se bomo tudi zadnjega sredstva. Torej naj preskrbijo red; Če ga sami ne preskrbijo, ga preskrbimo sami. (Ploskanje in odobravanje.)
Predsednik Primič se zahvali govorniku za lep govor in da besedo dr. Pucu,
Mi rabimo vsak stan, hočemo tudi. da so vsi naši stanovi tudi srečni. In vi železničarji niste v najboljšem stanju. Delavni red, katerega smo dosegli po dolgem trudu nismo in ne bomo zadovoljni. Tudi se nekje pravi, da smo mi Slovenci z drugimi narodi enako vredni. In ravno v tem pogledu se mnogo greši.
Nekje sem čital, da je Wieser mož, ki dela pravično, mož na svojem mestu; a to govore slepci, ki ne vidijo, kaj ta človek počenja. Državna železnica ni morda (ali vsaj ne bi smela biti) kako nemško nacionalno kapitalistično društvo. Upoštevati mora tudi Slovence. Ali kaj dela ona država, ki pravi, da daje vsem narodom enake pravice? Namesto da bi na naši zemlji upoštevala najprej nas, kliče Nemce iz Koroškega in Tirolskega k nam, na slovensko zemljo: Slovenci pa hajdi s trebuhom za kruhom v Ameriko, ali v westfalske rudnike. Na postaji v Ovčah je dobil mesto človek, ki ne pozna slovenščine. Radovedni smo, kaj bo ta Nemec počel med slovenskim ljudstvom.
Slovenski uslužbenci, ki služijo po 3 ali 4 leta, niso niti stalno name-ščeni, med tem ko dobijo Nemci takoj stalno mesto. In kako še drugače postopa s slovenskimi delavci! Tako-zvane nadure se delavcem tako prikrajša, da ne dobijo zanje nič plače; tako delajo nekateri slovenski delavci vsak dan po 25 minut popolnoma zastonj. Ta sleparija mora enkrat nehati. Mi zahtevamo, da se ušteje vsaka začeta ura za celo, tako da nas ne bodo mogli tudi v tem oziru zlorabljati Mož kurjač dela večkrat 25 — 26 ur na dan. Za kar dela čez uro, dobd takozvano kilometrsko plačo, neko malenkost okoli 2 kroni Torej m borni dve kroni, mora kur-
jač toliko delati, da je poplonoma ft-zično uničen in izčrpan.
Kar se tiče šikan, pa kar molčimo. Ko so prenašali slovenski uslužbenci težke tovore, je prišel k njim uradnik in je rekel v osornem tonu: »Delajte, delajte!« En uslužbenec je omenil, da že delajo, kolikor morejo, to je bilo dovolj, da ga je uradnik nahrulil: »Hund halts Maul!« In kar se tiče četrturnega odmora za zaju-trek? Ta odmor sploh ni stalen. Ta odmor je samo za tedaj, ko ni več dela, makar ob 11 uri. Enkrat so šli v odmoru 3 Slovenci in eden Nemec v gostilno. In kaj se ie zgodilo? Slovenci so bili kaznovani. Nemec seveda ne. — Za isto delo je dobil Nemec 9 kron, Slovenec pa samo 7, to vidite je tista pravica, o kateri trobijo!
V stavbnem oddelku ie bil Slovenec zato kaznovan, ker je govoril slovensko. V kurilnici pa ie še vedno prepovedano govoriti slovensko.
Nekdaj je prosil Slovenec za dopust in kaj mu je odgovoril modra buča Wieser: »Ich gebe ihnen kein Urlaub, weil sle ein Slovak sind.«
Torej on prizna, da mu ne da dopusta samo zato, ker je Slovenec. A kal bi dalje naštevali vse krivice, ki nam se godijo; nešteto bi se dalo še povedati.
A ne samo proti uslužbencem, tudi proti našemu potujočemu občinstvu dosti greši. Ce govori naš kmet slovensko, ga nemški uradniki hitro ozmerjajo: »Dummer Trottel« itd.
Fakt je. da je postalo dandanes to prometno vodstvo čisto navadno nemško nacionalno podjetje. Žalostno je pri tem posebno to. dasiravno se je o tem toliko govorilo, se vendar ni nobeden naš poslanec zganil, da bi napravil konec tem razmeram. Mi hočemo take poslance, ki bodo povedali vi ti v obraz, kolikor ji gre, tisti pa, ki se tega ne upajo storiti, niso za poslance in najboljše bi bilo, da bi odložili svoj mandat drugemu vrednejšemu. — Nato je poročal zopet tov. Škerjanec. Poudarjal je važnost organizacije in povedal, še marsikaj tudi na adreso socialne demokracije.
H koncu je govoril še g. Turk učitelj: Vlada podpira samo nemške šole. za slovenske pa se ne zmeni. Schulferajnsko šolo, ki je namenjena v prvi vrsti za železničarje seveda zelo podpira. Ta šola dobi od države letno podporo po 4000 K. V zadnjem času je pa podržavila z učiteljskih moči. Slovenske Šole pa moramo sami vzdrževati. Je pač tako v naši preljubi Avstriji!
Ta lepo uspeli shod se je končal ob 5. uri in tri četrt.
Nevei jelna nasilstva Švabov.
V češkem mestu Humipolci se ie zgodil sledeči slučaj, ki kaže. da bi Švabi radi nasilno in zvijačno pripravljali rodbine ob njihove otroke i jih odpeljavali v tuja mesta v — nemške šole:
V vasici Zavodju	je živela kmetska rodbina, ki je vzgajala dečka. čigar mati je bila kot služkinja na Dunaju in kot takšna ni mogla svojega otroka preživljati in zato ga ie dala dobrim ljudem v vzgojo. Rodbina ie z dečkom ravnala kot z lastnim in poskrbeli so tudi. da ie fantič začel hoditi v šolo in sicer v češko šolo. Dobro se je učil in vse je kazalo, da bo napravil svojim rednikom veselie.
Pride Švab in hoče otroka odpeljati.
V zadovoljnosti in	veselju so živeli vsi. Fantič je v svoji redniei uvidel svojo mater.
Kar naenkrat se pripelje 15. septembra z Dunaja v Zavodje star sivec. Začel se je Predstavljati kot odposlanec dunajskega	magistrata
in je kazal listino, ki mu daje baje pravico, da odpelje fantiča na Dunaj in da ga da v nemško šolo. (Pomislite. rodbini hoče vzeti fanta in ga vtakniti in napraviti iz njega janičarja.)
Selška rodbina se ^ seveda ni upala »gospodu« upirati in mesto, da bi ga brcnila v njegov še najplemenitejši del. le šla ž njim na kolodvor s fantičem, ki je celo not prosil, mamico, da bi ga ne dajala tujim ljudem. Toda Švaba te prošnje in jok vseh ni ganil, odnesti je hotel fanta in napraviti iz njega janičarja. Njegov zločinski namen bi se miu tudi posrečM. če bi kmetica ne bila na skrivaj naročila vozniku, da naj počasi vozi. da zamude vlak. Vlak so res zamudili.
Na kolodvoru v Humpolcih so jokali vsi: fant in »mamica« in drugi iz rodbine. Le Švab dunajski se Je moško, neizprosno držal.
Celo to sceno je videl in opazoval humpolski meščan, kj je takoj slutil, da nekaj ni v redu. šel je in pozval »gospoda« Švaba In celo rodbino na okrajno glavarstvo, kjer,
je Svab dobil dolg nos. ko je okrajni glavar izjavil, da rednica ni dolžna otroka izročiti, že zato ne, ker ga je celo leta redila zastonj. —
To je naravnost neverjetna predrznost Germanov, ki so začeli s to metodo kot ranjki Turki, ki so hodili po jugoslovanskih krajih ropat krepke fantiče jugoslovanskih mater in jih odvažati v Carigrad, kjer so jih vzgojili za janičarje. Nemci menda mislijo nastopiti dedščino ranjkih turških pasioglavcev. Zato: pozor! pred takimi ljudmi!
Nevarna starost.
Odkar ie pisateljica Karin Mich-zelis izdala svoje svetovno znano delo »Das gefShrliche Alter« — (nevarna starost) so nam bolj in bolj razumljivi oni slučaji, ki se pojavljajo v današnjem modernem svetu in katerih junakinje so žene. ki so vstopile v t. zv. nevarno starost, nad 30 let.
(Karin Michaelis določa kot začetek nevarne starosti 35, leto.) V tej dobi se namreč začne v ženi obupen boj za mladost. Naenkrat se ji zazdi, da je zamudila neizmerno mnogo, da se je postaralo njeno lice, da je telo ovenelo. Z zavtduim očesom gleda lepe mlade deklice, ki se vesele v raju mlade ljubezni. Toda hoče biti k večjemu starejša, toda nikdar stara, zato hoče tekmoyati z mlajšimi in skuša z vsemi silami izpiti še zadnjo čašo radosti in ljubezni, kajti njeno srce sluti, da se bliža konec. To pa je zanjo grozen občutek. ker si želi večne mladosti, večne ljubezni. Zato se v teh nevarnih časih poslužuje vseh sredstev, da bi okrasila svoje telo in omladila svoje lice — nje srce pa želi ljubezni, lepe ljubezni, in brani svojo pravico do življenja z isto brezobzirnostjo, s katero ji drugi trdijo, da je stara. To je tragedija t. zv. nevarne starosti. V tem boju za mladost trpi ženska duša in gre za svojimi sanjami preko vseh zakonov in vseh ovir. Zato se pojavlja toliko slučajev, ki kažejo obup, s katerim se žena nevarne starosti s Čudno samozavestjo bori za svojo pravico.
Dva slučaja.
Ravnokar se je v Parizu končal proces proti pisateljici Dupres, ki je baje umorila svojega ljubčka Abbe. Tudi pisateljica Dupres je že v nevarni starosti. Abbe ni bil sicer mlad
— vendar vse kaže. da je bil njen ideal. Zadeva je bila zelo zamotana in nejasna. Ahbeja so našli mrtvega
— vendar niso mogli dokazati, da ga je umorila ona. Zato je bila oproščena. Zdaj pa se le zgodil enak slučaj, da je 45letna žena umorila svojega 21Ietnega ljubčka. Ta slučaj je naravnost grozen dokaz za psihologijo nevarne starosti.
Žena v nevarni starosti.
Evgenija Audoin ie bila žena trgovca. V svojj mladosti ie bila lepa in je imela mnogo častilcev. Toda zgodilo se ii je. kakor marsikateri ženi. da ni ljubila nobenega iz onih, ki so se ii klanjali. Nazadnje se ie poročila z bogatim trgovcem. Toda tudi bogastvo ni prineslo ljubezni. Mladost ie počasi minula in približala se ie starost. Sedaj se je začel v Evgeniji obl j — hotela je ljubiti — ljubiti krasno, otročje, kakor se ljubi v prvi mladosti. Zaljubila se je v 15letnega krasnega dečka in ga je zapeljala.
Svoi dom.
Njen mož tej ljubezni s početka ni nasprotoval, nazadnje pa se mu je zdela stvar neprijetna, ker je bila preveč otročja. Pa tudi žena ni hotela biti motena v svoji ljubezni. Njen lepi deček se ie razvijal in je postajal vedno boli mladenič. Ona se je bala zanj. Zato se je ločila od svojega moža in si je vzela stanovanje. Tam se je lepo naselila in njen ljubček jo je obiskoval. Živela sta nekaj let nemotena.
Slovo.
To pa ni bilo po volji njegovim staršem. Spoznali so, da je popolnoma pozabil, da se le treba pripraviti za življenje. Zato so zahtevali od njega, da se od nje loči. Njemu to ni bilo težko, kajti spoznal je. da je ona stara, on pa je mlad in lep. Zato je Evgeniji sporočil, da se hoče posloviti. ker tako ne more naprej. Ona ga je prosila, naj pride vsaj še na slovo.
»Jaz ali nobena.«
Prišel je k nji zvečer in je ostal pri nji čez noč. Zjutraj so ga našli v postelji s prestreljeno glavo. Policija je prišla zločinu takoj na; sled. Ona je trdila, da se je ustrelil sam, ker so Ra hoteli ločiti od nje. Toda njenim besedam niso verjeli. Prijeli so jo in odpeljali. Odšla je z njimi samozavestno v prepričanju, da je imela pravico braniti svojo last. — Pariz ie za eno senzaciio bogatejši
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Četrta vojna — neizogibna.
NEVARNOST NOVE VOJNE.
Belgrad, 6. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Splošni položai na Balkanu postaia vsak dan nevarnejši In utegne postati v najkrajšem času naravnost kritičen. To pa ne radi Albanije, temveč radi odnošajev med Grčijo In Turčijo v prvi vrsti, v drugi vrsti pa zato. ker bi Bolgarska v slučaju, da Turčija) napade Grčijo, gotovo napadla Srbijo.
Srbska vlada pa/no zasleduje tok dogodkov in se z vso za to po* trebno previdnostjo pripravi ja za vsa- ' ko eventualnost. Rumunija v slučaju takega konflikta gotovo ne ostane neutralna, temveč napade Bolgarsko ki naj potem sama sebi pripiše posledice za svoio lahkomiselnost, ker kos ne more biti ona niti RumunijI sami, kaj še skupno RumuniH in Srbiji, ki bi sicer pomagala Grčiji proti Turčiji, ali bi postavila dosti močno armado tudi proti Bolgarski.
Tukaj si nihče ne želi nove vojne, ker v dosedanjih vojnah ie Srbija dovoli trpela, ali braniti se bo Srbija morala in se bo branila, ako bo potrebno. na vse strani.
London. 6. oktobra. »Reuter« poroča: V London so dospeli telegrami, ki pravijo, da ima poveljnik »Hamldije«, Reis bej, ki potuje sedal v Rim, nalogo nabaviti vojnih ladij in oficirje in moštvo za mornarico.
TURČIJA NAPADE GRŠKO.
Belgrad, 6. okobra. »Politiki« s« poroča iz Petrograda: Kabineti so obveščeni, da Turčija napade Grško. Porta izjavlja, da Ji ie nemogoče izpolniti grške zahteve. Grški poslaniki so dobili poziv, informirati se Pri velsilah o njih stališču za slučai vojne. Velesile ostaneio neutralne.
Skupščina le bila telegrafično sklicana za sredo. Včeraj se je v Bel-gradu vršil cel dan ministrski svet
GRŠKA. PROSI SRBIJO ZA POMOČ.
Belgrad. 6. oktobra. Vsled neprestanega mobilizirania v Turčiji in t Bolgariji se ie Grška obrnila na Srbsko vlado s prošnjo, istotako storiti vse potrebne korake. — OdnošaJI med Grško in Turčijo postajajo od trenutka do trenutka napetejši. Vj Belgradu vzbuja vse to velike skrbi.
SLOVANSKI BOLGARI.
Belgrad, 6. oktobra. Bolgarski četaši med Džumajo in StrumicOF neprestano agitirajo in zapeljujeta prebivalstvo k uporu,
KAKO SRBI BIJEJO ARNAUTE?
Belgrad. 6. oktobra. (Izvir-, no brzojavno poročilo »Dnevu«.); Podenje Arnautov čez mejo ie do*’ končano. Srbi so včeraj pri Džund Derveni obkolili 300 Arnautov, drugi so Pa zbežali na Šar-planino, kier so pa že obkoljeni.
Srbi so zavzeli Vranlšte.
ISMAIL KEMAL IN NAPADALCL
Belgrad, 6. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ismail Kemal, predsednik začasne albanske vlade v Vahmi. ki trdi. da ne stoli v nobeni zvezi z napadalci, le poslal razbojnikom v Komlješto sto tovorjev orožja in 60 tovorjev streljlva.
PRI PRIZRENU ARNAUTl ODBITI.
Belgrad. 6. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Prizrena javljajo, da so Arnautl odbiti in popolnoma obkoljeni.
Pričakovana bitka je končala h pov oljnim rezultatom. Čur Iz Kras-neša ie poslal Amautom 600 mož tri( pomoč, ah Rlza bej ni dovolil svojini ljudem, da se tem pridružijo.
ISA BOLJETINAC NEVARNO BOLAN.
Belgrad, 6. oktobra. (Izvfi^ no brzojavno poročilo »Dnevu«.) V Koljmeti leži Isa Boljetinac težkd bolan. (V »Neue Freie Presse« id drugih dunajskih listih izidejo povodom njegove smrti dolgi nekrologi, v katerih se bo proslavljal ta »pleme* niti albanski razbojnik.)
BOLGAR, KI BI RAD ČETO VAL,
Belgrad, 6. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Nekj Bolgar Trajče v prespaaskem
okraju namerava začeti s četniSKo akcijo v bitoljskem okrožju. (Seveda eetovati je skoraj prijetnejše kot delati, — poprej v turških časih, v srbskih časih Pa Trajče ne bo dolgo če-toval.)
VČERAJ NI BILO BOJEV.
Belgrad,	6.	oktobra.	(Izvirno	brzojavno	poročilo	»Dnevu«.)
Radi velikega	dežja ni	bilo včeraj
bojev. V bitoljskem okrožju je položaj popolnoma normalen.
RANJENCI V BELGRADU.
Belgrad,	6.	oktobra.	(Izvirno	brzojavno	poročilo	»Dnevu«.)
Včeraj ie dsšlo semkaj z bojišča 75 ranjencev.
PAŠIČ INFORMIRA KRALJA.
Belgrad,	6.	oktobra.	(Izvirno	brzojavno	poročilo	»Dnevu«.)
Ministrski predsednik Pašič je včeraj Informiral kralja In ministrstvo zunanjih zadev o rezultatu svojega potovanja.
AVSTRIJSKI IN ITALIJANSKI
KONZUL OBOROŽEVAL — ALBANCE.
Belgrad. 6. oktobra. (Prizren ima srečo. Najpreje ie imel Prochaz-ko. sedaj ima zopet tacega tiča.) V Belgradu so silno nejevoljni vsled obnašanja in ravnanja avstrijskega konzula v Prizrenu, kj je z orožjem in municijo podpiral skupno z italijanskim konzulom albanske roparje in jih ščuval proti Srbiji. Srbski politični krogi povdarjajo. da ie to obžalovanja vreden čin, ker se je zgodil v ravno onem času. ko si Srbija prizadeval, da se urede razmere z monarhijo. (Konzul v Prizrenu je delal tako, kakor je vedel, da bo Dunaju všeč.)
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last In tisk »Učiteljske tiskarne«.
Poslano.*)
sedanjem zasedanju deželnega zbora dokazujejo, kako prav so imeli narodno - napredni poslanci 1. 1906, ko so bili skeptični nasproti dr. Su-steršičevemu kompromisnemu predlogu.
Grof Barbo pa naj bo lepo tiho in nai pometa pred svojim pragom. Ta vitez žalostne postave, ki je svoje dni grozil, da bode dr. Šušteršiča ošvrkal s ^asiim bičem, sedaj pa pred istim dr. Šušteršičem leži takorekoč na kolenih ter mu leze pod kuto, stori najbolje, ako se vzdrži vsake kritike o družili ljudeh.
V Ljubljani 6. oktobra 1913.
Ivan Hribar.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ]c priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
n-j
»Glasom »Slovenčevega« poročila o seii deželnega zbora kranjskega dne 2. t. m. je dr. Lampe povedal sledeče:
»Leta 1908., ko so se pri Sclnvar-zu zopet vršila pogajanja v tej zadevi in je dr. Tavčar zastopal Vašo stranko — navzoča sta bila poleg tega dr. Triller in grof Barbo — se ie dr. Šušteršič skliceval na to. da ie bil svoičas med niim in Hribarjem kompromis glede volilne reforme že dogovorjen in ie bil stvar v narodno-naprednem klubu v razpravi, ki je kompromis^ odklonil. Takrat je dr. Tavčar začuden izjavil, da on o tem ničesar ne ve in da Hribar o tej stvari klubu nikoli ničesar ni poročal. (Velika senzacija Po vsej zbornici.) Grof Barbo ie nato pozneje dejal: »Ali je Hribar potem Še mogoč pri narodno napredni stranki?« Dr. Šušteršič mu je odgovoril:	»V	tej
stranki je vsak mogoč!« (Veselo odo-barvanje.)«
Prepuščam deželnemu poslancu dr. Ivanu Tavčarju, da v deželnem zboru samemu odgovori dr. Lampe-tu. Jaz za svojo osebo pa konštati-ram. da sem o kompomisu. ki mi ga je ponudil dr. Šušteršič, poročal dne 4. aprila 1906 v klubu narodno naprednih poslancev, da se pa klub, ko le moje poročilo slišal glede na nasilno postopanje klerikalne stranke za uveljavljanje vladne predloge o spremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda, ni hotel spustiti niti v razpravo o dr. Šuateršiče-vih kompromisnih predlogih; temveč da je soglasno sklenil pooblastiti me, da naznanim dr. Šušteršiču kot načelniku kluba klerikalne stranke ta- j ko-le:	i
»Narodno napredna stranka je ! pripravljena stopiti v kompromisne j razgovore, pri čemer tako! naglaša, i da akceptuie volilni razred splošne i kurije. Jedina pot pa. ki v kompro- I misnih razgovorih pripelje do uspeha, je, da se takoj odgodi sedanje zasedanje, da deželna vlada sama vodi kompromisne razprave, da pokliče k tem razpravam vsaj dva delegata vsake stranke in da naj. ako se kompromis na podlagi predležečih zakonskih načrtov doseže, o prvi priliki zopet ad hoc skliče deželni zbor.«
Ta sklep sam najbolje potrjuje, da sem klubu narodno - naprednih poslancev v resnici poročal o ponu-denem kompromisu in veseli me. da morem konštatovati. da dogodki v
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Lepa omara za prodajalno se proda. Kupi se pa dobro ohranjena vrata za sobe. Tvrdka Fr. Čuden v Ljubljani.	966-2
Večla, ali manjši dve meblova-ni sobi se išče za takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 967-4
Poštena slovenska družina v
Belgradu, išče mlajše slovensko dekle, najraje s kmetov, za manjša domača opravila. Plača po dogovoru. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.	975-1
Dve Postelji iz trdega lesa in
otročja posteljica, se ceno proda. Dunajska cesta 31, parter, na desno.
974-2
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DAN
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18-—	Četrt leta	.	K 4*50
Pol leta	.	K	9*—	En mesec	.	K 1’50
V upravnlitvu prejetnan na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K 5*—
Pol leta	.	K	10'—	En mesec	.	K 1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a likratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
„Dan
99
Dan“
„Dan“
„Dan“
n
11
Dan“
„Dan
<4 je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
44 je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato
{ako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
44 prinaša znamenite podobne politiške karikature.
44 je odločen zagovornik vseh zatiranih.
44
„Dan
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
in trije blazinasti stolčki, dobro ohranjeno, se proda. — Vpraša se: Gradišče št. 15, II. nadstr., vrata 21.
Razna divjačina
okusno prirejena se dobiva skozi celo jesensko sezijo vsak dan v
it
Florjanska ulica štev. 6. Dobra pijača. Zmerne cene.
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica klrurglčnih instrumentov, ortope-dlčnih aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
Ž^a-njarnsi
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvederc št 1
(prihod Iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Laška kuhinja
■v" I-OVi/bijaaai-
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino rJEexan iz deželne kleti karenco.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev
M Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
u
“	-—■‘•.j
TTseli. -vrst
najcenejše samo v
modnem salonu
Al. Vivod-IViozetič
Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstr.
(poleg rotovža). Sprejemam vs;*» popravila.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
® —^.......-=.■■■==	Modistinja------
n
ta
a
m
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila sp točno in najcenejše izvrše.
■
■
■
8
CBS
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 109 (Centrala: TKST)
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnimpodvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje zt selitve in prevajanje pohifttva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih Omotaciie itd
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „l»aluiatie“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona naro brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in n. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek ,Jadranske banke*.
Zmerne cene.
Točna pestrežToa.
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
Sr „Pri Škofu“
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije nasproti gostilne „Pri Sokolu".
%
PoveCanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiraniem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moli naipolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
ClUDEEiDDDDDCiCCDDEED (iCkllCC. DDDDDDDDDODDUEDDOD
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. h. m
Čipkasto blago, čipke uložki, vezenja,
svila, posamentrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v
= modni trgovini za dame =
P. Magdič, Ljubljana, =P7leg,a=
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ; ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*50. — Izplačane fe U A ^1J Povelikostl odškodnine in kapitalije K 123^67.695*77. 33®-*^-*»- “ -* ariMe 1 ”£8k“' slovansko-narodno upravo, v z a j e m no zavaroval11® banka v Jr* r a g a
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. - Zahtevajte prospekte.