"Amerikanski Slovenec** delx tx 52 - let za svoj narod amerikl LETNIK (VOL.) LIL Nemci beže v neredu iz Sicilije NA TISOČE BO ZAJETIH; BOMBARDIRANJE CELINE Zavezniški stan, Afrika. — Zadnja poročila omenjajo, da so Angleži in Amerikanci samo še 16 milj od Messine in da se stalno pomičejo naprej. Sveta v tem sicilijanskem kotu za Nemce in Italijane zrrlpjkuje. Nemški oddelki se umičejo in se skušajo rešiti preko t messinskih ožin na italijansko celino, kar jim pa zavezniški letalci in bojne ladje preprečujejo s stalnim bombardiranjem messinskega pristanišča in drugih luk na ozkem messinskem vogalu, ki se bolj in bolj zožuje. V Siciliji se domneva, da imajo Nemci še kakih 40,000 mož, ki se še vedno upirajo, kljub temu, da nimajo nobenega zgleda, da Jt>i zaustavili zaveznike, niti da bi same sebe rešili. Položaj je za Nemce popolnoma nevzdržen. Drugo poročilo pa omenja, da Nemci s zadnjimi stražami zadržujejo zaveznike, dočim se glavne nemške in italijanske, sile umičejo iz Sicilije, da me- Kjer le morejo, se Jugoslovani upre jo svojim tlačiteljem ali jih celo pobijejo, četudi morajo krdela talcev take izgrede plačati s svojim življenjem. — Ljudje bežijo v gozdove. nilo v gozdove, ker je to edina pot, da se rešijo množičnega , streljanja — Nemci so v Jajin-cih pri Beogradu že ubili 100,-I 000 žrtev. Ustreljena sta naj-brže tudi dr. Milorad Djordje-| vič, direktor beograjske zadru-1 ge, in polkovnik Zujevič. V Beogradu vlada strašna draginja. Tudi cene onih maloštevilnih stvari, katere je še 1 mogoče najti na črni borzi, stalno naraščajo. -o- Rusi se bore tudi v Grčiji Jeruzalem (AP). — V Jeruzalem so prispele vesti, ki poročajo, da se ruski vojni ujetniki, katere so grški partizani osvobodili iz nemškega ujetništva, bflfc?>*im proglas ne zadostuje. Vlada ■ mora premakniti vse vojaške ustanove in urade ven iz mesta, i potem še le bo tak proglas zadovoljiv, preje ne. — Chicago, 111. — Ugrabljeni dveletni deček, ki je bil u-kraden družini vojaka Freeman na 3638 Monroe, ulici, je ; bil v soboto najden po zveznih detektivih v Macombu, 111., ki se nahaja 180 milj južno-za-padno od Chicage. Dete je u-grabila neka Mrs. Natalie Palmer, ki se nahaja zdaj v zaporih. — Toronto, Kanada. — Donald Gordon, načelnik odbora za kontroliranje cen in prometa je izjavil v sobt>to, da Kanada nima uspeha, da bi uspešno omejevala dviganje cen življenjskim potrebščinam. Med Item, ko smo na bojiščih uspešni, doma nismo tako. Inflacija bo neizogibna, če bo šlo tako naprej, je izjavil Gordon. — London, Anglija. — Finska je baje odgovorila nemški vladi, da ji ta ne more dati zagotovila, da ne bi sklenila separatnega miru s zavezniki. H separatnemu miru silijo vlado posebno finski socialisti, ome-|nja poročilo. Mali Finčki so zdaj spoznali, kako velikega kozla so ustrelili, ko so se pridružili Hitlerju. — Alžir, Afrika. — Francoski odbor za osvoboditev Fran-jcije v Alžiru, je v soboto objavil, da se nahaja Pierre Pucheu, bivši francoski minister za notranje zadeve v Vichyu v zaporu, v Meknes v Moroko. Pecheu je bil eden prvih na listi za odstranitev iz vodstva v raznih uradih. Čistka nezaželjenih u-radnikov se je pričela. — Chunking, Kitajska. — Poveljstvo kitajske vojske objavlja v svojem poročilu, da so Japonci tekom vojne s Kitajsko j zgubili 1400 vojnih letal. Kitajsko letalstvo se ojačuje in! bo kmalu igralo proti Japon-j jcem zelo važno ulogo. ROOSEVELT OBHAJA DVE VAŽNI OBLETNICI Washington, D. C. — Predsednik Franklin D. Roosevelt obhaja te dni dve važni obletnici za Združene države. Ena izmed teh obletnic je, ko se je pred dvema letoma 14. avg. 1941 vršil prvi sestanek med njim in angleškim ministerskim predsednikom Winrftonom ChurchiL-1M " lom, ko sta na bojni ladiji blizu New Foundland podpisala m objavila znani zgodovinski At-• lantski Carter. Druga važna obletnica je bila na isti dan 14. avg. 1935, ko je bil predložen in odobren predlog za ustanovitev socialnega zakona (Social Security Act) za starostno pokojnino in podporo. Glede Atlantskega Carterja je dejal predsednik zadnjo soboto časnikarskim poročevalcem : "Mi smo odločni, da bomo dosegli popolno zmago nad našimi sovražniki. Atlantski Carter bo uvel javen." V izjavi, s katero se je spomnil obletnice socialnega zakona, je dejal: "Priznavamo resnico, da naši sovražniki niso sa- Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ~ ~~ " ~~ " L Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIfTU; P. & DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BUY I STATSS R M> * kupujte vojne bondei Ste v. (no.) 128 CHICAGO, ILL., TOREK, 17. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 17, 1943 1 1 —i-- " čejo proč orožje, puščajo za seboj težke tanke in vso opremo, ki ovira pri hitrem umika-| nju. Zgube med Nemci morajo biti velike, ker zavezniško letalstvo neprestano bombardira in obstreljuje umikajoče sovražnike. , Zavezniki so v sobotq in v i nedeljo na novo bombardirali i skoro vsa večja italijanska me-j sta. Milan je bil ponovno napaden in je baje ves v razvalinah, tako tudi Turin, Neapelj in mnoge točke v Rimu. Italijanska vlada med tem stoka naprej in popolni kapitulaciji se upira, kar pa zgleda, da se ne bo mogla dolgo. RUSI DROBIJO NEMŠKE LINIJE KAKOR MLINIj i London, Anglija. — Pri Harkovu in v mestu samem divjajo še vedno poulični boji. Ker je Harkov od dveh tretjin okolice obkrožen in so ruske čete do skoro 25 milj že naprej zapadno od Harkova, je Harkov toliko, kakor že popolnoma v ruskih I rokah. Očevidno ruska strate-' -gija igra na druge strune. Med tem, ko okrog Harkova zadržuje še vedno veliko nemško vojsko, so Rusi otvorili že zadnji teden veliko ofenzivo v smeri proti Brjansku, katerega o-kolica je utrjena okrog 25 milj na okrog. Rusi te utrdbe drobe, kakor so drobili utrdbe okrog Orela. Velik del utrdb je že v ruskih rokah. Tako je zaposlena nemška udarna moč na več krajih in Nemci nimajo prilike, da bi poljubno metali v boj svojo glavno udarno moč, samo na eno točko, kakor v prejšnjih časih. Nemci imajo v zadnjih tednih velike zgube, kar priča, Ida imajo Rusi boljše orožje od Nemcev. Kakor zgleda zdaj, imajo ! Rusi najlepšo priliko, da preko zime potisnejo Nemce iz vse ruske zemlje. Nemške armade so svoje zaloge očividno že precej I izčrpale. Industrija doma ne j obratuje več, kakor je. V Po-renju, Porurju in druga industrijska mesta neprestano razbijajo Angleži iz zraka, kar močno upliva na proizvodnjo. Odkar je padla Afrika je j5a- j del tudi drugi dovoz, kar se bo prihodnjo zimo hudo poznalo. | Tekom prihodnje zime bodo v Evropi velike spremembe. mo Nemčija, Italija in Japonska. So vse sile zatiranja, nestrpnosti, negotovosti in nepravičnosti, ki se pojavljajo kot ovire'na potu pred pohodom civilizacije." Predsednik je dalje priporočal, da bo treba socialni zakon še bolj raztegniti in posplošiti, da bodo deležni gotovosti pod njim tudi farmarski delavci, domača služinčad in sploh vsi, ki jih ta zakon še ne jemlje v zaščito. Socialni zakon obsega ve?S, kakor 60 milijonov delavcev v deželi. Revščine sicer popolnoma še ni odpravil v deželi, oskrbuje pa milijone in milijone, ki bi bili drugače brez vsake oskrbe in v pomanjkanju. ATLANTSKI CARTER DAJE UPANJE MALIM ■ f » 1 ■'■■»'i*'I Washington, D. C. — Atlantski čarter, ki sta ga izjavila svetu predsednik Roosevelt in angleški ministerski predsed-inik Churchill pred dvema letoma 14. avgusta 1941, je upanje dvaintridesetih narodov na svetu, da jim bo dal po tej vojni pravičnejšo ureditev njihovih gospodarskih in političnih razmer. Največji doprinos in podporo so dale atlantskem Carterju dosedaj štiri glavne velesile, ki so Rusija, Združene države, Velika Britanija in Kitajska. Manjše države sodelujejo po možnosti. Na splošno, zlasti še v besednem pomenu je At-1 lantski čarter idealna zamisel. Kako bodo v okviru njegovega programa res zadovoljivo rešili vprašanja in zadeve posameznih malih narodov, bo treba pa počakati, da se to pokaže v rešitvi. -o- - ANGLUE IŠČE POJASNILA GLEDE UJETNIKOV London, Anglija. — Angle-! j ška vlada je naprosila švicarsko vlado, naj ta dobi za njo : pojasnila, kaj je z angleškimi vojnimi ujetniki v Italiji. Poro-; čila zadnjih dni so omenjala,1 da so angleški vojni ujetniki v Italiji premeščeni v Nemčijo. -—o- N AZIJSKE TEŽAVE V BELGIJI London, Anglija. — Belgij-' ska novinarska agencija poro-jča, da imajo nemški poveljniki i velike težave s svojim voja-, štvom. Zadnje čase se razni vo-jaški prestopki množe in nemški častniki rekvirirajo privatne domove kamor zapirajo neposlušne vojake, pravi poročilo. v —o- i GENERAL NA OSLU UJET Alžir, Afrika. — Zavezniške čete so ujele te dni v Siciliji italijanskega generala Fiumara, podpovejjnika neapeljske divizije, ki je v veliki zmedi jezdil nekega osla, bežeč pred zavez-: niki. Ko je vojaško motorno vo- j I zilo "jeep" dohitelo jezdeca na oslu, so se zavezniški vojaki ! nemalo začudili, ko so dobili na s oslu italijanskega generala. OPOZORILO. NAJ SE NE POSLUŠA NEMŠKE PROPAGANDE ^ London, Anglija. —- Protina-1 zijski list "Die Zeitung", ki ga izdajajo v nemškem jeziku v "fLondonu, je objavil članek, v '; katerem opozarja svetovno jav-Snost, naj bo previdna pri sprejemanju novic iz Nemčije. List • j pravi, verjetno je, da bodo vsak čas začele prihajati iz Goebbel-sovih ust vesti o silno sitnih in ■ težkih razmerah v Nemčiji. Goebbels je zvit kakor lisica. S j takimi vestmi bo nameraval ustvariti mnenje, da v Nemčiji vse pada in da bo konec Nemčije vsak čas. Ob takem mne-jnju bi zavezniški narodi postali j manj aktivni v prizadevanju za večje pospeševanje vojne in ravno to je, kar bi Nemci radi. List pravi, naziji, nemška armada, njeno poveljstvo so tesno povezani in njih cilj je še vedno nemška zmaga. Pri vesteh iz Nemčije je treba največje previdnosti. GROF SFORZO DOSPEL V LONDON London Anglija. — Grof Sforzo in z njim profesor Sal-Ivemini, sta koncem . zadnjega tedna dospela v London. Sfor-za pravijo, da je vodja antifa-išistov in da ga ti nameravajo postaviti na čelo vlade, ko pade fašizem v Italiji. Antifašst je lahko, drugače pa zagrizen ! Italijan. . NESREČA NA POULIČNI ŽELEZNICI i Chicago, 111. — Na poulični kari je padel vsled srčnega napada v nezavest motorni voznik na Fullerton in.Halstead u-lici. Kara je med tem sama dirjala naprej in zavozila v drugo karo z vso silo. Dve osebi ste v tej koliziji bile ubite, 14 pa več in manj poškodovanih. jŠTIRJI NEMCI IN EN JAPONEC ARETIRANI Chicago, 111. — Pet sovražnih tujezemcev so prijeli te dni | zvezni agenti. Štiri Nemce in enega Japonca. Odkar je bila Amerika napadena je bilo prijetih v Chicagi 281 sovražnih [tujezemcev. Odpor v Nišu Carigrad. — Vesti iz Jugoslavije potrjujejo, da je odpor i proti Nemcem sirom vsega našega ozemlja po - neuspehu nemške poletne ofenzive na j vzhodni fronti in zavezniškem izkrcanju na Siciliji silno naraste 1. i Časopis "La Turquie" piše, da je prišlo v bližini Niša do večjih sabotažnih dejanj. Okupacijska oblast je dala v znak maščevanja ubiti 120 talcev. V rudniku bakra blizu Niša, so prisilni delavci pobili svoje nemške nadzornike. Okupacijska oblast je zadušila izgrede in dala nato postreliti vse kolovodje ter večje Število talcev. Isti časopis poroča tudi o resnih izgredih v okolici Krive Pa- ! lanke, kjer se nahajajo bolgarske zasedbene čete. ' V Zagrebu se upirajo Paveličev list "Nova Hrvatska" pravi, da je bil v Zagrebu aretiran mehanik po imenu Ba-nistav, ki je posvečal ves svoj čas kvarjanju in rezanju telefonskih in telegrafskih žic. Dalje poroča "Hrvatski Narod", da je policijska oblast kazno- , vala približno 250 Zagrebčanov zaradi prestopkov proti določbam glede zatemnitve. Pa- 1 veličev list priznava, da je bilo < mnogo teh prestopkov "izvrše- , nih namenoma". } O vprašanju zatemnitve piše 1 ; "Deutsche Zeitung in Kroa- « tien" naslednje: "Zanimivo je, da so grešili j proti načelom zatemnitve vsi 1 sloji prebivalstva. Mladi in J stari delajo prestopke, ki so že bolj direktna sabotaža nego j nemarnost." < Ubili izdajalca Mnogo glavobola dela okupatorski oblasti in njenim pomočnikom naraščajoči odpor jugoslovanskih kmetov. List "Nova Hrvatska" pravi, da so kmetje ubili dne 11. julija usta-ša Podbrežnika, ki je med kmeti delal fašistično propagando in priporočal sodelovanje z o-kupatorjem. i ' j Nočejo pospravljati letine j V Banatu blizu Bele Crkve so kmetje v več slučajih eno-dušno odklonili, da požanjejo ; letino, katero je bil okupator rekviriral. Oblast je morala radi tega mobilizirati vse prebivalstvo od 15 do 60 let in pošiljati kmete na polje v skupinah z močno vojaško stražo. Blizu Kruševca so kmetje u-bili svojo stražo, zapustili polja in se pridružili gerilcem. -o- Razmere v Beogradu Vojno ministerstvo je preje-lo'naslednje podatke iz domovine: "Razmere so strahovite. Mnogo ljudi bi najraje pobeg- čudna solata Stran 2 ■ ii- i AMERIKA nsk! SLOVENEC tforek, 17. avgusta 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC , Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene < lift v Ameriki. Newspaper in America, « Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja ruk torek in petek. Issued every Tuesday and Friday. Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto________________________________$4.00 For one year-------------$4.00 Za pol leta_________________2.00 For half a year —-------------2.00 Za četnt leta________________„.. 1.25 For three months----------1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_____$4.50 For one year-------$4.50 Za pol leta____________2.25 For half a year-----------2.25 Za četrt leta___________________1.50 For three months--------1-50 POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo redno malo preje, kakor zadnje ure prodno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkoro številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ » kU(MtMM*M*tMH«MM*l*«M*HH«tMH*MMM*HM*M«M*HMMMUMM«M^ neustrašnega človeka. Našla ga nista, dokler nista nekaj takega srečala na Grškem in v Jugoslaviji, a sta menila, da to šele bo človek. Slišala pa sta svarilen glas od zapada: Ne hodita preko mej, sicer bo slabo za vaju! Aha, sta si milila, tam bova dobila pravega človeka. Res sta ga srečala na pragu Italije. Oj, ta človek je pa že od sile! Mussolini puško v koruzo, sam pa smuk v luknjo, češ, jaz ga že poznam, ti Dolfe pa le ostani in ga glej, če se ti ljubi. Pravijo, da iščejo zdaj v Nemčiji namestnika Hitlerju. * Pred kratkim sem dobil pismo iz daljne Afrike od mojega svaka Josipa Coš. Ker je zanimivo, posebno za naše žene in dekleta, si ne morem kaj, da ga ne bi vsaj delno omenil tu. Naši fantje onstran morja bodo veliko sveta videli, še več pa bodo pretrpeli. No, moj svak se še precej dobro pohvali, le čudno se mu vidi, kakšne navade imajo Arabci. Meni njihove navade niso nič novega, ker sem bil med mohamedanci v jugoslovanski Macedoniji, ameriškim ženam in dekletom pa se bodo njihove navade zdele skrajno čudne. Takole piše: "Tukajšnje civilno prebivalstvo se oblači kaj preprosto. Moški in ženske so skoraj enako oblečeni; vsi so zaviti v bele rjuhe, moški so pokriti s fesi ali turbani, ženske pa sa pokrite tudi preko obraza. Z ženskami nam je strogo prepovedano govoriti. Sicer tako in tako ne razumemo drug drugega, vendar jih ne smemo nikakor ogovarjati. Možje zavzemajo vse drugačno stališče nasproti ženam, kakor je navada pri nas v Ameriki. Kadar se nibS&i žena odpravita na kako potovanje, mož zajezdi osla, brezbrižno guli ubogo žival in "pije tu-tum" (kadi tobak), žena gre pa peš za njim in nosi kak težak tovor na hrbtu. Kar se pa tiče snage v mestu, je pa glavna ulica bolj slična elevethske-mu smetišču kot pa ulici." Kako bi naša dekleta in žene pogledale, ako bi v Washingto-nu, D. C., skovali postavo, da morajo žene in dekleta od 12. leta naprej nositi prek obraza pajčolan po arabskem vzorcu? Ali pa: mož bi se udobno usedel na svoj avto in se peljal, žena bi pa zadaj galopirala z otrokom v žaklju na hrbtu. Presneto čudno bi bilo to, ali ne? Sicer se pa ni treba bati, da bi pri nas uvedli take postave. Naše ženice in punice bi jih nikoli ne sprejele; penny stavim, da ne. — Pozdrav! .^feiiSkh. ~ )ltl**l«tl*«*M»«M««M«*»M**««»»*IMt**HMMi IM*»M««*Mn*M*Mf BLAG JIM BODI SPOMIN! So. Chicago, 111. V soboto popoldne dne 10. julija je na svojem domu nenadoma umrla dobro poznana Mrs. Mary Golob, soprogra naročnika našega lista. Sicer se je že več let pritoževala, da se ne počuti dobro in da ne sme vsega od kraja jesti, vendar nihče ni pričakoval, da bo tako nenadno odšla s tega sveta. V ponedeljek poprej sem bil še tam in smo se pogovarjali o marsičem ter mi je tudi obljubila semena od vrtnega nagelj-na, ki se je po treh letih nege vendar enkrat razcvetel. Kdo bi takrat mislil, da jo bom čez teden dni videl ležati na mrtvaškem odru, med svečami in cvetlicami. i Pokojna je bila doma iz Spodnjega Berneka na Gorenjskem in je spadala v faro Cerklje. Bila je dvakrat v Ameriki; prvikrat sedem let. Pred prvo svetovno vojno se je s svojim prvim možem in družinico vrnila nazaj domov na Gorenjsko. Mož je moral k vojakom, kjer je zbolel in ne dolgo potem tudi umrl. Leta 1921 je prišla drugič v Ameriko, nakar se je kmalu poročila z Johnom Golobom, kateremh je prva žena umrla in mu pustila štiri sinove in eno hčerko, ki so še sedaj vsi živi in že vsi poročeni. Njena hčerka iz prvega zakona, sedaj Mrs. Mary Čebul, je poročena in živi v Clevelandu ter je tam dobro poznana. — Pokojna zapušča poleg že omenjenih tudi sestro v Chicagi, Mrs. Lonchar, ki živi na West (Cermak Road. Zapušča nadalje še veliko drugih sorodnikov in znancev, tako v Chicagi, Cicero, Clevelandu in drugod. Rajnka je bila zvesta čitate-ljica Amerikanskega Slovenca in drugih naših katoliških listov. Bila je dobra katoličanka in dobra faranka naše slovenske fare sv. Jurija. Bila je tudi članica društva Krščanskih žena in mater, in so člani-ce-sosestre opravile ob njenem mrtvaškem odru svoje predpisane molitve. Prav tako je bila članica dr. Marije Čistega Spočetja št. 44 KSKJ. Društvene sosestre so prišle molit k njenemu mrtvaškemu odru in tudi preskrbele pogrebnice. Pokojna je bila dobra žena in skrbna gospodinja ter prijazna soseda. Mnogi jo bodo pogrešali, najbolj pa seveda mož, ki bo pogrešal njene postrežbe. — Ženska je prestala svoje na tem svetu, za njo ni več vojne ne drugih skrbi, ampak uživa rajski mir, ki ji ga je podelil Gospod. Naj počiva v miru in naj ji sveti rajska luč. Prizadetim naše prisrčno so-žalje! Nadalje je pred kratkim u-mrla tudi Mrs. Antonija Gradi-šar, ki je živela na Ave. M. Ona je bila že delj časa bolna in več mesecev na postelji ter si ni mogla sama skoro nič pomagati. Omenjena je več let živela na farmi blizu Philis, Wisconsin. Šele pred kakimi dvajsetimi leti se je z možem in družino j>r£- SOCIALNE RAZMERE PO VOJNI Učenci žalovali, Zakrili svoj obraz. Usmili, so dejali, Se Mati čez nas! • I Pri tej priliki naj izrečem tudi svoje iskreno sožalje družini Župančič, kjer so izgubili dobro ženo in mater Mary Župančič. „ Ivana Kriul. GLASOVI IZ GILBERTA Poroča Frank Ulčar Gilbert, Minn. Preteklo je že 10 mesecev, odkar iz Gilberške naselbine ni bilo dopisa v Am. Slovencu. Zaradi tega bom skušal na kratko popisati vse, kar se je zgodilo pri nas važnega v tem času. Začel bom z božjo potjo na Brezje v Lemontu in z medenim piknikom v septembru 1942. Lansko leto 17. sept. sva se podala z ženo v Lemont in sva priromala tja J.9. septembra. Naslednji dan se je tam vršilo ljudsko romanje, združeno z omenjenim medenim piknikom. Ob 11. uri je bila na hribu, pod milim nebom, slovesna romarska sv. maša v Lurški kapeli. Popoldne pa se- je začel medeni piknik in vsakovrstna zabava. Našel sem tam veliko prijateljev, znancev in dobrotnikov iz prejšnjih let, ko sem kolek-tal pa Ameriki za naš lepi list Ave Maria. Med drugimi smo si segli v roke z Mr. in Mrs. Math Lautar iz Kenosha, Wis. Ko je piknik minil, so romarji zopet odšli domov, midva z ženo pa sva še ostala v Lemontu nadaljnfh 5 dni. Tam je zares lep kraj. Ogledala sva si podrobno vse. Bila sva tudi pri slovenskih sestrah na gričku Assissi. Srečali smo se s sorodnikom Jakobom Semrov iz Jo--lieta, ki je prišel z avtomobilom in naju je odpeljal na očetov dom. Oče, Mr. Frank Semrov, in dobta mama, Mrs. Semrov sta nama postregla z okusno večerjo, potem pa nama je sin Jakob hotel razkazati mesto Joliet. Žal, da se je bilo že stemnilo. Veličastne slovenske župne cerkve Sv. Jožefa si nismo mogli več ogledati, ker je bila že zaklenjena, pač pa nam je oskrbnik Frank Kočevar razkazal vse sobe v novem glavnem uradu KSKJ. Šli smo celo na pločasto streho tega prelepega novega poslopja in smo od tam videli vse naokrog daleč po Jolietu. Potem nas je pa Jakob zopet zapeljal nazaj v Lemont, kamor smo prišli o polnoči. Dragi sorodniki, Bog Vam povrni vsem skupaj stotero! Na Brezjah v Lemontu so bili vsi častiti duhovniki in samostanski bratje z nama j ako prijazni. Jaz pravim tako: Kdor ima čas in denar, kar sem k Mariji Pomagaj se naj poda na počitnice in bo gotovo zadovoljen, ker je tako lep kraj tukaj. Pridna samostanska roka je to zemljo spremenila v raj. Tam je videti mnogo slovenskih kulturnih spomenikov iz preteklosti in sedanje dobe. Nobenemu ne bo žal, kdor gre tja. Slovenci rtioramo biti hvaležni našim frančiškanom, da imamo tak lep kraj, kje? so šole in semenišče za nove duhovnike, pa tudi hladna hrastova senca in bele ceste za romarje in turiste, ki pridejo sem na počitnice. Čas pa je hitro bežal in'tre-ba je bilo spet misliti na dom. Pozdravljeni vsi častiti gospodje duhovniki in bratje! Father John so bili še trdni. Oni in Father Aleksander in Father Benedikt Hoge morajo biti kar zidarji in tesarji. Tukaj mora vsak delati. Brat Akurzij Somrak pa vse kuharice posekajo. Sešli smo se tudi z dobro mamo Mrs. Hoge, ki je mati dveh frančiškanskih duhovnikov. O-menjeni sin, Father Benedikt, je že dolgo glavni predstojnik vseh slovenskih frančiškanov v Ameriki. Sešli smo se tudi z več drugimi prijatelji. Mama Mrs. Ferenčak v Romarskem domu DOGODKI | ■MSIorwl 9* .........Ji J — Pozdrave pošiljata Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Joseph Perushek, 14814 Hale Ave., sta dobila pismo od svojega sina, ki se nahaja nekje v Afriki. Njegov naslov je Cpl. Stanley F. Perushek, 55307590 Btry B, 441st Sep C.A.B.N. (A. A.) APO 45, c/o Postmaster New York, N. Y. — Njih drugi sin služi pa v Texas. Njegov naslov je Cpl. John Perushek, Det. Med. Dept. Box 564, Mc-Closky Gen. Hosp.,. Temple, Texas. — Oba naročata najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Smrt in druge nezgode v gl. uradu SNPJ Chicago, 111. — Dne 10. avg. je nepričakovano umrl William Rus, gl. pomožni tajnik SNPJ. Mirko Kuhelj, gl. blagajnik, ga je našel zjutraj mrtvega v postelji. Star je bil 56 let. Rojen je bil v vasi Breže, občina Jer-zevica, v kočevskem okraju. Žena mu je umrla letos januarja meseca, in od takrat ni bil nič prav zdrav. Njegov dom je bil v Pullmanu, 111. Gl. tajnik SNPJ, Fred A. Vider je bil 10. avg. odpeljan v bolnišnico. Pred 14 dnevi je namreč nesrečno padel, da mu je počila kost v kolku. V mavcu bo moral ležati kakih šest tednov. Te dni je bil poklican k vojakom Frank Žordani, dolgoletni knjigovodja v gl. tajništvu SNPJ. Nesreča z orožjem Forest City, Pa. — Karel Novak, star 16 let, je zadnje dni po nesrečil ustrelil svojega 13-letnega bratca Davida. Fantiča sta dobila v roke samokres 45. kalibra. Starejši ga je po nerodnosti sprožil, in krogla je zadela mlajšega v trebuh. Smrtno ranjenega so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Pismo iz Slovenije Cleveland, O. — S posredovanjem Ameriškega Rdečega križa je dobila Mary Hribar, 15519 Holmes Ave., pismo od svojega nečaka Lojzeta iz Ljubljane. Lojze piše, da je že eno leto od doma v 6. gimn. razredu in da ne ve, kako je doma. Piše tudi, da mu je zelo dolg čas. Pismo je datirano v Ljubljani 26. novembra 1942. Pristna figa Cleveland, O. — Po verodostojnih poročilih je zrastla na vrtu Marjance Kuharjeve, 1123 Addison Rd., "pristna, sladka, sveža — figa, po obliki in okusu popolnoma enaka onim slavnim vipavskim figam v starem kraju." Ta žlahtni sad je rodilo drevo, ki ga je soprog Frank vsadil na domačem vrtu. To vam je vrt zmage, kaj! Pogrešani letalec . Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Henry Batich, 725 E. 159 St., sta bila obveščena od vladnega vojnega oddelka, da je štet med pogrešane njun sin, Lt. Albert E. Batich. Bil je navigator v leteči trdnjavi. Dne 25. julija je bil poslan z drugimi, da j bombardira' Hamburg v Nem-|čiji, pa se ni vrnil. Sin ranjen Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Frank Mohorčič, 18108 Syracuse Ave., sta pred kratkim dobila brzojavno sporočilo od j vojnega departmenta, da je bil »njun najmlajši sin, Sgt. Stanley 1 Mohorčič, 19. julija težko ranjen nekje na jugozapadnem Pacifiku. O VELIKI MASI Pittsburgh, Pa. Dne 15. avgusta je veliki šmaren ali velika maša. Ob tem času smo v stari domovini peli naslednjo pesem: Zapušča več otrok, fantov in deklet, od katerih je več že tudi poročenih. Bila je dobra žena, ki je rada prihajala v našo cerkev. Odkod je bila doma, mi pa žal ni znano. — Naj počiva v miru in naj se spočije od svojega truda. Prizadetim naše sožalje. ^ Prav sedaj ko to pišem sem slišal žalostno novico, da se je pri vojaških manevrih smrtno ponesrečil Anthony Encimer Jr. Fant je že nad eno leto pri vojakih, pa ga je zadela ta nesreča. Letos zgodaj spomladi je bil tudi na vojaškem dopustu. Nismo mislili, da ga tedaj zadnjič vidimo. Toda, božje sodbe in pota so drugačna od naših, ki jih mi ne doumejemo. Zapušča žalostne starše in enega brata, ki je tudi pri vojakih. Naj počiva v miru, žalujočim staršem in ostalim sorodnikom pa iskreno sožalje nad izgubo mladega življenja! Novinar. ZNANI DOPISOVALEC SE JE ZOPET OGLASIL Eveleth, Minn. Začel bom z živalsko zgodbo, ki sem jo slišal od starih ljudi. Zgoditi se je morala nekako takrat, ko se je opica prelevila v človeka. Ker pa takrat še niso imeli koledarjev, ne moremo natančno določiti leta in dneva. Volk in medved sta se nekoč sestala. Pa pravi volk: "V ži-" valskem kraljestvu imamo vsa-' kovrstne narode, nedavno sem ' pa videl neki stvor, ki se mu : pravi človek in ki nam hoče ' gospodovati, česar seveda ne smemo dopustiti. O priliki ti ga " pokažem. Ga dobro poznam." "Nič o priliki, takoj ga ho- • čem videti," prayi medved, t "ker sem tudi sam že nekaj ta- ■ kega slišal." Odpravita se in kmalu srečata malega otroka. "Ali je to 1 človek?" vpraša medved. "Ne," " pravi volk, "ta šele bo človek." "Gresta dalje in srečata stare-1 ga sključenega moža. "Je li to ' človek?" zagodrnja medved. L "Tudi ta ni," odvrne volk, "ta "j je že bil." Spet gresta dalje in srečata mladega lovca. "Ali je ; morda to človek?" vpraša zo-' pet medved. "Da, da, le brž ste- ■ civa!" pravi volk in jo bliskovito ubriše v gozd. Lovec pomeri s puško, nakar jo tudi med-► ved odkuri, češ, s človekom se ne bom prepiral; je bolje, da je mir. Tako, vidite, je bilo, ko je ži-i val, oziroma zver, človeka spoznala. In ta zgodba je popolnoma resnična, če ni izmišljena. Odkar se je pa svet začel ci-' vilizirati in kulturno napredo- ■ vati, je tudi zverinam, vsaj ne-: katerim, bolje, in so se po človeško našemile in hotele človeku gospodovati. To pa gre le nekoliko časa in le do gotove! meje. Pred par leti, ko se je Evro-j pa postavljala 1 z viškom civilizacije in kulture, sta se i tam znašli dve zveri. Prva je bila' • volk z imenom "Mussolini, dru-.ga pa tiger z .imenom Hitler, i Za Bogom Častimo Marijo najprej, Iz srca vzdihnimo K svoji Materi zdej, Ker danes iz sveta Nje duša, telo Od angelov vzeta, Nešena v nebo. Ta kor apostolski Je bil na ta dan V veliki bridkosti Pri svoji Materi zbran, Njih jok in zdihovanje, Kdo izrekel ga bo, Njih silno žalovanje, Ker jemlje slovo. Čemu je jok taki, Jim odgovori. Moj duh je kot vsaki, V nebesa želi. Bom svet zapustila In poj dem od vas, Tam gori prosila Bom Sina za vas. Nato je molila In~8ušo izroči, Je glavcp nagnila, . .. ^il^-A-Ji-.-^Lt- SILA NOVE RUSIJE - i * i - Politični in vojaški opazovalci, ki opazujejo Rusijo tekom te vojne odkar jo je napadel Hitler trdijo, da se je v Rusiji do lanske jeseni še pojavljal duh stare in pa duh povojne dobe, v kateri se je izvajala v Rusiji revolucija. Še i je bilo čutiti omagovanje tu in tam. Ta duh pa je popolnoma izgiijil, ko se je razvila dolgotrajna bitka pri Stalin-j gradu ob Volgi. Mogočno v nekem maščevalnem duhu pa se je začel dvigati duh nove Rusije še le, ko so Rusi vzeli i zadnjo zimo Harkov. Kako se je vse to zgodilo? Ruski pisatelj Vulkov piše: "Ko je ruski vojak stopal po zasutih in razoranih uli-j cah velikega Harkova, je doživel in videl nekaj strašnega. Na drogovih ob ulicah so viseli ruski možje, žene, fantje in, dekleta. Dekleta in žene onečaščene. Vse je bilo pomorje-no in pokončano. Kdor je gledal takrat obraze ruskih vojakov, je lahko opazil, da je V njih nekaj kipelo. To je bilo kipenje maščevanja. Srd na obrazih, mišice so se napenjale na ^okah in prisege so se ponavljale v srcih za maščevanje. Po zmagi pri Stalingradu in Harkovu so se Rusi bili in se bijejo, kakor levi. To niso prejšnji Rusi, to so novi j Rusi, ki se bijejo za svoje sorodnike, za svoje žene, matere in očete, za svoje ljubljenke, sestre in brate. Za svoje porušene domove, vasi in mesta. Ta srd vstaja zdaj kakor povodenj. Sovražnik ga bo čutil..." In kdor čita zadnje dni, kako so se Rusi več tednov vstrajno bili in premagali najbolj utrjen teritorij na svetu okrog Orela, dokler ga niso zavzeli, ta mora priznati, da je | ruski srd resnično na pohodu. Hitlerjeve horde so doživele te dni tretji največji poraz z ruskimi armadami. In doživeli jih bodo še več. Naduti Nemci so mislili, da bodo zadali materi Slovanov Rusiji smrtni udarec, pa ga bodo prejeli sami od Slovanov. Rek: Kar kdo seje, to žanje, se uresničuje. Ošabnemu nemštvu sonce zahaja! Zdaj smo do vratu v vojni. Sama vojna poročila. Komaj dobimo časnik v roke nam že oko bega za vojnimi novicami. Vsak dan željno.gledamo po vesteh, kako so Nemce in Italijane ter Japonce namazali. Smo pač interesirani v to in zato tako. Hvala Bogu vojna se zaobrača in kaže, da tisti, ki so mislili, da bodo uničili na svetu demokracijo bodo vlekli ta kratko in bodo premagani. Kaj pa potem? Kakšen bo svet in kakšne bodo razmere na svetu po tej vojni? Velika težka vprašanja so to. Še težje pa je najti pravilne odgovore na nje. Kljub temu pa se da najti neke odgovore na ta vprašanja in tudi napovedavati neke razmere, ki bodo skoro gotoyo nastale po tej vojni. Kakšne? Ce pogledamo v zgodovino narodov najdemo, da je bila doslej še vsaka vojska, razun par izjem, nekaka borba za nekaj boljšega, kakor je bilo preje. Zlasti pa po vsaki večji vojski so prišle širše in večje reformacije, ki so postopno prinesle več demokracije in boljše socialne razmere ljudem. Tudi po tej vojni bo tako. Oni, ki so kovali mir v Versailles so mislili, da so ustva- j rili tak mir, da bo bolje na svetu. Nekaj časa je bilo. Toda kmalu je začelo vreti in udarilo je na dan, kakor je. Ali bo bodoči mir, ki pride po tej vojni bolj srečen? Za nekaj časa bo gotovo. Kako dolgo ne more vedeti nihče. Cim pravičnejši bo, čim popolnejši bo, toliko več bo upanja in bolj dolgotrajen bo. Na V6ak način pa vsa ta borba, vsi potoki krvi, ki se prelivajo zdaj in se še bodo v te i borbi, ne bodo preliti čisto zastonj. Bodoče generacije bodo imele vsled tega boljše Povojne socialne razmere bodo morale biti boljše od razmer, ki so vladale do te ^edanje vojne. Ali pa bodo na svetu nastale zopet nove še večje socialne zmešnjave. Na splošno omenjajo vsi socialogi, da bo po tej vojni socialno življenje bolj povezano med seboj med ljudmi vseh vrst, j kakor kedaj doslej. Vojna je združila bogate in revne in! trpljenje je enako oplazilo bogate in revne. Na podlagi teh razlogov bodo razredna razločevanja v veliki meri izginila in med ljudstvi bo več medsebojnega razumevanja, kakor pa ga je bilo doslej. Odtod pričakujejo več meds^ bojnega pomaganja in sodelovanja in to je pa glavna podlaga za boljšo socialno bodočnost. Upajmo! % v J \ | % Zv6ZE DENVER. COLORADO Nulw In imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR; 1 Jm}°rCtt 1840 W- Place. Chicago, IIL Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich. 3360 Vin« Street, Denver, (16) Colo. Z podpredsednik: Frank J. Bradach. 2309 Nicholson S L, Lockport IIL Tajnik: Anthony Jeriin. 4676 Washington St., Denver^ OVcJlo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St., Denver, (16) Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg, Pueblo. Colo. t> ^ . _ NADZORNI ODBOR: Predsednik: Thomas j. Morriwey. 1934 Forest St, Denver, (W) Colo. 2 nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St., Denver, (16) Colo. 3. nadzornik: Anton Rnpar, 408 E. Mesa Ave. Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. 2. porotnica: Johanna V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave. Cleveland, O. 3. porotnik: Vincent Novak. Box 492, Ely, Minn. 4. porotnik: Jotph Godec, 10215 Huntmere Ave. Cleveland. Ohio. 5. porotnik: Candid Grmek, 953/ Ave. M. So. Chicago. 111. UEADNO GIASILO: "Amerikanski Slovenec". 1849 W. Cermak Rd. Chicago^ IH. »— M M __;V*e nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, v»e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dragih narodnosti, la w- zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor zeh postati clan Zveze, naj ogla« pri tajniku najbliznjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila m potrebne listine, SLOVENCr, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVKZOI Torek, 17. avgusta 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ČRNE SENCE GA KRIJEJO Prevzet je bil nazijskega duha in se je hotel boriti za fuehrerja. Umrl je kar v škornjih nekje v Siciliji. Samo črne sence pokrivajo zdaj to ubogo nemško lutko, ki je simbol bodočega nazijskega poraza. NADALJNO POROČILO KAMPANJE 35 LETNICE ZSZ Do 31. julija je v tekoči kampanji pristopilo 451 novih članov in clamc, in sicer 111 v aktivni ter 340 v mladinski oddelek. Po sledeči tabeli je razviden rezultat kako so posamezna krajevna društva napredovala: Dr. »t. Novoprisiopli ČL Dr. iL Novoprisiopli ČL 1........... 32 rt 3........... 33 A Q 4........... 36 "1 9 5........... 38 " on 6........... 41 /»O 7........... 44 O 8.......... 45 9.......... 46 9 11........... 51 9 14.......... 52 O 15....... 54 X 1 16.......... ..................... 25 55 * ■ r 17........... ..................... 21 56 21........ 59 2 11; 22.......... 60 C 23.......... 61 -1 24....... 63 a 27........ 64* 1* 29.......... 66 i SKUPAJ................ Po zgorajšnjem poročilu je razvidno, da društvo Slovan št. J, v Pueblu, je še vedno na prvem mestu in bi bilo upravičeno do prve nagrade, $75.00, če bi bila kampanja zaključena z dnem 31 julija. Dr. Trail Blazers št. 41, v Denverju, je tudi še vedno obdržalo drugo mesto, za $65.00 nagrade. Ravno tako je tudi obdržalo tretje mesto, za $55.00 nagrade, društvo Three st- 33» v Chicagu. Na četrtem mestu, za $45.00 posebne nagrade, se vedno stoji drugo denversko dr. Sv. Martina št 1 Peto mesto, za $35.00 posebne nagrade, je še vedno obdržalo dr. Slovenska Edinost št. 38, v Diamondville, Wyo. Šesto mesto, za $25.00 posebne nagrade, je pa zavzelo dr. Western Star st. 16, v Pueblu.. Zgorajšnjih šest društev je torej že kvalificiralo za posebne izredne nagrade. Društvu Hrabri Slovani št. 17, v Fredencku, manjka samo še štiri nove člane, da bo kvalificiralo ter tekmovalo za posebno nagrado; dr. gloga Slovencev št. 14, v Spring Glenu jih manjka samo še pet; dr. Golden Eagle st. 59, v Central City, Pa., jih manjka samo še 10; dr. Planinski Bratje st. 5, v Leadvillu, jih manjka še 12; dr. North Eagle št 21, v Ely, Minn., in dr. Svoboda št. 36, v So Chicagu, jib manjka vsakemu samo še po 13; dr. Sv. Katarine št. 29, v Clevelandu, jih manjka še 14; in dr. Napredni Slovenci št. 9, v Canon City, Colo., pa 15. Kot sedaj izgleda, bo sedem izmed zgoraj omenjenih 14 krajevnih društev upravičeno do sedmih posebnih nagrad dne 31. decembra, ko bo zaključena tekoča kampanja 35 letnice ZSZ. Vsekakor pa ni izključeno, da bi katero neimenovano društvo ne prišlo na plan ter prekosilo vsa zgoraj omenjena društva, kajti vsa društva imajo enako prednost, in nagrade bodo pa prejela ona društva, kjer imajo najbolj agilne in zavedne člane in članice. Zelja gl. odbora je, da bi v tekoči kampanji pridobili najmanj 1000 novih članov. Do tega števila jih nam manjka samo se 549. Ali jih bomo pridobili? Odgovor na to vprašanje je na vas cenjeni člani in članice. Ako bo vsaki izmed nas nekoliko storil v tekoči kampanji, bomo lahko to število večkrat pomnožili. Toda, ako bo pa delo ostalo samo na nekoliko agilnih članov, bo pa to nalogo toliko bolj težko izpolniti. Zato se uljudno priporočamo ter apeliramo na vsakega posameznega ; člana in članico, da pojasnete vašim prijateljem in znancem o! velikih podporah, ki jih Zveza deli njenim članom in članicam i v slučaju bolezni, poškodbe, operacije ali smrti. Povejte jim, da: pri ZSZ se lahko zavarujejo za navadno dosmrtno zavarovalnino, 20 letno plačilno zavarovalnino ali pa 20 letno ustanovno (Endowment) zavarovalnino-proti zmerno nizkim mesečnim prispevkom. Nadalje jim povejte/da poleg zgoraj omenjenih Zavarovalnin se pa lahko tudi zavarujejo za bolniške in poškod- RAZNOTEROSTI V KONGRESU Z^D. JE OSEM ŽENSK V kongresu, ki je zdaj na počitnicah, je osem žensk; ena je senatorka, sedem pa je predstavnic ali kongresnic. Senatorka je Mrs. Hattie Caraway, vdova po pokojnem senatorju Pat Caraway iz Arkansas. Je demokratinja. Predstavnice pa so: Mrs. Mary Norton, dem., New Jersey; Mrs. Frances Bol-I ton, rep., Ohio; Mrs. Edith Rogers, rep., Massachusetts; Miss i Jessie Sumner, rep., Illinois; ! Mrs. Margaret Smith, rep., (Maine; Mrs. Clare Luce, rep., j Connecticut; Miss Winifred Stanley, rep., New York. -O- NE MORE SE DOBITI PATENTA NA SONČNE ŽARKE Ko je Dr. Harry Steenback, j raziskovalni znanstvenik na Wisconsin univerzi, še leta 1925 odkril, da je mogoče napraviti živila bolj bogata v raznih vitaminih, če jih na .gotove načine obseva z ultravioletnimi žarki, mož ni vedel, da je na- i šel zlato jamo. Patentiral je svoje odkritje in je naznanil, naj vse dohodke, ki jih bo to odkritje prineslo, dobi imenovana univerza, da ž njimi financira nadaljnje znanstveno raziskovanje. Steenback je dobival '$7,000 plače; na in ni zahteval več, toda univerza j£ vstrajala na tem, naj dobi* tudi 15 odstotkov dohodka iz L I postopanja z živili so prodali 250 izdelovateljem in prireje-t vateljem raznih živil, zdravil, ^ itd. Denar se je kar valil skupaj, tako da je Steenback končno iz tega vira dobival $75,000 ■ na leto. Medtem je prejemala , univerza stotisoče dolarjev za i nadaljnje znanstveno razisko-j vanje. Neko majhno podjetje za predelovanje živil v Kalifor-1 niji pa je enostavno prezrlo o-' menjene patentne pravice. Wis- - consin universa je vložila tož- - bo. Federalno sodišče v San ; Francisco je razsodilo, da takega procesa sploh ni mogoče patentirati, ker ni drugega kakor uporaba ultra violetnih sončnih žarkov, do katerih ima eden raVno toliko pravice, kakor drugi. Univerza se je sedaj' pritožila na Najvišje sodišče Z. D. --o—■— V OKTOBRU BODO KLICANI OČETJE V VOJAŠKO SLUŽBO_ j Washington, D. C. — Mobili- j zacijske oblasti pripravljajo preuredbo seznamov oženjenih moških in družinskih očetov, ki so v določeni starosti za voja-: ško službo. V oktobru bodo pri-! čeli krajevni naborni odbori' vpoklicavati oženjene moške in' družinske očete. ^ o DOBRO ZASLUŽIJO x i Ko je?John Braukmiller v: Iowi, oče trinajstim otrokom in ; stari oče nadaljnim šestnajstim, slikal, ka,ko potrebujejo. PERZIJSKI MOTIV Črne perzijske pentlje krasijo ies-j no oprimajočo se citronasto jopico na. straneh. Krilo je napravljeno iz "Jankega črnega: volnenega blaga. Perzijski klobuk in perzijski ovrat -1 nik dopolnujela jesenski kroj, ki je | bil razstavljen te dni na New York Dress Inciifuf*. TCrni i. «mum -u Poročajte takoj-o vseh do« srodkih v "A. S " Irt VOJAKI ZDR. DRŽAV KUPILI ZA 20 MILIJONOV WAR BONDOV Vojaki Zedinjenih držav so investirali prostovoljno več kot 20 milijonov dolarjev v War Bonde! Vojaki niso kupili War Bondov zato, ker so morali, i temveč ker poznajo vrednost letal in tankov, katere njihovi bondi kupujejo, in katerih se morajo posluževati vsak dan v boju. Podpisovanje tretjega vojne-iga posojila se bo začelo dne 15. septembra — finančni sekretar Morgenthau je izjavil, da bo to "najbolj obsežen finančni program vse svetovne zgodovine". Cilj je 15 bilijonov dolarjev. Amerikanci doma dobro vedo da se bo veliki naval na Japonce in naziste kmalu začel. Zato pa tudi investirajo svoj denar v War Bonde, ker žele deliti čim več svojega zaslužka z vojaki I na bojišču. Zato vzdržujejo in pomnožujejo svoje redne nastopijo. ZAVZEMITE SE, DA BOSTE POTISKALI CENE DOLI Ljudje na domači fronti morejo pomagati na potu k brzi zmagi, ako podpirajo moštvo na bojišču. Amerikanci to najbolje store, ako se zaprisežejo: "Zaklinjam se, da ne bom v nobenem slučaju plačeval višjih ten od zakonitih maksimalnih! cen.in nikdar sprejemal racijo-niranih živil, ne da bi oddal odgovarjajoče živežne znamke." AltO se bodo VSi Amerikanri KOSILO ZA SPOMIN Člani nekega družabnega kluba v St. Louisu, kamor spadajo upokojeni trgovci, bodo imeli nenavaden banket 2. januarja 1944. Rudolph L. Scha-efer, bivši restaurater in član tega kluba, je v svoji oporoki odredil, naj imajo člani na dan šest mesecev po njegovi smrti skupno kosilo njemu v čast in spomin ter je v ta namen določil $500. STRELA UGANJA BURKE Strela je udarila v veliko mlekarsko poslopje v Dand-ridge, Tenn., in ga je užgala. Ista strela pa je zadela tudi vodno cev, speljano od tam do velikega vodnega tanka na bližnjem hribčku, in jo odprla. Iz cevi je začela brizgati voda, ki je sama od sebe kmalu pogasila ogenj. Ako bi se hoteli zavarovati za vse te podpore pri kaki Insurance kompaniji, bi morali imeti najmanj tri ali več polic, kar bi jih stalo najmanj dvakrat toliko kot bi pri nas plačevali. Povejte j jim torej vse to in poleg tega jim pa tudi razložite, da ZSZ je ustanovljena po vzorcu ustave Zedinjenih držav, da se ne ozira na kake stranke in pa tudi, da je 134.15% solventna, vsled tega. bomo izplačali cele posmrtnine za umrlimi člani vojaki in to brez kakih izrednih asesmentov. Ako bomo vse to pojasnili na-j šim bližnjim, sem prepričan, da ne bodo imeli nikakih težkoč vpisati vse naše prijatelje ali pa vsaj njih otroke v našo demo-! kratično nadsto, procentno bratsko organizacijo.- S tem bomo : storili dobro delo našim bližnjim, ker jih bomo nagovorili, da se j zavarujejo pri nadsolventni organizaciji kot je ZSZ, kakor tudi ; dobro delo za naše društvo ter Zvezo. Zveza bo pa za vaš trud i radevolje plačala lepe provizije za nove člane. Pristopnina je popolnoma prosta. Stroške za zdravniško i • preiskavo tudi Zveza povrne. Za otroke, ki se zavarujejo v mladinskem oddelku ni sedaj potreba zdravniške preiskave v nobeni državi kjer ZSZ posluje. Torej je to v veliko pomoč in olajšavo pri pridobivanju novega članstva, zlasti pa še v državah Colorado in Ohio, kjer je bilo do letos protipostavno sprejemati člane brez zdravniških preiskav. Torej zavihajmo si vsi rokave ter pojdimo na delo za uspešno kampanjo 35 letnice ZSZ, ostajam z bratskimi pozdravi ter željami, da bomo pridobili letos 1000 novih članov Vam udani, A , ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. PAZITE, DA VAŠE BREZSKRBNO GOVORJENJE j NE BO POMAGALO SOVRAŽNIKU Pazite, da z brezskrbnimi besedami ne dajete sovražniku orožja v roke. Zdaj, ko se naše oborožene sile nahajajo na i vseh bojiščih te vojne, je bistve-1 ne važnosti, da Amerikanci, ki! se nahajajo na domači fronti,1 pazijo na to, kar govore. Sovražnik si prizadeva povsod, da izvoha podatke o našem vojnem naporu ali o premikanju naših čet. Vlada svari Ameri-kance, naj ne povedo naprej nobenih informacij, pa bodisi še tako nevažnih na prvi pogled. Ena sama brezbrižna beseda potopi ladjo, pogubi dragocen material in morda na tisoče življenj. Nikdar, v nobenem slučaju ne govorite o naših vojakih in ladjah, o letalih in tovarnami. VELIKA CEV POLOŽENA 1,475 milj dolga cevna črta iz Texasa do Phoenixville, Pa., je zdaj dokončana. Skozi to 24 jinčev debelo cev bo priteklo vsak dan 300,000 sodčkov olja. Olje so naravnali v to cev ve-L Jiko prej, ko je bila do kraja ■ izgotovljena, ker olje teče počasi, samo tri milje na uro vkljub pritisku sesalk/ "Big Inch" cevna Črta, kakor jo ime- j nujejo, križa ali se vsaj dotika 8 držav in gre pod 20 rekami. Zgradili so jo v enem letu. SPALA 33 LET Pred par tedni se je končala j žalostna strta ljubezen v mestu Johannesburg, Južna Afrika. Se leta 1910 je bila Anna Swanspoel, takrat stara 20 let, zaročena z mladim farmarjem iz Lichenburga. Njeni starši niso pustili, da bi se vzela, nakar 1 je fant izvršil samomor. Dekle-ta se je pa prijela omrtvica (catalepsy), in razen kratkega i presledka v 1. 1921, je nepre-! nehoma spala do zdaj. Smrt je j končala njeno 33-letno spanje letos dne 17. julija. oregonski obali, se je s celo svojo rodbino preselil tja. Vsi ki so bili zadosti stari za delo, vseh skupaj 15, moških in žensk, so dobili delo v ladjedelnicah znanega Henryja Kaiserja. Teh 15 članov Braukmillerjeve družine zasluži zdaj skupno $996 na teden. Če takole nosijo domov, mora kupček hitro rasti, kajne? DOMAČA FRONTA (Office of War Information, Washington, D. C.) TOVARNE KONZERV IN ŽI-VEŽNIH IZDELKOV IŠČEJO DELAVSKIH MOČI ' Podpora vseh državljanov, pripadajočih vsem slojem in stanom, je potrebna pri delu konzerviranja živežnih izdelkov Amerike, ako nočemo, da se nam pokvarijo. Tovarne konzerv in živežnih izdelkov pa povsod sirom dežele iščejo delavskih moči. Hrana je eno naših najvažnejših bojnih sredstev proti sovražniku. Zato pa > je dolžnost naše domače fronte, i da skrbi za to, da bodo vsi izkoristili svoj prosti čas tako, da bodo največ pomagali. Vlada poziva vsakogar, ki razpolaga s prostim časom, da prevzame kakšno delo v tovarnah konzerv ali drugih živež-inih izdelkov. Krajevni časopisi j in radio postaje vas bodo obvestile, čim bodo take tovarne v | vaši občini potrebovale vašo pomoč. Ako vas pozovejo, ne I obotavljajte se, temveč javite , se. Delo v tovarnah konzerv je čisto delo, ki vam ne bo mazalo rok, ki je pa obenem dobro plačano. Za to delo ste sposobni brez nadaljnega, tudi ako i nimate veliko ali pa sploh nobenih skušenj. obljube tudi držali, bo vaša vlada preprečila vsako dviganje cen in zagotovila vsakomur njegov pravi delež racijonira-nega živeža. Konzumente in prodajalce poživljamo, da obenem prevzamejo to obvezo, in sicer takoj in da od nje ne odkupe War Bondov. PRILOŽNOST SE VAM NUDI DA POŠLJETE POSLANICO V TOKIO Te dni se nudi vsakomur v Ameriki, moškim, ženam in o-trokom, prilika, da pomaga pri graditvi nove ladje — novega nosilca avionov, ki bo poslan na pot v Tokio z eksplozivnimi osebnimi poslanicami Ameri-kancev. Vsak dodatni dolar, s kate-jrim kupite war bonde in znamke, bo pomagal graditi to ta- jinstveno ladjo Strica Sama _ in njeno ime bo Shangri-la. Na svojem potu v Tokio bo nosil Shangri-La osebno poslanico vsakega Amerikanca, ki se udeležuje tega nabiranja. In Shangri-La bo pomagal maščevati umor letalcev generala Jimmy Doolittle-a. Ako bo 130 milijonov Amel rikancev naložilo dodaten dolar v bonde ali znamke, bo Shangri-La še ta mesec plačan. Vojne znamkeprodajajo trgovine na drobno, kinematografi in prodajalci časopisov. i BODITE PAZLJIVI IN » POZORNI 1, Dozdaj so v teku te vojno ■ j FBI;" poizvedovaljna služba [ [vojske in mornarice ter organi- • zacije za zaščito zakonov zelo ■ dobro uspele, preprečiti sabo-- tažna dejanja. Toda zdaj, ko ■ je sovražnik doživel težke ne-1 uspehe na bojiščih, je zelo ver- ■ jetno, da bodo njegovi agenti zdaj podvojili svoje napore in 1 poskušali obrniti vojno srečo s ' tem, da na domači fronti poško- • dujejo obratovanje naše vojne ■ industrije. Zdaj morete biti posebno ■ pazljivi. Vsi vi, ki delate v ladjedelnicah, v tovarnah letal, v orožarnah ali drugih vojnih tovarnah, ravnajte se po naslednjih dveh enostavnih smernicah: 1. Skrbno se držite predpisov svoje tvrdke glede varnosti in pazljivosti pri delu. 2. Kjerkoli in kadarkoli opazite sumljive ali neobičajne ' stvari, javite jih FBI. Nikakor pa ne začnite sejati sumničenja v vrstah svojih tovarišev pri delu ali v svoji rodbini. ODDELKI "WAVES" IŠČEJO NOVINK Žene, katerih delo nima nobene neposredne zveze z vojnim naporom, ki bi pa želele pripomoči k zmagi, morejo vstopiti v oddelke "Waves". Letalske organizacfje potrebujejo za prvi januar 1944 več nego 20,000 "Waves". "Mornarica potrebuje svoje moštvo za borbo na morju, tako da morajo ženske moči nadomestiti moške v službah na ! kopnem povsod, kjer je to mogoče", je izjavil admiral Randall Jacobs, načelnik urada mornariškega personala. "Waves" so zares del osobja mornarice. Dobivajo iste plače in tudi iste čine kot pomorščaki. "Waves" dobivajo zastonj najboljšo zdravniško in zobo-zdravniško nego. Ako ste v starosti od 20 do 36 let brez lastne rodbine in ako imate dva letnika "High school", lahko postanete "Wave". Več podrobnosti j je na razpolago v uradu za na- bor- v l KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — P Rusko— A. K. Tolstoj Poslovenil — Al. Benkovič Stran a _ AMERIKANSKI SLOVENEC Torek. 17. avgusta 1943 "Tako," je nadaljeval Maljuta, "sedaj sem se pomenil s tabo. Kmalu bo pozna noe, čas je carju nesti ključe od zaporov. In dežuje tudi! Daj mi plašč! — Le poglej ga, kako ti je uren. 'Oditi hočem, ne morem živeti tukaj!' Popusti mu, pa bi menda še mene po svojem kopitu umeril! Ne, bratec, prehitro si razpel krila! Ukrotil sem drugačne, kakor si ti! Jaz te naučim ubogati! Uj, kakšno vreme! Daj mi čepico! Kako se to bliska! Glej no, kako se nebo odpira, kakor bi vsa Sloboda zgorela! Zapri okno in pojdi spat, morda preženeš , do zjutraj neumnost iz glave. Tvoj Sere-brjani mi bo že še prišel v roke. Tega mu ne pozabim!" Maljuta je odšel. Ko je ostal Maksim sam, se je mračno zamislil. V hiši je bilo tiho. Samo zunaj je besnela nevihta. Veter, ti se je včasih uprl v okno, je pregibal verige in vezi, viseče na steni, da so udarjale druga ob drugo in zlovešče rožljale z železnim žvenketom. Maksim je šel k stopnicam, ki so držale v prvo nadstropje, k njegovi materi. Sklonil se je naprej in poslušal. Vse je bilo tiho v zgornjem nadstropju. Maksim je šel tiho po strmih stopnicah in se ustavil pred vrati, za katerimi je počivala njegova mati. "Gospod, moj Bog!" je govoril Maksim sam pri sebi. "Ti mi gledaš v srce, ti poznaš moje misli. Ti veš, Gospod, da se ne protivim batjuški iz ošabnosti in tudi ne iz kljubovalnosti. Odpusti mi, moj Bog, če prestopam tvojo zapoved] Odpusti mi tudi ti, mati moja! Zapuščam te brez tvoje vednosti, odhajam brez blagoslova; vem, matuška, da ti ranim srce; toda ti bi me ne pustila rade volje! Odpusti mi, matuška, ne boš me več videla!" Maksim je pokleknil in poljubil prag pred njeno sobo. Potem se je prekrižal nekajkrat in odšel po stopnicah na dvor. Dež je lil tako silno, kakor bi se jezil na vse ljudi božje. Žive duše ni bilo zunaj. Maksim je šel v konjušnico; hlapci so spali. Sam si je iz staje izpeljal najljubšega konja in ga osedlal. Veliki pes čuvaj, ki je bil priklenjen pri vhodu, je prilezel iz pesnja-ka in je začel cviliti in skakati, kakor da bi čutil slovo. To je bil kosmat pes, po plemenu pastirski volkodav. Dolga in hrapava dlaka temnosive barve mu je podala na črni gobec, tako da skoro ni bilo videti pametnih oči. Maksim ga je pogladil, pes pa mu je položil črne tace na rame in mu pričel lizati obraz. "Z Bogom, Bujan!" je rekel Maksim. "Pridno čuvaj naš dom in zvesto služi materi !" Skočil je v sedlo, odjahal skozi vrata in oddirjal od očetnega doma. Ni še prišel niti do nasipa, ko je zaslišal glasno lajanje in zagledal Bujana, ki je skakal okrog konja, veseleč se, da se je odtrgal z verige in da lahko spremlja svojega gospodarja. 11. Nočni sprevod. Medtem ko je Maljuta govoril s sinom, je car neprestano moliL Pot mu je že lil z obličja; krvave lise na njegovem visokem čelu, povzročene od prejšnjih poklonov do tal, so se zopet jasneje pokazale od novih poklonov. Naenkrat ga je prisilil šum v sobi, da se je ozrl. Ugledal je svojo dojiljo Onufrevno. Stara je bila njegova dojilja. Vzel jo je na svoj dvor rajni veliki knez blaženega spomina Vasilij Ivanovič; služila je še Heleni Glinski. Ivan se ji je bil rodil v roke; in na njenih rokah ga je blagoslovil njegov umirajoči oče. Govorilo se je o Onufrev-ni, da ve marsikaj, česar nihče niti ne sluti ne. Glinski so se bali, dokler je bil car še majhen, in Šujski in Belski so si prizadevali, ustreči ji kolikor možno. Onufrevna je zvedela mnogo skritih stvari z vedeževanjem in se nikflar nI zmo- tila. Ko je bil knez Telepn jev na višku svo- t je moči — Ivan je bil takrat štiri leta 1 star —, mu je prerokovala, da umre od * gladu. In tako se je tudi zgodilo. Mnogo c let je minilo od takrat, toda starcem je bi- T lo to prerokovanje živo zapisano v spomin. - 1 Sedaj je bila Onufrevna skoro sto let ? stara. Bila je zgrbljena v dve gubi; koža na njenem obrazu je bila tako zmr.dana, da je bila podobna drevesni skorji, in ka- j kor na stari skorji rase mah, tako so Onu- ; frevni po bradi rastle kocine v sivih čopičih. Zob že davno ni več imela; zdelo se je, da njene oči ne vidijo več; glava se ji je krčevito tresla. Onufrvena se je s koščeno roko opirala ob palico. Dolgo je gledala Ivana, stiskajoč rumene ustnice, kakor bi nekaj žvečila ali mrmrala sama pri sebi. "No," je rekla slednjič pestunja z zmol-klim hripavim glasom, "moliš, batjuška> le moli, le, Ivan Vasiljevič! Dosti imaš še od-moliti! Če bi bili samo stari grehi na tvoji duši! Gospod je milostljiv, morda bi ti odpustil! Ampak pri tebi je vsak dan nov greh; včasih prideta na dan tudi po dva ali trije." "Dosti je tega, Onufrevna," je rekel car vstaja je; "sama ne veš, kaj govoriš." "Ne vem, kaj govorim! Ali sem mar ob pamet ali kaj?" In starki so se zasvetile ugasle oči. "Kaj si zopet danes storil pri mizi? Zakaj si zastrupil bojarja? Ti si mislil, da tega ne vem! Kaj? Kaj mršiš obrvi? Le počakaj, da ti udari zadnja ura, le počakaj! Že te teže grehi kakor tisočkrat tisoč pu-dov; in potegnejo te na dno pekla! In hudiči priskočijo in te potegnejo na kavlje!" In starka je pričel zopet srdito prežve-kati. Vneta molitev je navedla carja na pobožne misli. Razdražljiva domišljija mu je že parkrat postavila pred oči bodoče poplačilo, toda silna volja je premagala strah pred posmrtnimi mukami. Ivan se je prepričeval, da vzbuja v njem ta strah in grizenje vesti sovražnik človeškega rodu, da bi maziljenca božjega zadržal od visokih ciljev njegovih. Zvijači satanovi se je car upiral z molitvijo; toda večkrat je obnemogel pred silovitim naporom domišljije. Tedaj ga je zgrabil obup kakor z železnimi kremplji. Krivičnost njegovih del se mu je pokazala v vsej svoji nagoti in peklenska brez-dna so strašno zijala pred njim. Vendar to ni trajalo dolgo. Ivan se je kmalu vznevo-ljil nad svojo dušno slabostjo. Jezil se je sam nad seboj in nad duhom teme, in je zopet peklu na jezo in svoji vesti nakljub pričel delo velikega krvoprelitja in velikega potu in nikdar ni bila njegova krutost večja kakor po* trenutkih nehotene oslabelosti. Sedaj ga je misel na peklo, oživljena od bližajoče se nevihte in preroškega glasu Onufrevne, vsega pretresla z mrzličnim drgetom. Sedel je na posteljo. Zobje so mu zašklepetali. "Kaj je s tabo, batjuška?" je rekla Onufrevna in ublažila svoj glas; "kaj se godi s teboj? Kaj si zbolel ali kaj? Prav gotovo da si zbolel! Prestrašila sem te. Tako se pa le ni treba bati; potolaži se, batjuška! Čeprav so tvoji grehi veliki, vendar je milost božja še večja! Samo skesaj se in zanaprej ne greši več. Saj molim tudi jaz zate, zate podnevi in ponoči; zdaj bom pa še bolj molila. Kaj bi govorila? Rajši sama ne pridem v nebo, kakor da bi tebe ne rešila." Ivan je pogledal svojo dojiljo — videti je bilo, kakor da se smehlja; toda usmev je bil neprijazen na njenem resnem obrazu. 'Hvala ti, Onufrevna, hvala ti; mi je že bolje; idi z Bogom!" IZ SLOV. NASELBIN ; (Nadaljevanje z 2. str.) < so bili prav poatrežljivi. Vsem najlepša hvala za postrežbo! !, Potem smo se za štiri dni u-i stavili v Chica£i pri dobri dru-fc žini Mr. in Mrs. John Bilthaver na 2347. W. 21 St. S to družino se poznamo že 31 let; Bilt-; haverjevi so prej živeli v Gil-bertu, Minn. Pogovorili smo se po domače in mnogo so nama razkazali po Chicagi; tudi v j največjem parku smo bili. Žal, da dobra mama Mrs. Bilthaver niso bili posebno zdravi; danes, ko to pišem, jih pa že krije črna zemlja. Bog naj da tej zlati duši nebeški raj. Njih sin John in njegova" žena sta naju zelo lepo sprejela. Ljubi Bog naj jima stotero povrne. Obiskala sva tudi uredništvo in tiskarno Am. Slovenca, kjer so nama prav postrežljivo- in. vljudno vse razkazali. Ondotni Slovenci imajo lepo urejeno "faro in lepo cerkev in šolo Sv. Štefana. Cast taki zavedni faril Obiska-lla sva več slovenskih družin, pa Lse ne morem natančno spomnili njih imen, zato naj mi dobri rojaki oprostijo, da jih ne mo-(•rem navesti posamezno. (Dalje prihodnjič) BE 100% WITH YOUR iiuIMiris Predrago občinstvo ... raae z oddaljenimi ■Telefonske zve« ^p^ljenc. nujnih slučajih. I "Včasi je zveza'kwi°Kada? je tako, \ preobložena drugi še \ »^or oVj.te l na 5 minut. V ~ " „ »rcnkesa in iaZ 1 sodelovali." ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY MARIN KLARIGH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki )fl ptfTMBIBM TM Trste | dala, gradimo nova stavb* kakoriaaga koli obsaga. Sprejemamo ▼•lika dala kot grajenj« večjih poslopij. ioL tovarn, ali kakrinekolL Obenem sprejemamo tudi manjfta dala« kot popravlja-nje fcii in drugih poslopij. Za nas je vsako dalo In naroČilo dpbrodoilo. Nasvete, proračune in n» črte dajemo na ieljo bras-plačno. Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten dom. lastno hifto. kar napravimo vam mi sa oner-no niako ceno. Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois Vplačilne knjižice ZA DRUŠTVA KRSČ. ŽENA IN MATER imamo v zalogi, toda le omejeno število. Tiskane so v slovenščini in so narejene za 12 let. Trpežno vezane. Te knjižice dobite, dokler so v zalogi PO 25 KNJIŽIC ZA $1.00 Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago (8), Hi Paveličevci se smatrajo za edino legalne zastopnike Hrvatov tu v Ameriki in tam v — Hrvaški pač, saj Jugoslavija je danes le bolj na papirju po Hit-lerevi zaslugi (?) in je nikoli ne bo več, kakor trdijo isti paveličevci, in kdor ne veruj€, se bo cvrl na dnu pekla. Ampak tudi v "«lobodni" Hrvaški še vedno velja: dva Hrvata in tri stranke, in velja tu in tam. Neki Hrvati še nekaj mislijo na preurejeno Jugoslavijo, drugi pa se baje ozirajo tja proti — Moskvi. Šmenli šmentani so oboji, saj bi bila Hrvaška ogrožena. Obojim je treba batin. Prvi so "kraljeva-ši" in to je naglaven greh, ko čaka v Rimu s hrvaško lp*oijo Vsak prenapetnež ali ekstre-mist se končno sam udarja po glavi. Prenapetost preide v fanatizem in to je slaba roba, naj bo potem na verskem, narodnem, političnem ali plemenskem polju. Plemenski fanatiki so se razpasli med Hrvati, med Srbi jih nikoli ni manjkalo. Hrvaška mora biti absolutna, kakršen je le Bog, in enako Srbska, tako kričijo. Recimo, da kričanje uspe: kraljevina (?) Hrvatska, kraljevina Srbija. Kje naj je meja, ko so kraji, kjer je prva vas hrvaška, druga pa srbska? Ker bi bile obe kraljevini neodvisni, bi nihče nobeni ne mogel zabraniti, da ne primeta za meč radi meje. Klanje bi se nadaljevalo do sodnega dne. Ali se hočete klati? as Danes vsaj izgleda, da so na Rooseveltovo povabilo Italijani odgovorili: nak! Dobro za Slovence, ako pri tem ostane, kaj pa porečejo v Zagrebu, kjer pričakujejo laškega kralja, pa ne vem. Amerika in Sovjeti so se dol- n go pisano gledali. Morda je bi- k lo na obeh straneh to ali ono b napačno. Prišlo je po letih do šl neke poravnave, vojska ju je " zbližala, vidim, da so Ameri- š< kanci pri Rusih na dobrem gla- z su, ne tako Sovjeti pri Ameri- ti kancih, in neki Amerikanci še P danes Sovjete hudo pisano gle- ti dajo. Wen, izgubljeni sin se je k vrnil, brat pa je godrnjal. 8 Dne 4. julija t. 1. so proslav- a ljali v Moskvi naš dan neodvis- r nosti na zelo dober način. Naj- s boljši ruski orkestri so izvajali i izključno amerikansko muziko l in ruska mladina je bila vzhi- £ cena. Saj Amerikanci res nismo \ tako od nič, Rusi potrebujejo s tega, kar je pri nas dobregi, in l dosti je dobrega. Ljudje naj se zbližujejo na podlagi vsega, c kar je kleno in plemenito, in s muzika je tu na prvem mestu. j Ker sem star, sem siten. Vi- J dim imena: Geršvin, Šostako- 1 vič, Tzfasman (?), Nathan Ra- A chlin, Natalia Schpiller, Sa- : muel Barber, Panteleimon Norr i stoff. Gre za voditelje orke- * strov, pevce, toraj za umetnike : in tu je mednarodnost na me- i stu, muzika, umetnost je do- . brina človeštva. Imena so ruska, za imeni pa niso ravno Rusi, pač pa "Rusi", in brez najmanjše mržnje do teh "Rusov" bi vsaj jaz želel, da bi bilo za ruskimi imeni tudi več —- Rusov. Nič mržnje, ampak Rusi naj bi si zavihali rokave, da bi dosegli 'Ruse" in jih prekosili tudi pri umetnosti, kakor so res Rusi menda na pravem mestu že zdaj pri — sabli. Te dni so se Nemci zagnali z vso silo, pa nekaj noče iti, in to tevtonsko besnenje odbija pristen Rus, ne kak "Rus", Simeon Timošenko! Več Rusov in pristnih Slovanov na vseh poljih, ampak v slovanske glave mora iti sol, ne kaka prazna —'slama! na glavi Spoletto, ako ni padla krona raz glavo pri zadnjem bombardiranju, in drugi, ki škilijo v Moskvo, so komunisti in komunisti so ateisti, in to je še več ko grešno. Ali gre res za grešno robo, ali bolj za politično, iz jeze paveličevcev ni prav razvidno, vsekako pa je treba počrniti tistega Stalina, ker ta zlomek je prikrajšal za glavo ateista Tuhačevskija in še nebroj drugih ateistov ir rdečih revolucionarjev pri tistih famoznih čistkah, in roba izgleda, da je Stalin postopal pri tem prav satansko, in za glave prikrajšani ateistični revolucionarji so bili pravcati — svetniki. Tako po nezmotljivi! pavličevcih. Well, kolikor gre pri tisti! čistkah za obsodbe baje brei sodbe, za krive ali nekrive, zt ječo ali smrt ... je to Stalinov« zadeva, in Stalin bo prišel š< pred drugega sodnika, kolikoi rf$a gre pri tem za golo političn« zadeve, je danes že precej jas no, da so bili maršal Tuhačev sky in "najboljši revolucionar ji" v zvezi z Nemci proti Stali novi politiki. Cegava politik; . je bila pravilna, ako gre le z; . politiko? Danes mora vsak pri . znati, da je Stalin s svojo das . kruto politiko rešil Rusijo, kc ' likor do tega dne Hitleru r t uspelo, in upajmo, da mu ne b . uspelo. i Cemu se pa z tako vnemo pa i veličevci med Hrvati zaganja i jo v Stalina? Mnogi Hrvati s * pač ozirajo na Stalina ali Rusi i jo, in to je od zlomka, ker uteg ) ne zminjkkti "slobodne" Hi i vaške, in še nekaj je pri tem, s ) vsaj meni zdi: ti "slobodni" j i sami ne morejo sfiksati Hrvt ! ške in ozirajo se na Rim in Bei 7 lin, dasi bolj sramežljivo, i - vsaj pri Berlinu so skupaj i maršalom Tuhačevskyjem, 1 je izgubil pri oziranju na Bei lin glavo, in tu je pes pokopa "za — paveličevce! Michael Trinko in Sinovi . PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa , , in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene.' Nobene zamere od nas, Če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. J. M. Trunk DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 4918 CHICAGO Residenčni tel: La Grange 3966 i DR.JOHN J. SMETANA ! Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST . 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 » Uradne nre: ruk dan od 9 ! liatraj do 8:30 zvečer. Vi radi berate vesti is drugih naselbin; drugi radi bero čajte novice in dogodke v "Am. novice ix vaie naselbine. Poro-Slovencu".